DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
likaja kot priloga .SLOVENCU' šreitr eiak prvi in tretji ietrtek meneča. Ako ;< ta dan pramik, inde .DOMOLJUB• dan foyrtj Cena mm )* HO kr. ta celo Uto. — Spni in dopm naj te poiiljajo. urednUtvu .DOMOLJUBALjubljana, v tetne-nOkih ulicah *t. 9. Ntroimma m vmteraU pa opravnUtru .DOM0IJUBA• Vodnikov* ulice it t - Natnanila m vtprtjemajo m
plačujejo po dogovoru.
Hlev. I.	V Ljubljani, 3. januarja 18^5	Letalk VIII.
Strah in upanje ol> novem letu.
Star«-j*i ljudje radi tožijo, da je bilo \časih boljše, kak i je dandanes. '/.miraj pravijo, da je vsak dan slabše. Začetk« tn novega leta nam je torej dolžnost, da sa oziramo \ prihodnost m po lein, kakor jo zdaj sodimo, ali h- bo tudi v prihodnjem letu izpolnovalu žalostna tf>2la. Ju voz le pod pol drči. Kaj obeta prihodnje leto '.»iiietiču ' Novih težav iu novih akrbij. Zadolženi kmcto valu L»<lo prihodnje leto se globlje zagazili v dolgove; n»-zad- iž» iii pa bodo morali mnogo se truditi, <lu se ne Zadolži*. It.ben bo pel in mnogo družin se bo moralo > »v-jih v že davna olxk-lovanih posestev — umakniti, bobrih p slov bo vedno manj; mesta s svojimi tvor-ntcami bodo iz dežele jemala delavce; kolikor jih bo fe ostalo, jih bo vedno bolj spridil slabi časa duh. ki '/j srkamo vase, I', .lajša v imamo kaj malo pričakovati ložje ac pripravljamo na nove davke, vzlasti na nove <leželiie m občinske doklade. Žito bo vodno cenejše; i živinorejo saino pa ai tudi vsak kmetovalec ne inore i" nwči. lioj malega kmetica z velikim posestvom, /. - jz.li, ki jih rabijo grajščaki zato, da v njih rede škodljivo divjačino, še ne bo ponehal in samo po sebi ja n.alo upanja, da bo zmagal. Volilna krivica ne obela, 'U bi ae popravila, lirajščaki in mesla bodo še vedno •»"■•lit primerno mnogo več zastopnikov, nego atebor 'Iriavi, kmečki stan. Veri in narodnosti bc tudi ne Urtajo mnogo boljši časi; verska šola je izpodinakneria; narodne zahteve bodo ostale večinoma lc želje. Lahu in Nemcu se bo še dalje moral umikati Slovenec, dokler---. Suiza nain sili v oko, ko to premišljujemo iii ko »e zavedamo žalostne resnice, da bo potem, k*r dosedaj moremo soditi, kmetič vedno bolj p r o-padal Resnico povemo na polna usta, ker treba jc, 'Ujn izvedo naši preljubi bralci. Zraven pa tudi moramo povdarjati še drugo resnico, da svila v dalji jedina in "►fer ji dina zarija lepše bodočnosti, ki nam donaša *ivega upanja boljših časov. Ta resnica, ki nas jedina
tolaži, je: Svet sc zopet vrača h Kr i s t u a u in k njegovi cerkvi. Verska, katoliška zavest se vodno bolj vzbuja! Ljudje sc vedno bolj združujejo v to, da bi lin temelju krščanske pravičnosti in ljubezni preosnovali sebe in vse družbe: družine, dežele, narode in države. To jedino nas tolaži da ljudjo vedno bolj skupaj drž«* v cerkvi, pa tudi izven cerkve v gospodarskem življenju, družeč so v Kristusovi veri, njegovem upanju iu njegovi ljubezni. Saj se zavedajo vedno bolj, da rešitev ni v denarju, ui v oblasti, marveč da je rešitev samo v tistem, ki je s svojo krvjo rešil svet, v — Jezusu Kristusu Znamenje rešitve — sveti križ, |MjsUiju zopet častno zpamenje in okrog njega so zbirajo zlaati zatirani stanovi — kmetovalci, obrtniki in delavci.
Slava Hogu, ker to zmagovavno znamenje nam daje prepričanje, da se naše črnoglede misli o prihodnosti ne bodo izvršile, marveč da bo prihodnje lelo ludi nuše dobro, pošteno, a čim dalje bo|j ubogo slovensko ljudstvo pripeljalo precej bližje rešitvi is politične, gospodarske in družabne sužnosli, v kateri ječi. Najpreje z veseljem pozdravljamo p o s o j i v n i c e po Rajf-ajznovem sestavu, ki so se pričele preteklo lelo in se snujejo v raznih krajih tudi za prihodnost; z veseljem se spominjamo kat rokodelskih družb, kat. delavskih društev; prisrčno želimo areče raznim kat. političnim društvom in želimo le še, da bi tudi slovenski obrtniki čim dalje tem bolj se združevali mej seboj. Po-samniki so slabi sami zase in dan za dnevoin jih še bolj oslabšuje. Naslonimo se diug ob drugega. Hamo ob rami zvezani si pomagajmo dalje in sovražnik se nas bo zbal in odnehal Vzlasti kmetje nuj drže med seboj skupaj in naj ne puste, da bi od njihovega pomanjkanja ali še bolj od njihovih često nepotrebnih pravd živel in bogatil se kedorkoli. Lstanovljajo naj si svoje posojilnice, svoja gospodarska di ušiva, v katerih bodo skupno kupovali, česar jim je treba in skupno prodajali, kur imajo za prodaj. Pijavkum v kukeršnikoli obliki naj napovedo b«'»j
t delavci in obrtniki vred. Poljaki pravijo v avojera narodnem pregovoru: Ljubimo ne in novdajmo , e! Tako recimo ludi mi: Ljubim© se in v Iju-bežni ne v znamenju av. križa združujrao i n — ne vdajmo se!
List c k.
Jetnikova povest.
i.
Daleč za nama 2e leži mesto Pontoraon, katero meji Brotagno in Normandijo; pred nama sc |>ro.«tira tiho, veličastno morjo in jutranji aolnčni žarki »e lwke-čejo na mirnih valovih. < »h morju sc dviga črna. mogočna gora, gora sv. Mihaela.
»Kmalu sva tam«, pravim svojemu vodniku.
»Zdi ae, kakor bi imela samo Se pr korakov, pa nama je vendar treba se dobre ure . . . Zato hitiva !><
in vzpodbodeva konje.
Razločno se vidi na visoki gori velika, temna jet-ni*nica, katera je bila nekdaj samostan; poleg te kipi v nebo mogočna cerkev, na vznožju pa počiva malo, tiho mestece. £c predaleč sva. da hi bilo mogoče natančno razločiti vse obline samostana, zidanega v go-tiškem slogu.
Vedno otožneje mi jc pri srcu, kolikor bližje pri« hajam. Kje so dnevi, ko jc svetli angel prostiral nad samostanom svoje zlate peroti, ko so molili pobožni menihi v tihih celicah» Tisti dnevi »o izginili, v celicah pa stočejo nesrečni jetniki. Ko stopam po črnem ska-lovji, sc mi zdi, knkor bi čtil vzdihe, togovanjc in stokanje — pa to so lo valovi, ki 6um6 ob obrežji. Po strmi stezi prideva najprvo na Široko, obokano hodisle, potem pa skozi velika vrata, katera varuje stolp na vsaki strani, naravnost v jetnisnico.
Najprvo ac odpravim v ccrkcv. Poslopje jc veličastno in posebno notranji del jo zares mojstersko tlelo in ima obliko križa. Srce mc zaboli, ko vidim staro cerkev tako zapuščeno. Prestvarili so jo v dclalnico, in le majhen prostor jo odmenjen svetim opravilom.
Sčdcm in površno rišem s svinčnikom stvari, ki se mi zdč najlepše. Kar stopi predme velik, mlad jetnik, lepega, bledega obraza, in sede poleg mene. Ko vidi da se mi neka črta nikakor neče posrečiti, pravi vljudno: »Oospod, ako dovolite, Vam pokažem, kako najbolje zadenete ozadje.«
»Tedaj znate risati V« začudim sc jaz in mu podam papir. Da, gospod . . . imel sem talent in veselje. Oh, te lepo umetnosti! Vseh so mc hoteli naučiti . . . Ali ker jih je samo to skrbelo . . . zato sem tukaj»
Zarodi od Bramote in si otare solzo raz lice.
V srce sc mi smili, ko vitlim njegov plemeniti, žalostni obraz. Tako mlad in izobražen! Kako-li jo prišel tu aem V Rad bi vedel njegovo povest, toda prej bi si upal izpraševati kralja na prestolu, kakor nesrečnika o njegovi bedi.
Zato molčim, in tudi jetnik nc govori ved. V kratkih potezah dovrši črtico in mi jo vrne. Gotovo mu je bilo tesno v pr*ih. kajti težko je dihal. Morebiti bi mi rad odkril svojo zgodbo, pa ga je bilo sram. Ko rišem stransk.. kapelico, pravi: "To jo moja delalnica«. — »Kaj j* delate?« vprašam ga - "Preprosto eukno tkem. tako. kakoršno vidite na ineni; mislim, da ni premalo raskavn. Nekdaj sem se zelo brigal za svojo obleko . . zdaj pa jo prišlo ravno tako: tkem si jo sam «■
Nasmehne se. toda tako žalostno, tla me zaskeli v dušo,
»Kaj Vam ne puste, tla delate, kar Vam je bolj primerno r Kaj Vam na priliko nc puste risati'
»Samo kadar je počitek; tedaj sedem v kak kot, tla rišem. Seveda, to bi jetnišnici prav nič nc koristilo, stikno se pa lahko proda. V prvem času, ko Sc nisem znal tkati, risal »eni včasih na travniku preti cerkvijo. Risal sem nemirne morske valove in lepo obrežje, kanirr ne stopi nikdar več moja noga . . . Oni dan gleda nii tujec čez ramo, ravno ko tlovršujem neko črtico. Narisal sem ograjen prostor, na katerem se dvigajo gomile v senci temnih cipres. Na sredi pa stoji velik, črn krii. V ozadju se potaplja snlnce v morje, in zadnji žarki bledijo na valovih. Pod sliko sem zapisal: »Kdaj po čijem tu!«
Bilo jo pokopališče.
Tujec hoče sliko kupiti.
»Nc prodajam je, ker je že oddana«, pravim mtt »Slika je bila zanjo!«
»Za Vašo mater?
»Ne za mojo mater . . . ta jc umrla od žalosti, ker sem tukaj, odgovori z udušenim glasom.
Nato pravi mirneje: »Bila jc za drugo žensko, katero imam ravno tako rad, da, fto rajši. Ona v6, kuj sem hotel s tistimi besedami, v6, kako hrepenim umreti. Vendar zahteva, da živim, in gospod, kakor vidite, sem jo slušal, akoravno je bilo tako težko.«
»Tudi vera Vam zapoveduje živeti.«
»Vera! Prav imate; vera uči. da potrpi v žalostnih tlnčh. Vera zapoveduje, da grešnik obžaluje in nesrečnik upa; ali ko sem prišel tu sčm, bil sem brezveren človek in obupava! setn. O, da bi mc vzgojili drugače, nikdar bi nc bil na tem sramotnem kraju!«
Stok sc rr.u izvijc iz prsij, meni pa sc krči ane od sočutja. Obrnem sc k njemu. Obraz si zakriva r rokama, izmeti prstov pa mu kapljajo solze.
Položim mu roko na ramo in rečem sočutno: »Povejte mi svojo povest; morebiti Vam ho potem lažje pri srcu.
Vzdigne glavo.
»Da, povem Vam jo; zdaj imamo ravno jednn uro počitka. Velik greh mc je Hpravil tu sem, naglo, nepremišljeno dejanje, h kateremu me jo gnala strast' - Kadar umrjem, lahko razglasite mojo zgodbo v sva rilen izgled,
11.
Jcdiner sem bogatih starišev. Moj oče je bil mlsj* sin bogato rodbine, potruditi se mu je bilo, da dobi
dobro službo, kur so prišla vsa posestva v roko njegovemu starejšemu bratu. Ravno tedaj pododujo po bogatem atricu precejšnjo svoto in začno z denarjem tako srečno tržni, da jo kmalu jeden najtrdnejših bankirjev v viem mestu Mavru.
Ker sem vzraatol v obilnrmti, izpolnila se mi je vselej vsaka želja. Moj oče jc bil brezverec in prostozidar in jc visoko cenil Voltaire ja in Routaeau-a. Pošten je bil, ker jc bil ponosen in dobro »c mu jc zdelo, da go ga spoštovali meščani.
Čast in zlato, to ata bila njegova bogova. Moja mati pa, blaga, pohlovna ženska, ni hotela, da bi bil kakor moj oče, in skrivno mc jo podučevala v veri, kajti Bog no daj, da bi vedel za to nioj oče. Kazhudil bi sc že, ko bi me videl storili znamenje sv. križa.
Ko sem dorastol, vzgojil mo jo popolnoma po svojih pogubnih načelih. Pripravil mi jc spretnih, pa brezverskih učiteljev, in svobodomiselnih knjig sem bral, kolikor sem hotel. Govoril je o veri, kakor da je budalasta, ki nc pristoji izobraženim mladim ljudem. Uboga moja mati pa jc poskušala zaman preprečiti nasledke tej vzgoji, kajti nisem jc elušal. Kako tudi ne? Mojim strastem »o bolj prijali nauki očetovi, posebno ko mi je dovolil vso in mi jc dal popolno svobodo. Opominjal me je lo, da nc pozabim nikdar posvetne čaeti. Ker sem bil zelo nadarjen, potrudil ac je, da sem se lahko popolnoma izobrazil. Risal iu slikal sem dobro, zanimala mc jo glasba, imel sem lep glas, prijetno postavo, vedel sem sc olikano in kar jo bilo največ vredno — moja mošnja je bila ztnirom polna. Ni torej čudo, da sem bil povsod priljubljen in da sem imel celo kopo prijateljev.
Kar prideta na ziino pred dvema letoma italijanska gospa in njena hči v moeto. Že davno prej se je govorilo, da mati izvrstno igra na klavir, hči pa izvanredno lepo poje. Kmalu nato ju čujem v koncertu. Posebno mlada pevka je navdušila vse poslušalec. Nikdar nc pozabim tistega večera, ko sem Lucijo vprvič ugledal. Nisem še videl do tedaj tako nežne, lepe deklice. Nastopila je preprosto in boječe, in obseval jo jo čar nedolžnosti, čar, kateri vpliva celo na ljudi, ki no verujejo ne v Hoga, nc v čednosti.
Na kratko, gospod — zagledal sem »e vanjo in mogočna etraet jc zavladala v mojem arcu . . Njena mati ni bila tako prikupljiva. Imela jo kakih štirideset let in videlo sc jc, da je žc veliko izkusila. Igrala je »iecr izvrstno, a njen značaj mi ni ugajal; zdela se mi je neodkritosrčna in spletkareka.
Veliko imenitnih rodbin ju je vabilo na svoj dom. in tudi moj oče ao ju hotel ž njima natančneje seznaniti.
Izmed vseh umetnoetij mc jo glasba najbolj zanimala in povsod so hvalili mojo nadarjenost in moj lepi glas. Moj oče jc bil nato ponosen in eam mc jo predstavil goepoj in njeni hčeri. Zvita ženska jc takoj videla, d* ljubim njeno hčer, in njen račun jc bil kmalu gotov. Seveda -- sin bogatega bankirja, to ni kar tako I Vepre-)clu mo je kolikor mogoče ljubeznivo in pustila jc zelo r*da, da Bva z Lucijo pela in igrala. S tem sem bil ne-
izrečeno zadovoljen, moj oče pa tudi, ker je upal, da tako najboljše izobrazim svojo nadarjenost.
Gospa jo svoj odhod dan za dnem odlašala, jaz |>a sem bil pri Luciji vsak vočer. Najina ljubezen se jo razvila zolo hitro, ker jo ni nič oviralo. Začetkom so jc dcklica sicer nekako boječe vedla vpričo mene, toda kmalu je bilo drugače, ko je videla mojo pošteno obnašanje. Svojih brezverskih nazorov ji seveda nisem odkril, ker ao jo vzgojili v samostanu in je bila pobožna. Pred tremi loti jo jc oče vzel domu, da se še bolj izobrazi v glasbi. Nato pa očo umrje in ženskama ni ostalo druzega, kakor da si sami služite svoj kruh. Lucija jo bila nedolžna in plemenita, sploh, vsa drugačna, kakor njena mati, od katere ni imela druzega, kakor italijansko živahnost. Moja ljubezen ju rastla od dne do dne, posebno, ker scnri bil ljubosumen. Kajti za Lucijo jo lazilo mnogo bogatih mladeničev, in čeravno ta ni marala zanje - bili ao vendar ljubi njeni materi.
Mojemu očetu eo je gotovo žc davno zdelo, kako jc, ker svoje Ijnbezni nisem Bkrival, kar pa ini tudi ni bilo mogoče. Vendar pa mi ni prav nič branil zahajati k Italijankama; še nagovarjal mc jo, naj lo pridno izobražujem svoj talent; mene pa ta žc davno ni več brigal.
Takoj ko razvidim, da me tudi Lucija ljubi, sklenem očetu vso odkriti in prositi ga dovoljenja, da se poročim.
Kako pa mc strašno iznenadi, ko reče odločno, da tega ne stori nikdar in nikoli, bilo mi je, kakor bi pal iz nebes.
»Hodi vendar pameten!« pravi nekoliko miloje. Kaj ti jo treba uboge Italijanke, ki mora po svetu srečo loviti; vsak dan sc lahko bogato oženiš!
»A jaz jo ljubim«, vzkliknem razburjen. »Kje dobite lepše, plemenitejšo bitje, kakor je Lucija? Nikdar ee nc poročim z drttgo!«
»Ree, gospica Lucija jo zcld ljubezniva deklica, izvrstna pevka«, odgovori o«!e, »toda zate ni, kajti namenil sem ti vse knj druzega.«
V meni pa vzkipi.
»In ti ei dovolil, da scin z njo občeval, da jc vzklila in rastla ljubezen v mojem srcuv«
»I, kaj pa sem hotel tvoji mladostni budalosti? Človek jc sam6 jedenkrat mlad, in kakor veš, sem ti zmirom pustil, da ei delul, kar ei hotel. Kdo bi pri tem mislil na poroko7 Izbij si to neumnost iz glave, kajti meno nc prcproeiš nikdar«.
Izreče in odide.
Moj oče jc bil jeden tistih ljudij, ki svojim otrokom pridigujejo, pa jih sami v nevarnost vodijo ... Kaj naj počnem/ Nisem ec mogel odtrgati od očeta in ae poročiti, ker sem bil popolnoma nanj navezan, kar ee tiče denarja. Da bi pa zapustil Lucijo, mi ni bilo mogoče, ker sem jo preveč miloval. Ljubezen pa ec ne da vreči raz sebe, kakor obleka, in tega moj oče ni vedel. Pustil jc, da jc naraščala kakor deroča reka moja strast, dokler je ni bilo več mogoče ustaviti. Samo vera jo lahko zmore, in vere nisem poznal.
Ko povom Luciji, kako jo, no moro se zdržati solzA, kajti tudi zanjo jc bila sreča jcdino v najini po roki. Ko sem videl njeno žalost, mi je bilo Se toliko bolj hudo. Tedaj pa atopi njena mati v aobo. Ko izve, zakaj sva tako žalostna, pravi navidezno z velikim sočutjem : »1'bogi otroci, kako mi je težko pri srcu ob vajini ljubezni in nesreči. Ali. gospod Renč, saj ste vendar polnoletni! Kaj bi se ne mogli 7. Lucijo skrivaj poročili, kje na tujem7«
Strmel sem neodločno pred ae.
»Ne rečem sicer, da bi se moja hči drugače ne mogla omožiti. Tako na priliko pride zvečer baron de Corcv. s katerim smo se v Parizu seznanili, in njemu sem že skoro obljubila Lucijino roko . . . Ali kakor vidim, dete moje. ga ti ne ljubiS in ti je ljubši gospod pl. Renč . . . Sicer bi želela, da vzamei mladega ba rona . . . izvrsten človek« . . .
»O mati, umrla bi od žalosti'«
»In jaz se dam prej usmrtiti, kakor da so Lucija poroči s kom drugim!« vzkliknem.
»Otroka moja, jaz vama želim samo srečo; ali nekaj nam jo skloniti. Jutri zapustim s hčerjo Havre, da ae otresem barona Corsv-ja. Namenila sem so v I^ondon. Vi, gospod Rene, si oskrbite potrebne stvari in nekaj več denarja, potem pa pridite v nekaterih dneh za nama. Tam ae prav lahko poročita. Potem pa vai od|>otujemo v krasne Benetke, v najino domovino. Od tam aporočito avojemu očetu, kako in kaj, proaite ga oproščenja in blagoslova, in oproati Vam gotovo, kadar vidi, da ni več pomoči. Ali ai lahko pripravite kaj »več denarja''« dostavi lokavo.
»Lahko«.
Ta beaodica jo odločila mojo uaodo. Zgodilo ac je vae, kakor jc rekla gospa. Dan pred njenim od hodom prosim očeta denarja.
»Kaj ti bo tako velika svota ?■ praSa me. Ostro mo pogleda, jaz pa zarudim. Nato pa malomarno opomnim, da bi ai po toliki žalosti rad nekoliko razvedril in hočem za nekaj dnij v Pariz. Gotovo ae mu jc kaj zdelo, kajti odgovoril je, da ravno sedaj nc more pogrešati toliko denarja. Vedel sem pa. da ga jc ic tisti dan veliko prejel od raznih krajev.
Kipelo je v moji duši. Strast je prevladala, in ni me voč brigala čast. ne zdrava pamet, ne pokorščina do očeta, ne žalost materina. Molčč zapustim očeta in storim . . . zaradi česar sem tukaj . . .«
Jetnik prestane. Ne upam se, pogledati ga. Kaj neki je storil? ... To mu je težko, pripovedovati avojo sramoto! . . .	(Konec pnh
Podrte it življenja.
(Dafc.)
1. Za nos ju je vodil.
(Smešen dogodek it iivljenja.)
Gospod Komar, ki jo že več let v nekem mestu opravljal službo aodnijskega pristava, je bil zaradi svoje smešne šale povsodi zelo priljubljen, večkrat seveda
se je tudi tako pripetilo, <la je koga izmed svojih pri jateljev z ostro burko razžalil, da ga jc razžaljeni uto nekoliko dni pisano gledal, a sta ae kmalu pobotala jn to ju je fte bolj potrdilo v prijateljstvu. Nekoč pa ii je imenovani gospod na omenjeni način do dobra zameril dvema svojih najboljših prijateljev, tako da je več let preteklo, prodno sta se ona dala pregovoriti ter mu odpustila njima neljub dogodek.
To se je zgodilo na ta način: g. Celcstin Bernot. imovit notar v istem mestu jc sedel nekega dne prj zajuterku, ko mu nakrat prinese njegova že priletna gospodinja pismo Začuden jo odpre in bere
»Dragi prijatelj» Drznem se te danes na kosilo povabiti Pričakuje le točno ob polu jetlni uri tvt>j zvesti	Viljem Kremen«
No to je bilo kaj izvanrodnega in goepod Ik-rnut ukazal je takoj avoj Irak in cilinder oenažiti, misleč, njegov prijatelj danea kaj (»osebnega obhaja ter želi. da se tudi on kot njegov najboljši prijatelj. U- alovts noati udeleži.
Skoro v taistem času došlo je k Viljem Kremenu, imejitelju znano lekarne »pri želvi«, stoječemu pred zrkalom, jednako pisemce po njegovi skrbni polovici Osupncn bere Kremen na glaa:
•Ljubi prijatelj' Hočem te danea na koulo pu vabiti, zatoraj to pričakujem točno ob polu jedrn uri. Tvoj zvesti	Celeatin Bor not.
Takoj poišče svojo suknjo in cilinder, oboje malo usnaži in ae počasi napravlja. Ravno bije ura četrt na dvanajst, ko atopi Bernot iz hišo z velikimi koraki jo maha naravnoat proti lekarni. Sredi trga, akoro pred mestno hišo, pride mu pa že lekarnar Kremen v svojem ozkem fraku naproti. Oba prijatelja ae srčno pozdravita in ko sta si jeden drugemu svojo novico povedala, prime lekarnar svojega pnjateljn pod pazduho in zavije po poli nazaj, po kateri jo ta ravnokar prišel, čemur se je aeveda tudi no malo čudil.
»Aha«, menil je Bernot, »koailo gotovo še ni pn pravljeno in aoproga njegova mi je moža naproti po alala, da naj me ta čas nekoliko sprehaja. No, za moj del, saj to |>ospcšujc tudi apetit.«
V tem prideta oba do hišnih vrat g. Bernota. Tu se nakrat vstavi lekarnar. Bernot pa je mialil, da hoč« lekarnar le obrniti, zato sc vrne tudi on. Ker jc Kremen opazil, da Bernot So ne misli iti domov, menil je, di kosilo še ni pripravljeno in da ga hoče v tem notar malo sprehajati. »No prav«, reče na tihem, »kratek sprehod pred jedjo nič ne škoduje« in koraka nazaj
Zdaj dospeta obadva do lekarne. Bernot obstoji, a oni misleč, da hoče le obrniti, gri t njim zopet nazaj Notar, ki se jc bil žc preje tolažil a tem, da jed Sc ni pripravljena, je šel rad nazaj in tako sta se sprehajala Pred durmi lekarne je vselej obrnil Kremen, a pred notarjevimi pa Bernot. Polagoma bila je ura polu — ln četrt - konečno eno, vendar ni nihče hotel iti h kosilu Oba čutila sta človeško potrpežljivo*. »To ima človek od tega«, menil jc lekarnar, »če mora čakati na milost svoje gospodinjo. Tri vratc jedil pa pripravlja do Ave
Marije. V tej reči p« moram ie pohvaliti svojo soprogo.« Jednako, a vendar nasprotno, mislil si jo Bernot, ter %> srečnemu štel, da ae ni oženil ter tako prišel ženski na limance. Kmalu bij« ura črtrt. polu. tričetrt. konečno dve, a prijatelja Bo vedno korakata po trgu gori in doli. Ko bi «e bile želje obojih spolnile, bili bi gospodinji ie davno pripravile jed. ne le za dva, tudi za več.
Vedno in vedno sta korakala in ker jima je pogovor pošel, sprehajala sta se molče gori in doli. Zopet je udarila ura četrt, h nihče Sc ni drugemu omenil o jedi; tu pa. prišla sta ravno zopet do mestne hiše, ko udari polu treh — mine naenkrat lckarnaja vse potrpljenje in jezno reče: "Toda, za božjo voljo — ali tvoja irospodinja 1« sedaj ni pripravila kosila?«
Z začudenimi očmi ga gleda Bernot. »fVgava, moja ?•
■ČVgava pa V — Me li ni»i ti na koailo povabil?«
■Kedo — jaz • bil je odgovor zijajočih ustnic.
• Kdo drugi, kakor ti!« kriči lekarnar na vae preteke. «Tu Iveri'« in mu pomoli dobljeno pisemce pod nos. Bernot prebere, poišče potem svoje in mu poda. Oba «lojita nekoliko časa molče, a kmalo je obema j.vsno. OU je namreč zvodil za n<is oni burko polni — Komar Vsak nase jezen se ztrubi domov.
Preteklo je več let, da se je ta dogodek, ki je še isti dan šel po mcatu od u«t do ust, le toliko mogel pozabiti, da ae je oni ie vedno nepoboljšljivi Komar mogel »praviti z lekarnarjem in notarjem
.M i s i j o n i.
Iz A lek h a ii d rije. dne 10 doc. 1M94.
Dovolite mi, goapod \redmk! da začenjam svoje današnji* pismo z zgodovinskimi podatki. Ze iz začetka obstanka jeruzalemske kustodije pošiljali ao predstojniki sv. dežele misijonarje v Aleksandnjo. da so tu vodili dušno pastirstvo in učili ljudstvo, pred vsem tu živeče evropsko trgovce verskih resnic in odgajali njihovo deco. Leta 1672 po slavni zmagi kristijanov nad Turki naselili so sc frančiškani stalno v Aleksandriji. Toda stanovali ao še vedno v zasebni hiši do leta 1632, ko je dal P. Pavel a Laude, kustos avete dežele graditi majhen samostan s kapelo, posvečeno sv. Katarini. Ko je da leta 1K34. podkralj Mohamed-Ali podaril samostanu obširno zemljišče, zidali so frančiškani novo cerkev samostan, kolegij, apostolski vikarijat, bolnišnico, ter nasadili pred cerkvijo nasade, ki so sedaj mostu prav v krasoto. Ker jo bila cerkev zelo slabo zidana, sesula se je nekega lepega jutra. Svetodeielska kustodija začela jc zidati leta 1847. novo prostornejšo cerkev, ki je bila posvečena leta 1850. Toda že leta 1880. posko-fflo je število tukajšnjih katoličanov na 20 tisoč, in frančiškani so zato sezidali ob morju pri novem pristanišču novo cerkev s samostanom. Uprav dodelana, po »tala je žrtev angleških krogelj, a velikodušni (v tem •lučaju) Angleži postavili so jim novo in večjo. Leta
1890. sezidali so frančiškani tudi na zahodnem delu mesta, v Moharam - Boju cerkvico in samostan, kjer jo sedaj hospiou predstojnik in ob jednem župnik tamošnjih katoličanov, večinoma arabskih družin (kakih 70), P. Stanislav Krauss, rodnm Nemec iz pruske Slczije. Pri njem biva jeden brat lajik. — Nadalje imajo tukaj frančiškani dve javni soli: deško in dekliško. Radi mnogih drugih opravil izročili so že leta 1857 deško šolo francoskim šolskim bratom pridržavši si pravico do nje. Šola je jako dobro obiskovana, kajti gojencev šteje sedaj skoraj tisoč. Dekliško šolo ga vodijo sestre Klarise. — Gvar-dijan samostana sv. Katarine je ob jednem župnik, katerega podpirajo v delovanju duhovniki - frančiškani. Vsaka narodnost ima svojega duhovnika in vsako nedeljo in praznik se prepoveduje v laškem, franc oskem, angleškem, arabskem, malteškem, nemškem in slovenskem jeziku. Slovenci smo vselej in povsod bolj »pri zadnjih«, zato imamo tudi tukaj svojo pridigo šele po-poludno ob pol 4., katera je bila doslej ob 6. uri Tudi napredok! Cpam, da ho Slo Sc nazaj. Vsak začetek je težak. Pri toliki različnosti narodnosti so naravno tudi redovniki sinovi raznih narodov, kajti v samostanu je zastopanih 10 narodnostij. Nekateri delujejo v dušnem pastiratvu, eden kot kapelan angleške posadke, drugi v bolnišnici, pri šolskih bratih, pri sestrah sv. Karola Itorom. Imenovano sestre, rodom večinoma Prusinje, ao se naselile v Aleksandriji pred 12 leti. Prve tri leta so imele prav mnln gojenk, a letos jih je že nad 150. V notranji šoli jih je nad 30, mej njimi, — kolikor se da soditi po imenih — nad polovico slovenskih in hrvaških otrok, ki se sčasoma tako dobro nauče nemščine da o slovenščini ob izstopu večinoma niti pojma nimajo. Resnica je, da sc naši otroci pri njih ozir verskega življenja odgajajo jako skrbno in vspešno, a žalosten moram tudi priznati, da sc zelo zelo ponemčujejo. Ali bi sc no dalo temu kako odpomoči ? Vsaj vendar veliko Slovenk vstopa leto za letom v razne rodove in kongregačije, zakaj no bi se katera oglasila za vstop k sestram svetega Karola? Začetek jo že tu, kajti letos jc vstopila sestra Antonija Grm, rodom Slovenka, in jc sedaj v Kajiri v novicijatu. Torej za njo!
Lc tako bo mogoče, da sc nasi otroci na tujem ohranijo vori in narodu! V občo jc tukaj v Aleksandriji zelo malo naših družin, katerih otroci bi govorili svoj materin jezik. Vse drugo prej! Večinoma Lahi, vzgled-nejši tudi Francozi ali Nemci — lc Slovenci ne! Žalostno ! A vmes so tudi častne izjeme. Nahajajo se rod binc, kjer so doma govori vedno slovenski, dasi živo tu že lota in leta, a malo jih je, malo. Otroci slovenskih atarišov nc govore svojega jezika, ker sc ga v šoli ne uč£, zato se ga sramujejo. Gospod urednik! Usmi-liteaeuboge tukajšnje slovenske mladine in potrkajte na dobra srca, da dobi i naša mladina hrano, spiaov za slovensko mladino. Trud in dobroto vam bo ljubi Bog tisočkrat povrnil. Oj kako žalosten moram zapiaati sledeče vrstice: Italijanski prostozidarji vzdržujejo tukaj dva kolegija, v katerih o veronauku še govora ni. Frančiškani moledujejo
bto let, m. »ia H >peija! tudi u ptvjMivbni predme: i zaman profcga. \t* irud. .Vi U
iu priviti ljudrfvu pravo ornu. Ia % tO kdo jv<i.*ro	uho in; aloveoaki
» s»k«" Ker vie gowr.m o kdi. tuj vmtt^ra. -ia -»f-tud: Uuar^ti ta ,'esu.t. tuiu;	i***:-
uUjuOttv » k4o Jt^iiak:	r ruj.<i«a UTi^a
lV'.<v»	— V »vejeta cada^ic pnoiu arci
»menja! pevteiuro — Franov Na <er. a |>M\»iV.u ^ '.v a
traiKVsua \udi .v naajnV jvar.	-
:..h nji lat-Uit* oefive r„» \ifc.vi- * »v..-i -r.,- »peta«	L;a- < L*ti. -a*a »
onjeotu. i - i* Frao^u. »«\ iu:.	— rV-	aaaaea
j. ».-r. r & \ e j: jvotk; JT-ai. .-i r vi »u pc^ » . sa—vV». - K. k jv-vd r.raa,
J. I ra j^e: ecus>ii ~
..i.
\Tl> *
K . —

•rt.
aabraa:£. k -- u~i\ rj_. ~ti a -sv. jll — .jlv »c i.-rx\! p it-; . —
.:t -1. . •*>. t -»*«», i k nt L .•£,'< T v j>.* ur La ij- \
sue-, v . * Fna.\f ;:	ra:—»
t.c. tiajui a . ahtii ul. itut .» » . u -
f.v ui*.	vtfjaL s
rj	i
..">.-i. — h u \«*dcv'i Kak, k >f*.t
»l\'«a	Kcot cd r.i >i r a lTuri
akvii ^vua Ms (v< —	i.beuaa.o.
a uta! 'T.- -io.• :t••^j* K« , j. ».: _ :	j* » .	- » . v. *	» -
v tcvji — ii č t _ i i c »• M . fev rja * «ss. ie :i:rt! :> j : :	It*..	. '
ti irtli.;. Htu - VKr. »u.* »f« ■ —	a	. . _ u ■ ».»
jf*i xj.fi: »a ■ i«: ..*. .	j«...	_e_
a St i; j.sc- .	i s-
lu.' . • > _ ; J — r^ -Vfft MtU. lk w
•	i i -.	»v.i. z pL«a> ia tcrrpida. I.- .-* . jiz- at rLfci ii »o.V >- • - —r — ~ ^ a t.	.,.«. .
»A 'J'—- • ^ >- -- i i L-^ U K	" _ i- fr __
•	V: TJ	»i ► 1. « .C. .C ■ ^
C _ . jO J > l T Ji. »i	1». . .
r. ^i. i »f.-«rc ^ 4. a -i	i
f. .Ti	* ii. V< J .
aik ^MOe^raz.	'> f	j-ta
i—". »s:*.;	it	ii .
MiU;	M
roMMi	xa *r	u
»•«	u	i^au^. j^bh*;. »^ara 4»
u	» a M ;« »uji, j«., u t4r
K'.- ir^f »taac«! a .-i«,«.
Toda iea-..j» ta ne b'1« n*m ljuba, ^ na v c« U»ee rainovrata« tivali, izmed kattnb Nkjie pnjategic« *o kmetu ljube ptičica! One Ka »pr«a .K* »	k0 ^J* M P0^".	»iea^o za
mti :tm ko n»u druge z ljubkim t\rgolec,e» t^i^o imdap^^ao de^ Ko ,e l,uba apomlad	v*
v	oe:4e. »p« »e t-giaauo pUCic«, ki enako ne-
uavjeua lie»	"dnefa drevja razao-
«rstmik isrwTo dt.o pa ne traja aamo » »poeuad., ce-.1 pestre nou-. a« trde zime k trud.jt, u aau f«rta.. 3ea»vi. ia čtxyo tffif.u aadno drevje, p.t^aJ0 ZMa^i :n v zraku te?'.e»une ro.e mre«»utt caur. ao «ai veO a	ikodij«« ametoum pnde«kom Z«
:o j* cce ne ;ai:e.a.o aruze^a p-ovrač u ceg tuivo-t .3 .i.tezea Cio»e»a Jj n.ib 1'ameten kaaei a<.r» •,eo*. »Litri*, ia »« ir*jt<oe pi«0»ce na n^eguvec. zec4-^dtii »»cfeMftv. utuo < t*.o tn nnjtju. ne da bi c3o .a ~a- ur.c	(re^aajai Učzu mora ll.t<
>.v.v dr^r.a.	^ otroke »arotat« otumac ru.u,
Z aoč.^e .sit., z ~ Kaznutan u, to ttu^ u.4; k £k»«*t a. p^ Zirai. ki razi^au pOčja |L.r:a, ai . i	<onu .fi	.'
T.ca J« t* • (r..e.aes f-_.*U»«ta čaau poireau^e pc.«	zx». a^. ao. »o bvfj «« .e ^o il. to
.* nt : Moero »z poanto, oa pc^ki z dn«caim iu. a a.ia.a.t. &a zecalp d« d.ra,3 ao z »eza. m ttiji ;a fa »«♦ tMt i« acre.o aoO.^, ler nu. ta za a tjUalv« '-'i« itur,* iu<la/.en: V >_ «li ;.a U au »ea.%. »rai^ev i^ujvi, t^u^ton : i ma *■ :«."».«• i hm u u dtontče. tnal ra a .-r.. »_rrtj ; ,-\.» u tatu z sr.::a
Al. rose t tio. hJi drag-- aaeo*. rezcas t-erai t- ri — l.-t n-* \x>«v. vrciar mu. aa: n .e-' sf«ra k- a r» :-sr**e. dara. » cr* n;er »o «rr=a-««t Te^r. -».t «♦ :-.aaxa« c sesa3. ki vy t bo-.tih
-a« s > jaitactaU aa t*, iraittt 'i «> ~ Me-;	:o -ra\ ci f^ttsevaf a».t:e
• -<z-aar	z ieatM *»anc» irrt-t.*	C<-
toi. c e*«e « ia »e..*»*. veoia.' :a ^»a »:»»• e s : t,t a	c; m itin:3
rr... t -»a t* a,; « M*s pr«a tc»T%: j* »r.**
: sa S:-:. -are t* •.'«><*m :ra a.1* 1 i-z.fri.« v*. 9.	e tj ar*e» ♦
t. t *.»
-s :t	eaai:	*
i	«rt«->j	K »i."«
1	-fa. t	a-s.	I:"A- . •*»
».S*
■aiPaie « ;r.*a.
u. « z. = »rte
zzrL.i SJ*. 1	prvMter. 4a te a..f «
•	"-a? ;>;rvi ulsu	suiaa. t: : ' ta i«
*	. X c '	-reir»ka.f 1 t-jaoij: ttrftiita.tm	<« ai,- zrzo* ta-4-« a Maikt Iv-jf a«	^t« W
m t-airij xa	r»acčarx. rokj .a ua* ■»
fcafe litima ^ 4»	fcs a k^ ira^-.i
Nič se D« boj dragi kmetič radi tega pomanjkanja. Se ni menda bilo ališati, da bi kak kmet ubožal zato, ker je rad pomagal potrebnim revežem, pač pa je uzrok uboianja mnogokrat iskati v preveliki skopoati. To je Uag te večkrat kaznoval, med tem ko je radodarnim delil sroj blagoslov, po obljubi: blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli. Če je lo gotovo glede na usmiljenje z človekom. bre* smisla tudi ni, ako obrnemo lo na ptičice, prijazne božje atvari.	Pohorski.
Kmetovalci pozor t Cesarska vlada predložila je državnemu zboru načrt zakooa, po katerem naj se pregleda in predela zemljiščni davčni kataster. Po § 41. jakona iz I- 1809, o uravnavi zemljiščncga davka ima »e po preteku 15 let na podlagi vcenitvenib podatkov zemljiščni davčni kataster pregledati.
lianes opustim obširneje o tem prevažnein vprašanju razpravljati, ker davčni odaek je 2e pričel razpravljati o teiu in bom vse prezanimive razprave objavil v primerni obliki. Za sedaj naj opozorim oaobito naše kmetovalce na g 13 tega zakona, ki se doelovno tako le glasi :
Parcele, katere ho v zemljiičnein katastru vpisane kot gojsd, v poprejšnjem katastru pa bile u v r s t e n e v k a k o drugo vrsto zemljišč, imajo se na zahtevanje dotičnega posestnika, ako se zglasi tekom leta 1895 zopet vpisati v kataster v isto vrsto zemljišč, kakor so bile popred, ne da bi v to bilo potreba posebnega dovoljenja v smislu § 2. gojzdnega zakona ia leta 185 2, oziroma preklica o nalogu sa pogojzdovanje zemljišč.
Te določbe pa ne veljajo za one parccle, katere •o po zakonu veljavnem za pogoizdovanjo na Kranjskem in Primorskem podvržen« posebnim predpisom, ki \clevujo za nekatere parcele, da se morajo zaradi povodenj, hudournikov in enakih »vzrokov, če tudi niso guj/d, pugojzditi itd.«
Ta paragraf sprejela je ces. vlada na ponovljeno zahtevanje poslancev in ludi kmetijski odsek je sklenil poživljati vlado, da o pni ki revizije zeraljiščno davčnega katastru se popravi krivica, ki se je oaobito zemljiščnim posestnikom v planinskih deželah zgodila h tem, da se je mnogo paicel — popred vpisanih kot pašnik, vpisalo m uvrstilo med gojzdne kulture, deloma po pomoti ali vedoma, ker so morda tu in lam na pašniku stala kaka drevesa, ali grmiči. Tako se je nahajalo na Kranjskem * starem katastru (pred I. 1869 ) vpiaanih pašnikov in planin 402.485 oralov, v novem poslednjem pa le 295 391 oralov, torej 107.094 oralov manj. Zato pa je v novem katastru 07.887 oralov več gozda kakor v prejšnem Na Koroškem je v novem katastru gozda va 63.656 oralov več, na Štajerskem, kjer se slišijo enake pritošbe, kakor pri nas na Gorenjskem, celo 102.100 oralov. Da pa niso povsod tako ravnali, katejo številke sledeče, na češkem J® v novem katastru le 2064 oralov gozda več, v Ga-taji pr. 3 ia pol milij. oralov gosda, le za 51.000 oralov *®č ; na Tirolskem brca premem be
Is teh beeed razvidno je, da je sedaj mogoče zahtevati, da se poprejšni pašniki, ki no se pri zadnji voe-nitvi uvrstili za »gozd«, zopet pridobe, za kar ao potrebni. S tem bo mogoče popraviti škodo, da se je na tisoče oral. pašnikov odvzelo živinoreji, ter uvrstilo v gozdni svet.
Sedaj je na vas kmetovalci, da se poelužite $ 13. novega zakona ter zopet pridobite pašniški svet nazaj. Zato svetujem, da se vsi gg. Zupani osobito na Gorenjskem potrudijo in preiščejo stare kalasterske izkaze in novejše, ter da tako poizved6, koliko in katere parcele so se — popred pašniki — vpisale za gozd. Naj se pri polit, oblasti potrudijo pozvedeli , ali so dolične parcele morda po zakonu iz I. 1884. podvržene dolžnosti k pogozdenju, če ne, naj obveatijo dotičue lastnike, da zahtevajo po § 13. povrnitev v prejšno kulturo, torej za pašnik in županstvo naj vse le zahteve predloži tekom I. 1895. (čas je do kosec I. 1895 i okrajni gosposki.
Prosim torej vse tiste, ki so se glede tega pri meni tolikokrat oglasili in prosili za pomoč, da sedaj storč potrebno, du se jim vpiše pašnik kot tak v kataster, s tem povrne pravica do paše na takih zemljiščih. Ako morem kaj pojasniti še, rad born storil. Prosil bi le še, da uie si. županstva obvestijo v dotičnih pozvedbah, ker nain poslancem bodo taka poročila v zdatno pomoč pri nadaljnem delovanju v drž. zboru. Nadaljna obširna poročila o celi novi postavi slede v poatbnem poročilu, morda v posebni knjižici. Kr. Povše, drl. poslanec.
Zniianje prrpisne prietojblne. Nek koroški poslanec je predlagal v državnem zboru, naj ae zniža prepisna pristojbina (procenti). Predlagal je, naj bi pristojbina, ako ni posestvo vredno čez 4000 gld, ne znašala več kot 1 •/»- Do vrednosti 8000 gld. naj ae pristojbina določa le po odštetih dolgovih. To je vendar je-denkrat pameten predlog! Da bi se le tudi dobilo toliko poslancev, ki bi imeli srce za malega posestnika, in ta predlog sprejeli kot postavo! Pristojbina strašno tare in izjeda zlasti ubozega kmeta. Oče umrje, sin mora plačevati razne stroške o smrti očetovi in v 30 dneb pa Ae pristojbino, ki dostikrat znese več sto gld. Marsikaterega podcmtnika je spravila pristojbina na beraško palico. Mnogo hujši je pač pristojbina, ako podeduje kak bolj oddaljen sorodnik. In če kdo kaj cerkvi zapusti, je plačati culo 10 odstotkov od vae zapuščine; in če zapuščina znaša čez 300 gld., celo še več. Naj bi država kar vae pograbila l Ako pa kak jud ali bogatin prodA drugemu judu obligacij za 5000 gld, plača pristojbino lamo 10 krajcarjev.
l\nltljatev krompirja po tolml. Da krompir pri pošiljanji ne zmrzne, vtakni vrečo v mrzlo vodo, potem jo napolni s krompirjem in zopet na zunanji strani oblij z vodo. V takih vrečah krompir ne bode zmrznil, kajti voda zmrzne in vreča je kakor ledena skorja, skozi katero mraz do krompirja ne more.
Molja pre&eiiei l* Sita, ako stolčeš skupaj ko-nopnega semena, listja bresgovega in češnje, ler to okrog aitaega kupa potreeeš.
Ako ai pri cepljenji roke maena&eS a cepUno imtolo, jrh očietii najprej e trpeaUaom.
Pinrnc	* aa«r*»aa	ra
tn« strar. »m m tmkm Vw® Nnt. »u-« r«V
mieka »	J***	*>■ » *
ofr» S t» saa»e» va «•«*
Z***.	H*4c	ucr	* rtr><«
Sad*ai»e.	»	b"** «vre k* »id-c apu-
<m imtt « O.***' Kefcrma je	a,«
iaV era»«»ec. fcaieae * rcmtae drevesa v kra«K mta. Pi»«*k©«e: ja ea	« »ekeiorik ifct
aa«*« cr**.*	ro*ese»x. d* b '« od na.^
<n T	čaa* dobi** k«.
mu * M «*•■> opazke »te -oe.	a cN>f
f«r f	r^««*«* ■»? mm^tn* * knse-
tmr - Kc*t Kt tairk	eo b<* a	V0*
■uoo k .-*««*	*	't *	•«
kw.;>«lo rm» »ftn tii..'
Razne n<mee.
iSreroa ifU »Dioa IjoS kal: »v^kc naročnik;« Sreča; n.-.«	Dal i^« d* * ki« letu zdrav .2 zjmlvjjo :«r.anek v*, na*. aar.^nJu ter da k*- E» $ r*»tr\nak blagoslavlja nuh dek> — Narod-ti. je cm: pred nr.vjsi i«c«r. pni ;žili poštne nakarmoo, da p.Alje.10 naročamo za n:vo let Ker pa pr. tolikan »vvJu n: EJivV« pn razpc&iijaajt Wu vedeti. kdo jo j« plaAa kd W m. za^ uik vmm-tj uatu pr i.li oakariu^ Za usu lorrj ki le plača : naročnin:. U oposus ne velja. rr > u-rrj na. ae zaradi topa rukar ne a.. u/. — Prtainv tudi. ako pn razp^tljanju prve i:t\..it ne bo vae v rvdu. na. nam ruuv-čmk. m aar.er.jo. Ak kdc iu&a n« dabi. nai v odprtem p:«r.u. ^a katero n; uaba nbene mark*. aazaan. da mu p*en\ lak. pojavit ai" Pn drug: iuvilki upamr da bo že vae v Jepeci r*\ju
Uredništvo ir. uprav mit o »Domoljuba*
Prekaajeai UUri V ber iinu pr.ie zv^ier bc«a; kupar j. nr.a 5 "red a^ moj: »k. na kMer<^a na kiadau dva ia težak zab.j	tkk da ne m <ma
aam a na) iiu. ;>c>man	M.d:jTiia»	da «a
moaa pr. ajar^ nakupila Ko ve zaboj nalcd-r. moia udpe.Hta altakii ae W t«opre; u poc,r>č Ks^ak na »u. pjak.v:-dja. ia ve ukradt-s vebk zaLk> i drag -aauni ii+fjsr. Kupac # «p:iznal da je ta»wiai>a pomagal v krader. mb* na I ta b rv .»	p -
k lai. «eie p Rrebim.. tehaftnici. : .da n: » vo! t ieftu: tud. tobačni:-: toa c.u Ut-va vcraoia
♦<»4 av Wrrr»*na \'afc. .krrittianp. k zate. soprt pafchat u	P.-.pr^ ke de>;	nia:
poalaii m«Mv Tud; pi*e»: da k te odprlo delo m ve daiato Piafai:. » «.«■ »iab^ kak-r p-^re; pa upa.K 1*^1». h t da; da b. ae upsr,.e
(P J«U>eniera t«*wrtk. de4ekt *K:ir _»e zaM atvor -vefc di>r f7 deoettiira. naš. vonak	vli:
km doaeAe*. ker *e z nrnikun. kemaer<«(n ekupej
r.:mv>; ? ***** xti nc ~ 1)<?iclni odbf>r ***** m«fc* g^bre ra rm<vpr»in»ke naročil aopet na	Vino.
»nMirtikv. ki >0 kalijo dobiti p» eeni ! kg 9t ^ kri
m ^ orkt«i*' f" f*bč n*kem predutojniku. ki p-4]^
narvAla okr ra«topa V Oradcu prwvHl~r.ii
ne bo poetavfl men k. ampak napravil ee hrtC,
kak »vod ra ub-ee otr>ke. Deželni *»-'l«ki »v* d voH|
v fU m> rar* r. sledeče k-le tleAka Vda okolte* -e
V temrarTedn:.^. dekliška fc>U v Ptuju v petra/rHnro, iola pr *v. J ur ju ob Sčivnici v pe<razr«-dnipr> ,n ^ rv. r,ut*n v V nrazrednuvt — Za Konjice trp w> j* d-vokla dvarazredoiea. ki bt «tala okoh 10 0(^^)4 pa bočajo nemški '.rlan: staviti *tinr»zr»-dni-r. a Hi fW 7/vper U eklep eo ee ond"tni SI >venn pri-t,-.falj pn -kr šolskem svetu — «'*»pivlar!"tvr> CHidte m««n« bčme n: f».eei-«o vzgledno Za let 1 ^t.1. mak prvm.vmkljej 4oli	eM ki ae pokriva z SV, dr.
klado na davke, vrhu teca š«- b-^le mealr dt-lalo n^re d 4f ~>ve. ak" n^če dok^ade 7višati — Za telezn.r« Po hčanr K^nnoe ima k^ocški okraj vebke »tr-^kr okrai* d-klad- »o zvišal: cd 24 iu SS',; IrHjma vaeb d . hc-dkov gn- z* železnico, ki n* pnnaCa nr.bannra d-v bt.*ka — Na »tavivan^m pro«V>ru Sar -dreea d rr.a v Celja ae je irk pa!a lep" a! 1 kana nmaka «i»»na ^artf »1 še dobpr> "hranjene < vdknla ao ae tudi tla aratavljefia u aam h dr obnih kamenčkov razli«1*^ barve m ».-k
—	SloveaMmi P" nekat/Tih •• «d»*č:h zm ra *laba
ukv poaebn^ kakr-r *»• eh*i, v r<bu Dajte m puaute nam vt-ndar naš^ pravic*' — k -tv<-ti atarega b ta zaMa »f razna društva z >pH bolj ž;» r Niti m pnrrjait r-btčama veeelma m ib<rt NV le t kra: ampak večkrat v letu ve	na prav bati pvb^nik
shodov in zborovanj. — Podružnice e. kr km»-U;«k» dnižbe na Zidanem moeto aeje proat v.»ljno r*zdr;žila
—	V Liut <naru odprv 1 n-»vim leiom n"V adv a.1 in Slovenec- p *pod dr Fr Roaina odvetniško p* aanvo Tudi z p dr Ant H 1 ha 1 i č -am. ki j>e b:l »»daj zdravnic v l ubltanak: bf-lnišn .t in «e pn-«ali v L>ut Tner. dobiio um -šoji prebivalci uvr*tn«ya m ža. kat- ;.šk«*a. alovrnakeea zdravnika — Prošnje za slovenja pni nazito v Calju »prt-vema od »'ov»-n»kih občin p drtavni p *lan«v Miha Vošnjak — V občini Janiev vrb pn Ribr.in a- virtrebii lepega jelena ki ja v nafch krajrh na.ti le radk kdaj — Pn postnem aodišfu v Celju « b.ia .V letna delavka Mar Kamer iz f^obrriia pn Maribora aarad d'-t.mr>ra k amrti obe- iena
?vrt caaar eo imenva't preč p Joirfa Kertič. fcapn: ka na Spodnji P' lak a vi. za tnfulirai. pa pr<*t* * Ptajo Prer-a» ljani ao »Kbči čč pp kap-lam Jak b Kiua v L ubn- P Končan na Ponikvo. K Pn*kar v ^ofcan M S». h v Arnare. Fran,- Valoven v Dramlje. Ant Zavedi! k av Kumpvindu na Pohorju —
da^ « p Jun; Purpav, župnik v St^prc-ah. » 45» lesu »voje dnba Naj v miru podiva'
'■•As kiaaje pe trrk.h« Na razna načine »kušajo »•kaaer. uzmonft kako N ai pr.lasdb to. kar naffl "adma b-tja zapoved prepoveduje Dne S6 da.^embrt * G P prikrl v poMilno Fran« Lee?er?»
v Žireh 8 pretvezo, da ga močno kolje po trebuhu, ter je prosil, naj mu dajo kozarček brinjevoa in kumino vega na sladkorju; ktnalo je prav naglo iel *k«zi drugo sobo, kakor da bil Ael na stran; ko j0 prišel nazaj se je zvijal na vso prečudne načine. Legijo ga kakor poprej, klanjo ga pa le ne jeitja; ko že tretjič gre ven iz gostilne skozi prodajalno sobo, se splazi k prodajalni mizi ter odpre nabiralni predalček. Ko je šla dekla za njim gledat jo imel v vsaki roki denarja in v žepu h urno verižico; ko jo je uzmovič zagleilal, zvalil se je proti nji na tla, kličoč, da ga kolje. Najbrie ga klala slaba veat!
(Kaakeuiu carju Aleksandru H.) .osvoboditelju« kmetov in Bolgarov, se je večkrat aanjalo, da je videl tri goloba: prvega debelega, drugeg« medlega, tretjega slepega. Carje popraševal pri modrih možeh, pa nobeden mu ni mogel razložiti sanj Slednjič najdejo Tar-tarja na pol divjaka iz Azije), kateri je potem, ko mu je obl)ubil car, da se mu nič ne zgodi, ako pove resnico, tako razložil sanje: Debeli golob so tvoji urud-niki, ki stiskajo in slačijo ljudstvo ter se pri tem de-belijo; medli golob je tvoje issesano ljudstvo; slepi golob si ti, o car, ker nič ne vidiš, koliko krivic se godi v tvojem cesarstvu.
Nevsletae »sirilo pri Ijabljaaskein kuezu iu ikofa Danea se je pod vodstvom mil. stol. profila zbralo mnogo zastopnikov duhovščine ljubljanskega mesta, da po navadi izreče prevtv. pastirju svoje čestitke. Mil. prošt Dr. I.. Klofut ar je v svojem lepem nagovoru obrisal v krepkih potezah proilo desetletno dobo knezoškofo-vega paslirovanja, omenjajoč vse vužnejše dogodke, vzlaati katoliškega škoda. Opozarjal je na jedinosl duhovščine ljubljanske školije, na njeno vnemo za UogA in cerkev, na njeno udanosl do svojoga nadpastirja, ki je imel zato ž njo vred prestati toliko sramotilnega obrekovanja. 2elel je, naj bi prihodnja desetorica let bila 'e srečnejaa, še blagonosnejša za kneza in škofa in za vao škofijo. Prevzvišeni so se zahvalili in so dejali, da jih pričetkom novega leta navdajata vzlaati dve čutili: Cut skrbi pred božjo sodbo in čut zaupanja, da bo Hog na priprošnjo verne duhovščine in udanega ljudstvu vse prav obrnil. Pohvalili so apoštovanje in pokorščino du* hovščine do avojega škofa. £kof ima skrbij polno breme; vsak dan prinese kako žalostno novico in srcu a tem marsikako britko uro, a tudi veaclje daje Bog. Veselo je, da se katoliška načela čim najbolj vglabljajo v ljudstvo in ž njimi ljubezen do svete cerkve in sv. Očeta. Veselo je, da ao duhovniki tako vneti za dušno pastir-stvo. Veselo je iz prošlega leta, da se je ustanovila bolnišnica za duhovnike, ki je že dosedaj se izkazala potrebno. VesoJo je, da se je pričelo slov. katol- delavsko društvo v Ljubljani in katol. društvo >a delavke. Taka društva so v nsšem času, ko nevera sili tudi v nilje alojeve, jako potrebna. Zato naj jih vaak po avoji moči podpira gmotno ■Ii i neposrednim delovanjem v društvih; v"ak naj bo prepričan, da so dobra in »veta ree. Kaderkoli je več mojstrov, ro-
kodelskih pomočnikov ali delavcev, povsod naj so osnujejo taka društva. Zlaati za rokodelske vajenceje treba akrbeti; to pa ni mogoče, predno sa no organiau-jejo mojatri. Te besede naj bodo seme, vrženo v dobro zemljo ki naj vskali in krepko vzraste.
Duhovniki in ljudstvo naj se pa vedno avesto držč svojega škofa ne zavoljo njegove osebe, marveC zavoljo
stvari, ki Jo zastopa
Te prelepe misli so samo pokazale očetovsko skrb
našega knezoškola za blagor svojih ovčic in odkrile za vse dobro vneto srce. Prepričani smo, da bodo povsod, koder se bodo razglasile, našle navdušen odmev in okrepile, pa tudi vzbudile mnogo novih bojevnikov za Kristusa, njegovo cerkev in njegovo ljudstvo.
(Iz celo vike Škofije. Čast. gospod Al. Prosen, provizor v Kolbnici, jo imenovan župnikom za Bistrico ob Dravi. — Častiti gospod Jan. Pajdar, pro-vizor v Zvvcikirchenu, jc premeščen v Kolbnico. — V stalni pokoj je stopil velč. g. zlatomaSnik Ant, Knecht, župnik v liohcnfeldu.
(Od sv. Gregorja.) Naši Amerikanei so začeli topet denar pošiljati ii Amerike. Poprej že delj časa niso po-alali ničesar. Tudi pišejo, da se je odprlo delo ia vsi delajo. Plačilo je sicer slabši, kakor poprej, pa upajo, da ae jim plačilo poviša. Bog daj, da bi ae upanje uresničilo.
i.Navade japonskih žensk.' Ker jo ravno sedaj vojska
mod Japonci in Kitajci, utegnejo naše čitatelje zanimati navade jajionskih žensk. V japonskem kraljestvu je okoli 38 milijonov probivalccv, in sicer blizu pol milijona več možkib kakor ženskih. Pri naa v Evropi je v večini držav več ženskih ko moških. Japonske ienake si barvajo zobe s črno barvo, uatnicc z rudeČo, lica pa z belo. Obrvi imajo skoraj vse žensko odstrižene. Ta navada je tudi na Kitajskem. V novejšem času ac posebno na Japonskem širijo evropske šege in navade. Ženske imajo v hiši toliko veljavo, kakor pri naa dekle zato pa so redkokedaj v družbi. Največji pregrdkk japonske žene je, če vpričo drugih moškemu seže v roko ali čc pleše z moškimi. Povprek ao ženske veliko manj izšolane kakor moški. Lc hčere iz boljših hiš obiskujejo nekaj let šolo, kjer se učč branja, pisanja in kitajskega jezika. Žensko iz boljših družin malo delajo; največ časa potratijo v glodališču, pri kurtah in godbi. Splošna navada pa je, da žensko kade tobak iz dolgih pip. Molijo sc žo s 14. in 15. letom; možitev dogovorč navadno lo stariši. Največ glodajo stariši na poštenost in pridnost, ne toliko na doto, kar jc posnemanja vredno. Za doto dobe nevesto nekaj omar z obleko in kuhinjsko poaodo. Ker so Japonci večinoma še neverniki, je med njimi ta grda navada, da ima mož lahko po več žen, tudi se lahko loči od iene, kadar hoče. Vendar pa ae to ne zgodi velikokrat, ker so japonsko žene vzgled ženske zvestobe.
rini eno mleko fe lufrntno tred*tvo, " »ns-ienj« stvasi i« medi ia bakra. Vsemi četrt litra pinje-iw*u mlaka, deni * njega jedno tlico soli in to dobro ograj S to metanu« snaii.
/xyjci. StraJtno »kodo delajo lajci zopet lo zimo. Sadjerejci cdihujejo in točijo britke aolre. ko vidijo *pu-atoftene drevesnice in nasade. Nekomu je vmčil aajec 1000 dreveaec, katere j« cepil pomladi. Drevesa «o krasno raala. Pričakoval je, da bodo v nekaterih letih zamogel sa saditi drevje po vaem posestvu, da bi vsaj od sadjarstva v sedanjih slabih časih dobival kaj dohodkov. Sedaj mu je pa Ho vse upanje po vodi. Gorje li ubogi kmet. gorje! Postavodajalci ali nimate nič usmiljenja s kmetom? Kose ste zatrk, dasiravno so bile xa uboge ljudi ailno koristne. Zatrite Se zajce in s hvaležnostjo se bodo kmetovalci vas spominjali!
Razne novice.
(Srečno novo leta) .Domoljub« želi svojim naročnikom: Srečno novo leto! Dal Bog, da v novem letu zdravi-in zadovoljni ostanejo vsi naši naročniki ter da mili Bog vsestransko blagoslavlja njih delo. — Naročnikom smo pred novim letom priložili poštno nakaznico, da pošljejo naročnino za novo leto. Ker pa pri tolikem številu ni mogoče pri razpošiljanji lista vedeti, kdo jo je plačal, kdo ne, uto smo vsakemu listu priložili nakaznico. Za tiste torej, ki so že plačali naročnino, ta opomin no velja; prosimo torej, naj ac zaradi toga nikar ne motijo. — Prosimo tudi, ako pri razpošiljanju prve številke no bo vse v redu, naj nam naročniki ne zamerijo. Ako kdo Usta nc dobi, naj v odprtem pismu, za katero ni treba nobene marke, naznani, da mu potem tek o j postrežemo. Pri drugi številki upamo, da bo že vse v lepem redu.
Uredništvo ln upravništo »Domoljuba.«
iPrekaajeni tatovi i V Herolinu pride zvečer bogat kupoc domu. Pred hišo stoji voziček, na katerega nakladata dva moža težak zaboj. Kupec vidi, da ne moreta sama naložili, pomaga zaboj vzdigniti misleč, da sta moža pri njem nakupila. Ko je zaboj naložen, moža odpeljeta zahvahvši se še poprej za pomoč. Kmalu naznani poslovodja, da je ukraden velik zaboj z drago oanim blagom. Kupec je spoznal, da je tatovoma sam pomagal vkraden zaboj naložiti. Da bi svojo jezo potolažil, seže po Brebrni tobačnici, toda ni je več v žepu; tudi tobačnjco sla mu tatova vkradla.
(Od sv. Mregorja.) Naši Amerikanci so začeli zopet donar pošiljati iz Amerike. Poprej že delj časa niso poslali ničesar. Tudi pišejo, da se je odprlo delo in vsi delajo. Plačilo je sicer slabše, kakor poprej, pa upajo, da so jim plačilo poviša. Bog daj, da bi se upanje uresničilo!
(8 štajerskega.) Štajerski deželni zbor je začel iboro-vati dne 27. decembra: naši slovenski poslanci težko kaj doeeiejo, ker š« z nemškimi konservativci skupaj
nimajo potrebno večine - Deželni odb.-r bode mod*, talim ra vinogradnike naročil sopet na CeAkem. Vino. predniki, ki jo želijo dobiti p> ceni (I kg tt do 24 kr| nsj se ogUvtjo pri občinskem predstojniku, ki p,«,, naročila okr zastopa VOradeu ae presvetlemu ne bo postsvil spomenik, ampak napravil a« ho hričas kak zavod sa uboge otroke. Deželni šolski svet dovolil je. da »o raz«irijo sledeče šole: ileška Ma okoliee eeljuk, v »tirirazrednico, dekliška šola v Ptuju v petra/redni^, šola pri bv. Juriju ob Ravnici v petrazrednim in pn sv. Ruperttl v Mirirazrednico. — Za Konjice -trp. se j« dovolila dvarszrednica. ki bi stala okoli 10.000 guld. Sedaj pa hočejo nemški tržani staviti Atirirazrednirn u 26 (100 gld Zoper ta sklep so ae ondotni Slovenci pritožili pri okr. šolskem svetil. — Gospodarstvo Celjske mestne občine ni posebno vzgledno. Za leto 1895 znaša primanjkljej okoli 22 000 gld.. ki se pokriva z 3i*, do-klado na davke, vrhu tega š« bode mento delalo nove dolgove, ako noče doklade zvišati. — Za železnico Po-ličane Konjice ima konjiški okraj velike stroške; okrajne doklade bo zvišali od 24 na 35*/.; tretjina vseh de* hodkov gre za železnico, ki no prinaša nobenega dobička. — Na stavbenem prostoru Narodnega doma v Celju bc jo izkopala lepo slikana rimska Btena, barve so šo dobro ohranjene. Odkrila so se tudi tla sestavljena iz aamih drobnih kamenčkov različne barve (mozaiki.
—	Slovenščini se pri nekaU«rih sodiščih ac zmiraj slaba godi; tako posebno, kakor se sliši, v Celju. Dajte in pustite nam vendar naše pravice! — Ob koncu starega leta začela so Be razna društva zopet bolj živo pihati in prirejati običajne veselice in zbore. Ne lo enkrat, ampak večkrat v letu je treba napravljati podučnih shodov in zborovanj. — Podružnica c. kr. kmetijske družbe na Zidanem mostu so jo prostovoljno razdružila
—	V Ljutomeru odpre z novim letom nov advokat in Slovenec gospod dr. Kr. K o s i n a odvetniško pisarno. Tudi z g dr. Ant. M i h a I i č • e m, ki je bil sedaj zdravnik v ljubljanski bolnišnici in se preseli v Ljutomer, dobijo tamošnji prebivalci izvrstnega moža, katoliškega, slovenskoga zdravnika. — Prošnje za slovensko gim nazijo v Celju sprejema od slovenskih občin g. državni poslanec Miha Vošnjak — V občini Janžev vrh pri Ribnici so ustrelili lepega jelena, ki jc v naših krajih najti le redkokdaj. — Pri porotnem sodišču v Celju je bila 38 letna delavka Mar. Kaiser iz Pobrežja pri Mariboru zaradi detomora k smrti obsojena.
Svetli cesar bo imenovali preč. g. Jožefa Keržič. župnika na Spodnji Polskavi, za infuliram ga prošta v Ptuju. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kapelani: Jakob Kitak v Ljubno, P. Končan na Ponikvo, K. Preskar v Šoštanj, M. Stolz v Šmarje, Franc Saloven v Dramljo, Ant. Zavadil k sv. Kunigundu na Pohorju. — Umri j« 21. dec. č. g. Jurij Purgaj, župnik v Stoprcah. v 49 letu svoje dobe Naj v miru počiva!
(Hado klaije p« trebuha | Na razne načine skušajo nekateri uzmoviči kako bi si prilastili to, kar nato »edma božja zapoved prepoveduje. Dn6 26. decembra zvečer je neki O. P. prišel v gostilno Franca Lengerj«
v ftirch B pretvezo, da ga močno koljo po trebuhu, ter je prosil, naj mu dajo kozarček hrinjevea in kumino vega na sladkorju; kmalojeprav naglo S<-1 »kozi drugo nobo, kakor da bil iel na atran; ko je prilel nazaj se je zvijal na vae prefadne načine, ločijo ga kakor poprej, klanje ga pa lc ne ji rija; ko že tretjič gre ven iz gostilne skozi prodajalno sobo, ae splazi k prodajalni mizi ter odpre nabiralni predalček Ko je šla dekla za njim gledat je imel v vsaki roki denarja in v žepu b urno verižico; ko jo jo uzmovič zagledal, zvalil ae j« proti nji na tla, kličoč. da ga kolje. Najbrže ga klala slaba vest'
(Rukemu carju Aleksandra II.) ."voboditelju« kmetov in Bolgarov, se je večkrat sanjalo, da je videl tri golobe: prvega debelega, drugega medlega, tretjega slepega. Car je poprafteval pri modrih možeh, pa nobeden mu ni mogel razložiti sanj. Slednjič najdejo Tar-tarja na pol divjaka iz Azije), kateri je potem, ko mu je obljubil car, da se mu nič ne zgodi, ako pove resnico, tako razložil sanje: Debeli golob so tvoji uradniki, kt stiskajo in slačijo ljudstvo ler se pri tem de-belijo; medli golob je tvoje izsesano ljudstvo; slepi golob si ti, o car, ker nič ne vidiš, koliko krivic se godi v tvojem cesarstvu.
<.\evoletae voščilo pri ljubljanskem knezu iu škol'u.| Danes se je pod vodstvom mil. stol. profila zbralo mnogo zastopnikov duhovščine ljubljanskega mesta, da po navadi izreče prevtv. pastirju svoje čestitke. Mil. prost Dr. L. K lotu ta r je v svojem lepem nagovoru obrisal v krepkih potezah prošlo desetletno dobo knezoškofo-vega pastirovanja, omenjajoč vse vnžnejfie dogodke, vzlasti katoliškega škoda. Opozarjal je na jedinosl duhovščine ljubljanske škofije, na njeno vnemo za llogA in cerkev, na njeno udanost do svojega nadpasttrja, ki je imel zato ž njo vred prestati toliko sramotilnega obrekovanja. 2elel je, naj bi prihodnja desetorica let bila fie srečnejša, še blagonosnejša za kneza in škofa in za vso Škofijo. Prevzvišeni so se zahvalili in so dejali, da jih pričetkom novega leta navdajata vzlasti dve čutili: Cul skrbi pred božjo sodbo in čut zaupanja, da bo Uog na priprošnjo verne duhovščine in udanega ljudstva vae prav obrnil. Pohvalili so spoštovanje in pokorščino duhovščine do svojega škofa. $kol ima skrbij polno breme ; vsak dan prinese kako žaloitno novico in sicu e tem maraikako britko uro, a ludi veselje daje Bog. Veselo je, da se katoliška načela čim najbolj vglabljajo v ljudstvo in ž njimi ljubezen do svete cerkve in sv. Očeta. Veaelo je, da eo duhovniki tako vneti za dušno paBtir-»tvo. Veselo je iz prošlega leta, da se je ustanovila bolnišnica za duhovnike, ki je že dosedaj se izkazala potrebno. Veselo je, da se je pričelo slov. katol. delavsko društvo v Ljubljani in katol. društvo za delavke. Taka drušlva so v našem času, ko nevera sili tudi v nižje slojeve, jako potrebna. Zato naj jih vsak po svoji moči podpira gmotno ali z neposrednim delovanj em v društvih; vsak naj bo prepričan, da so dobra in "veta reč. Kadarkoli je več mojstrov, ro-
kodelskih pomočnikov ali delavcev, povsod naj se osnujejo taka društva. Zlaeti za rokodelske vajence ja treba akrbeti; to pa ni mogoče, predno se ne organliu-jejo mojstri. Tebesede naj bodo aeme, vrženo v dobro zemljo ki naj vskali in krepko vzraete.
Duhovniki in ljudstvo naj ae pa vedno aveato držč svojega škofa ne zavoljo ojegove osebe, marveč zavoljo stvari, ki jo zastopa
Te prelepe misli so samo pokazale očetovsko skrb našega knezoškofa za blagor svojih ovčic in odkrile za vse dobro vneto srce. Prepričani smo, da bodo povsod, koder se bodo razglasile, našlo navdušen odmev in okrepile, pa tudi vzbudile mnogo novih bojevnikov za Kristusa, njegovo cerkev in njegovo ljudstvo.
(I< celovške škofije. Čast g.iepod Al. Proaen.
provizor v Kolbnici, je imenovan župnikom za Bistrico ob Dravi. — Častili gospod Jan Pajdar, provizor v Zucikirchenu, je premcičen v Kolbnico. — V 8talni pokoj je »topil velč. g. zlalomašnik Ant Knecht, župnik v liohenfeldu.
(Od sv. tire gorja.) Naši Aoserikanei eo tabeli topet denar pošiljati iz Amerike. Poprej te delj lasa niso poslali ničesar. Tadi pišejo, da se je odprlo dalo ia fei delajo. Plačilo je sicer slabši, kakor poprej, pa apajo, da se jim plačilo poviša. Bog daj, da bi ae upaaje area-ničilo.
iNavade japonskih žensk j Ker jc ravno eedaj vojska
mod Japonci in Kitajci, utegnejo naše čitatelje zanimati navado japonskih žensk. V japonskem kraljestvu je okoli 38 milijonov prebivalcev, in aicer blizu pol milijona več možkih kakor ženskih. Pri naa v Evropi jo v večini držav več ženskih ko moških. Japonske ženske si barvajo zobe s črno barvo, ustnice z rudečo, lica pa z belo. Obrvi imajo skoraj vae ženske odatrižene. Ta navada jc tudi na Kitajskem. V novejšem času ae posebno na Japonskem Sirijo evropske šege in navade. Zcnskc imajo v hiši toliko veljavo, kakor pri nas dekle zato pa so redkokedaj v družbi. Največji pregreftek japonske žene je, če vpričo drugih moškemu seže v roko ali čc pleše z moškimi. Povprek so ženske veliko manj izšolane kakor moški. Lc hčere iz boljših hiš obiskujejo nekaj let šolo, kjer se učč branja, pisanja in kitajskega jezika. Ženske iz boljših družin malo delajo; največ časa potratijo v glodalifiču, pri kartah in godbi. Splošna navada pa je, da ženske kade tobak iz dolgih pip. Možijo sc že s 14. in 15. letom; možitov dogovorč navadno lc stariši. Največ gledajo etarisi na poštenost in pridnost, ne toliko na doto, kar je posnemanja vredno. Za doto dobi neveste nekaj omar z obleko in kuhinjsko posodo. Ker so Japonci večinoma šo neverniki, je med njimi ta grda navada, da ima mož lahko po več žen, tudi ee lahko loči od žene, kadar hoče. Vendar pa se to ne zgodi velikokrat, ker eo japonske žene vagled Ženske zvcslobc.
111
T«d( dežaik adlačaje bilk« Neki ča-mikar iz Kine. da ondotni v>jaki iz one dobe. ko ao moral »e smodnik mokroto varovati, nosijo ma'e dežnike v vojako. Ko ae je tedaj boj pri Pingiangu pričel. začelo je deževati. Kineftki general je lapovedal -IMnike Oprite«; in vojaki ao atrofo po povelju i jedno rok držali dežnike na.l aelioj. z drugo pa »o branili *fer Japonce Ti ao imeli obe roki prosti in Kmezo prav lahko zapodili v beg
tTriae reae v Mariberu l*4cni>a o gld 00 kr. rei 4 g!d. 10 kr.. ječmen 4 gkl. tO kr . ovea 3 gld. »5 kr. k. ru/a 5 gld 53 kr., pn*> 4 gld 10 kr . ajda 4 gld 40 kr.. tižol 7 gld. 50 kr., vae po hektolitru. «• -veje mno tU kr., telečje 04 kr. svinjska dO kr. p v j. no h5 kr. klg.__
Seznam zdravil K-lun* Trak«nja v L|a
MJaai je priluž»n večini nal iga danainje itevilke moljuba«.
Trtne ernr f Ljubljani
da« 1 jtoaanja.
	VT	
rtai^aa . .		
Bat. ...	» H	H'1'l BMil
Mmm .	» v	Ja/««. ,*4a»
Omi	4 h	tCUk«. '«.■ .
Ai«a . .	44U	»«»M mm tr
Na	• -	IM)
Karaaa	7 &q	Sna^ka .
Kiaapii. . u*a ata	t 41	(dnant .
	U -	. . .
•tak	tO -	
	10 -	Se«. 100 kgr .
	- M	3UJ»* . . .
J-J- k«» 0p»«		Drva trda Ikab.Mtr
II
_ 44
-	M
«4
«i M
-	40
-	U
-	14
1 $7 1 70 7 * • 5 fJ
:
Podpuaai namaD.a da* 1. januarja 1894
\ azna nIlo? -m
»I*td»«ib obrinitvu. d* Mm Overil
m štacuao 2 nni ilago
u.i;___B
f	pri Mali nedelji
f , .. b°"	.Prt «v. Jurj« tudi i« nadaij« im.l
♦	m<*tLkM l"tnik dv"> prod»j.ln e vi. blato le
T mnoro o«a«Jt« prodajati, kot doalaj. ^
K obitoecoii ofc.iku m prav ioi,lo f U<lj«m iivritno po«r»ibo	r
Franz 8enČar,
tr«ov*; pri it. Jorj« »b Sčataici.
priporočan ter ugo

Pritodaja itevi.ka nDOMOLJUBA" uit, 15 |anuvarili 1895 zvečer. _
D a aaj tV d<-c»«l>ra Gradec. t'. d*»»t>ri 7". Ltae, H
Trst, Ti. d«-«®1 r» 1*.
L«terU«><e aroVSU«.
«8. H. M,	7«.
7. 4«. 43,	87
ti 61 3t	«
12, 3 61	17.
SajrvnejŠi in najboljši viv nakupovanja!
<| Ubald pl. Trnkoczy
J-pf lekar zraven rotovta r Ljubljani
piipn»(i:
Cv«t a«p«r trg aaj« '..chig»..t: «.<• in pr-par.• b«l«4*« « bril« ««fah ia r«««h -
M*a>»uf» 40 kr « itrbleiMC f ( d fS kr
■ arlJUMtJak« kaplji«« aa U-lod«o — Wek!»nie« Mi . « tli-klet < 1 (Id.
rtaaiaakl aelMftal «J> prani alrop ta UnUeme ■« «*•*«; raatoara ia i«|ia b«l«c>*« n pr pri kadip.
— Slckleeiea 46 kr. • atrkleti.c t f'd K) kr.
Odvajala« aH AlatUn« krogljto« talili l«i«dM pr* «ab«aa»|i ikat« »«■ i«t«dci — Ska tulja 21 kr,
jedeo tavojlek • 6 Ikalul.arei velja I (Id. 5 kr.
E«411aa dtnpa sa ftlvlae ta a« IL Irut« patrtb« pri kravah. k«*|ib la praiidih - Zavojček i r«
Ulnim natodom vred velja le 10 kr . 6 aavujrto« a»m > 2 fld.
Cvet aa kaaje Sajbilj" maailo i« lonjr, pomaga pn pr«t«|« Id. al«ka«|i »H ■Mji v hrta. v krili itd ( kratka pri v«aa|ib b«Uz«b i« hlhah. - Steklenica i ra-bilnim navodom vred itane le 1 gld . p«t iteklcmc i ra-bilnim navodom vred le 4
V«a U naileta in vsa dnu« idravilna sredstva a« dobijo v
lekarni
unalda d! Trn^oczy }a
i Ljubljani zrnu ritifii
in te vsak dan t prvo podto
raipobijajo.	144 (24-16)



fl
Kuverte h flrtno
vizitnica m trg ovaka rtiui
pnpoior«
KatoL tiskarna
v Ljubljani.
Se dobi povsod: l|2 Kile za 25 kr.
(I - 24^
— —
, varnlveno tnamko labuda j(> Ue-oporekl|i»o na|bol|«»* M>ditvo, da dobiA anoinobelo perilo ta
Čiščenje volnenega, in barvastega blaga,
kakor dukatauo naiMj*«- raaku-iavalno aredatvo w «*ak»-rAno perilo in pri tem popolnoma ue-ikodljivo ia perilo in roke l&r. *
Zaradi izvrstne kakovosti so sloveča tudi
Scbicht-ova štedilna jedrčna mila,
katerih ne prečka uot*-u kunkuraiaai ia<i«lek. T* m la ima)« po Uui, kake «r»U da ao. jedao teh-le taMvnih tuamk:	& i IS H
Jurij Srlilrlit, I stjf oli Lalii ( AuksI* a. il. K.,
tovarna na milo, irati in palmovo jodrčno olj«
Herbabny-jev podfo»fornasto ki«li
apneno-železni sirup
T, U M M . aai«e*i- "T*? ^ ^V^iSK
5bkl. * »k. lonrtao aa aarajaaje tort r*. (MHMMI Mil, ki M 1 B.«■ p* fBB«»M pr aiaaoiais
b»kaii««»c* um r —r '*1'J 55 •„,
I	npilii'	t"4 t*~
H •■ibU « »« M >
«IB IBM 1 » TB»4»rpOB»«J«
•muti la btoJbm »Mak« i-
fo\n>m» ru tat t4 t«-« »>il
nic>o rt ut	po<i
fMferaaat« kliltf* »f—•
ItliuH* alrafa. ZaMata aa t« w «m«m Ur*teo Harbabaj-Jev »p««« alraa. Parni aaj m tadl aa u. da j« aravaa etojada •kUitTMi pratakallraaa nr«lT«w aaamka, aa raakl steklMl* ia prana«. aa dajte m zapeljati t atftte MM. alti a draalml proteeaaaat da ki kapUl kak« paaaradk« i «■ ■>-
uaradBja rMpcii jalaira u pr»«ia.i« aa Daaajo. la-karaa .ur larmkeralf kelt" Saabaa KalsaratrasM ?». Pr.»4« O K [»karatni v L^bt^Mi J. 8»®U4a Pi«»U. fbaid pl frak«««j W Mayr dal* ga pr*d*j»/> »'»J« J. Kapftr*kai Basaba^kon 4»di-> n» K-ki J iia«ia»r, G Pr*da& A S kiBdler A Miaiaa lakarei-M. P Pr d.m M. Huua it.$ . t Bitiak A Rapp»n . aa i-3'odjrs 0«aad> K Mali«. * Cel««.-« P. Htutt P. Biraback.r^ J. K»-BtUar. A Kt So»»«imr*. A pl Sadovi«. t M Vid« A. Ru -k»l o« Trbi b . A. S:mI « tr»u K Zaortti A S«t-.oa R Bi*m1b«o. J SerataiJo. K » Lenanbarg. P l'i>oJ.ni M IU>Mai. < Beljaka K. S^k»U dr K k««pf. < • rns»lji J Blalrk . » V»Liko»» J Jok«« . t W,lft<-f« : J II it k.
Najbolje izredno okuaua Je
sladna km
v rudn ik itiriog!*nk lautkih * »liko lap n.ka kativp*.
Oelzova kava
* rud*'' b i kr"»r'«i.b tavitkih. Ji t
V >«ka t<■*»!.», po-taUj*M ali poarBaa. naa»»'-«ta popclo«Bi nava.loo tiaalo kavo.
lK,lit»i»»» v «>aki bolM prwUja<aiU.
K | ar al ttltf« p«»;» js ii4alsvalBi| 10»'i • Bre«"*«) M B«i<> t tat«|ik pa bi.« t«-.i
Pri alatra 4rt JakalkB.
J. PSERHOFER
Zum |*Mea«a
Relrkiapfel,
IcknrDiir uit Dunaju, I., ^ItigrrMtriiMae in.
Kri ^iMtllne knigljlc«-, |-opr«j aalTaraalaa krogljlo« hb«-ioi»s» *o »taro-ibbao tdraTilno trtdatvt. — it mnogo dtB*ti*tij h> it krogljuc t^loono raiair^ce mnoci zdravniki jib tapUnjcj«, io malo jt r<xHiia. r k«:*r.h oi aa!« talog* t*«» utr»to»*» doma-»ga tdratila — ud t«h krafljic v*lja: 1 ikatlJlM a 16 krofljloaail 21 kr., 1 lavoj a • Akatljlcaml 1 (ld. 6 kr., pri o«fraok«t»Mj poiiljaui yo potrnji 1 gld. 10 kr. - C« t« n»pr»j poilj* d»o»r. ttlja » poiinin« irosto DoWjatti;o: I taToj krogIjio l gld tR krN ž tato>a 2 Cd. SO kr. 4 »a^oji 3 gld 35 kr, i mtoji 4 gld. 40 kr, i taToj«v 5 gld. »0 kr. 10 ibvojbt y gld. tO kr iM.oj negi, *d«n tavoi m d« mot« adpealabj - Proai m, da m aakUraJo larMae rterhoferja kri ii»tih,t kroa-Uif*	m gl»dB na to, da ima reka ikailjira na pok ota aa navodila u r.bo aoi«."-i mooiki
poiBt J. P»arkof»r io siear v	rad«4i IA tarti.	idO li 5
_ „	«» oaabljtoa I Pt«fWHrja 1 looiek 40 kr.. » frankovano poiiljattii« «5 kr -
TryaU«Y Mk, prou katars. hripaT^n, krčetitamu kailja itd I «t*kl«nica 50 kr - Amarlika Mftt m Frotin 1 gld JO kr. - Praiak proU potenja nog ikat|ji« 50 kr.. • frmnkor.no pA^vjH kr - Balaa« aa gato, 1 Sakon 45 kr.. . fr»nk.	M kr - Zdra^tC
KrMl »P'iJ*o*mo itlodes. »UUj prtba-.;;.ia#ti ;td. 1 rt*kl. 22 kr. —
▲aclaftkl Aadetal Wxa«. 1 >Ukl»U ou kr. - Tljakarikl prašek, proti k^U« Itd.l Ikatlja "	y kr r »"»^klala-P^Aa l P^kof.rja c.jbol^ ► o
ia po^ran,^ rw»i u. 1 Uatijua I gld - UalTeraalal oblli. prof. S t« ud b I - b .r*d.uo priatrno ran-u BttkUaaa itd 1 looC-«k 50 kr-. b frank paštl^. 75 kr - UalTanloml Ml A. W. Ballrlsk-a. Do«a^ .dr.r.lo proti poakd.,« .lafcBga pr^a,:". ^ 1 , d
Uoni i,M0Tu>t «P*c»Uut« dobinja bb mdi , U.bljaal pr. a. PUaoll.Ja
ladatatalj: »r. hraa
Jedino priatna Kneippova sladna kava bratov Ula
t rude^ih, ItirioglaUh uaritkih b* dubira v Ljubljani pri M Wagaerje»l »doil io r wh l|.rc<-rij»kih in kouaumr-ih pro dajaluicab. 1»> »
Vsakdo -p«
kateri rabi cdllkoraao !«• I odbere llaklaro lekarae Ploooll-Java pn .aagaljo1
» I.JaklJaal, ai obrani »drar
in krepak ftalodao, iBhko prrbai IJa Jedila in ae obraal
taprtja teleaa.
Caaa ataklaaiii )a 10 aevae«.
Vnarja
ra*po4il>a proti povictju «ne»kB
143 24 IT
>dgr»ar»l trt la.k L KalM
Tlaka .KaUUlka TlakaraB '