ASO (LETO) XXV. (19)
No. (štev.) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
18. avgusta 1966
V	čem je jedro?
Med problemi, ki so v zadnjih letih povzročali argentinski narodno zavedni javnosti največ zaskrbljenosti, so bile argentinske državne univerze. Zlasti buenosaireška. Zanje mora ljudstvo prispevati, na stotine in stotine milijonov pesov in z njimi vzdrževati ustanove, ki naj bi bile visoki znanstveni zavodi za pripravljanje študentske mladine za najrazličnejše strokovne poklice, v resnici so pa postali visoke šole komunizma in njegove prevratne dejavnosti. Fray tako, kot je bilo pri nas v predvojni Jugoslaviji na vseučiliščih v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu-
Kdor ne pozna razmer v Argentini, se bo temu čudil, ker je znano, da je ta država pretežno katoliška. Pa se je tudi tu zgodilo tako, kakor se navad io dogaja po svetu. Demokrati sami so bili tisti, ki so komunistom odprli pot do ključnih položajev na univerzi. Nihče. drugi ne kot gral. Aramburu, predsednik vlade osvobodilne revolucije. Ta - je leta 1956 izdal nov zakon o univerzah ter je dotedanji sistem spremenil v toliko, da univerz in fakultet niso več vodili samo rektorji in dekani, ampak vseučiliški odnosno fakultetni sveti. V te so pa bili poleg profesorjev pritegnjeni tudi študentje in tudi diplomanti, t- j., tisti, ki so že končali študije. Profesorji so imeli v vseučiliškem svetu. 50 članov, študentje 25 in ostalih 25% so volili diplomanti. V vse te svete so bile vedno volitve. Tako je prišel na argentinskih univerzah v veljavo sistem, ki so ga ruski komunisti upeljali na svojih univerzah po svoji revoluciji. Toda leta 1932 so ga tam kot nepraktičnega odpravili in znova dali na univerzah vso oblast rektorjem in dekanom.
V	Argentini so pa s to zahtevo komunisti prodrli še 23 let pozneje.
Kakpr po vseh univerzah, so tudi na argentinskih strokovna študentovska društva. Na argentinskih univerzah so takoimenpva.ne reformistične in humanistične skupine. Prve vodijo komunisti, ali so vsaj pod njihovim močnim vplivom, v drugih se pa včlanjajo demokratsko usmerjeni študentje. Na bue-nosaireški univerzi so se komunisti z leti s svojim načinom propagande ter ustrahovanja in s pomočjo sebi naklonjenega učnega osebja, tako uveljavili, da imajo večino skoro na vseh fakultetah. Zlasti so napadalni na medicinski, filozofski in gospodarski fakulteti- Tako so komunisti državno univerzo spremenili v svoj zavod. Postala je naravnost njihova trdnjava s 70.000 „študenti“, od katerih jih je takih študentov, ki študije tudi končajo z izpiti, le kakih deset odstotkov.
V njej so vsa zadnja leta nemoteno uprizarjali politične demonstracije proti vladi, zlasti pa proti „yankijevskemu imperializmu in napadalnosti v Dominikanski republiki ter v Vietnamu“. Leta 1965 so n- pr. na fakulteti za gospodarstvo onemogočili predavanje severnoameriškemu gospodarstveniku W. Rostovu, šefu planifikacije v ameriškem zunanjem ministrstvu. V Argentini se je uradno mudil zaradi pregledovanja njenega gospodarstva. Komunistični
Johnson: „Komunistična zmaga v Vietnamu je nemogoča“
Ameriški vrhovni poveljnik v Viet-namd gral. Westmoreland je imel skupno z Johnsonom v Johnson City v Teksasu tiskovno konferenco, na katero so bili povabljeni časnikarji. Westmoreland in Johnson sta v dolgih razgovorih prerešetala vrsto problemov, ki zadevajo Vietnam.
Johnson je izjavil, da bo vietnamska vojna proti komunistom še dolgo trajala, da pa bo komunistom nemogoče zavladati nad Južnim Vietnamoin- „Komunistična zmaga ni več samo neverjetna, pač pa povsem nemogoča,“ je zatrdil Johnson. „Nihče sicer ne more reči, kdaj bo prišlo do miru in koliko mož bomo potrebovali, da se bo to zgodilo ali koliko časa bomo morali še vzdržati. Ameriški narod mora vedeti, da hitre zmage ne bo, toda ves svet mòra vedeti, da se mi iz Vietnama ne; bomo umaknili,“ je poudaril Johnson.
Ameriške čete so v Vietnamu začele izvajati novo taktiko proti komunistom, v majhnih skupinah prodirajo v podro-
komunistične vojaške formacije, da jih tako izvabijo iz njihovih skrivališč- Komunisti namreč menijo, da imajo opravka z maloštevilno patruljo in jo napadejo. Takoj zatem se na komunistične vojaške oddelke, ki so se dvignili iz skrivališč, vsuje iz daljave toča topovskih granat, na nebu pa se pojavijo jate helikopterjev ali bombnikov, ki pomagajo ameriški patrulji, da vzdrži komunistične napade, dokler ne prihitijo na bojišče še ostali ameriški in južnovietnamski oddelki.
S to taktiko se je Amerikancem posrečilo odkriti številna skrivališča komunističnih vojaških oddelkov, prav tako pa tudi prizadejati komunistom težke izgube v moštvu in materialu.
Amerikanci so v zadnjem času ugotovili, da je Maocetung poslal v Severni Vietnam okoli 25.000 kitajskih delavcev in inženirjev, ki pomagajo Severnim Vietnamcem popravljati od ameriških bombardiranj porušene mostove,
Obletnica smrti Osvoboditelja graia. San Martina
Argentina se je v sredo, 17. avgu-
čja, kjer menijo, da se skrivajo Velike j tovarne in ceste.

55
Lunar Orbiter“ — satelit Lune
V sredo, 10. julija so Američani z obkrožitev potrebuje 3 ure 37 minut in
Rtiča Kennedy pognali z raketo Atlas-Agena svojega prvega umetnega satelita Lune na pot. Raketa ga je najprej pognala na krožno pot okrog, zemlje, kjer je krožil 20 minut. Med tem časom so, telemetrijske postaje na zemlji zasledovale njegovo pot, elektronski računski stroji pa so sproti preračunavali podatke poti. Po dvajset minutah je bil začasni satelit zemlje pravilno uravnan in na brezžično povelje z zemlje je raketa Agena ponovno zagorela in začela poganjati Lunar-Orbitra z vedno več.io histrostjo proti točki, kjer naj bi bila Luna v nedeljo, 14. avgusta.
sta spoštljivo spominjala 116. obletnice smrti generala José de San Martina. Dopoldne je bila položitev venca v bue-nosaireški katedrali na mavzolej narodnega Osvoboditelja, popoldne ob treh pa je bila vojaška slavnost pred San Martinovim spomenikom. Ob uri San Mart’- ! nove smrti je zatrobil trobentač, eska- ! drila vojaških letal je preletela San i Martinov trg, iz topov so oddali 21 stre- j lov, nakar je vojaška godba zaigrala
narodno himno. Zatem je predsednik republike general Ongania položil vene« na Osvoboditeljev spomenik.
Argentina Osvoboditelja San Martina je postala nova domovina med mno. girai drugimi narodnostmi tudi številnim Slovencem. Zato so se tud oni z vsem spoštovanjem spominjali obletnice njegove smrti s prošnjo Bogu naj bi nad Argentino in njene prebivalce razlil svoj blagoslov, da bo v še večji mer! domovina srečnih in zadovoljnih ljudi.
I Z
T »»R A
36 sekund. Lunar-Orbiter tehta 385 kg in je pravi vsemirski fotografski laboratorij, V soboto, 20. avgusta, nameravajo Američani z brezžičnim ukazom še enkrat zavreti kroženje Lunar-Orbitra, ki bo zopet z raketnim motorjem zmanjšal svojo hitrost in se za več kot 150 kilometrov približal Luni. V še bolj strmi elipsi bo nato krožil od okrog 40 km do 1850 km približno na 3 in pol urs okrog Lune.
Tisti pas, nad katerim bo letal v višini 40 km, bo seveda lahko dobro fotografiral. Delal bo z dvema fotografskima objektivoma; prvi bo zamogel
Ko je Lunar-Orbiter dosegel hitrost fotografirati na eno sliko 900 kvadrat-37000 km na uro (!), torej nekaj nad nih kilometrov, drugi po 45 kv. km lunine površine. Prenos teh posnetkov ne bo izvršen po televizijskem načelu kakor pri nekdanjih Rangerjih. Vsi posnetki bodo napravljeni na 70 mm ši-
10 km na sekundo, je Agena ugasnila in se. ločila od Lunar-Orbitra. Naslednji dan je Lunar-Orbiter na brezžični ukaz z zemlje s svojim raketnim mo-1 torjem še popravil smer, tako da ni bilo | rok fotografski film, ki ga bo avtomat več dvoma, da bi pravilno dosegel svoj 1 sam razvil. Razvite negative bo avto-cilj. Po 92 urah poleta je bil v nedeljo, mat s posebnim „elektronskim očesom“ 14. avgusta, dopoldnè le še 1900' km nad pregledal točko za točko in rezultate Luno, proti kateri je padal. Na brez- tega pregleda brezžično sporočal na žično povelje se je vžgal njegov raketni zemljo- Tu bo elektronski računski stroj motor in zavrl — zmanjšal njegovo hi- po teh podatkih sestavil fotografijo totest v toliko, da je lahko postal ume- čko za točko. Slike bodo neprimerno bolj ten satelit Lune (sicer bi ali letel mimo ostre kot pri televizijskem prenosu. Lune ali pa se na njej razbil). To za- j Vseh posnetkov bo Lunar-Orbiter ino-
viranje je zmanjšalo njegovo hitrost
7.000	km na uro na 4.630 km na uro.
Tako od nedelje kroži Lunar-Orbiter v precej podolgovati elipsi okrog Lune.
gel napraviti le 353, potem mu bo pa zmanjkalo — filma.
15. avgusta je Luriar-Orbiter prvič prenašal fitografske slike na zemljo — Ko se ji najbolj približa, je le 191 km vendarle samo za preizkus, če vse na-nad njeno površino, ko se pa najbolj prave dobro delujejo. Fotografije — oddalji, je 1857 km nad Luno. Za eno, pravilneje negativi —• so bili že naprav-
V kolumbijski prestolnici so se 15. avgusta zbrali trije predsedniki. Začela se je „mala vrhunska konferenca“ ki so se jeudelečili kolumbijski predsednik Carlos Lleras Restrepa, čilski Eduardo Frei in venezuelski Raul Leoni. Konferenco so omenjeni predsedniki sklicali zato, da so se pogovorili o „latinskoameriški integraciji, o načinu, kako jo pospešiti in o obliki, v kateri bi ji lahko ZDA pomagale.“
Poleg integracije so Se omenjeni predsedniki razgovarjali o pospešenju Zveze za napredek ameriškega kontinenta, prav tako pa, tudi o razvoju agrarne reforme v posameznih južnoameriških državah ter o obrambi cen južnoameriških. poljedeljskih proizvodov na svetovnem trgu, o „ohranjevanju reprezentativnih režimov v latinski Arne- j riki“, o problemu medameriške mirovne oborožene sile ter o predlogu, ki ga je pred dnevi poslal ameriški obrambni minister Mc Namara vsem jmžnoame- i riškim vladam o ustanovitvi politično- j vojaške organizacije obeh Amerik, podobne NATO.
Papež Pavel VI. je z bulo Ecclesia Sanctae objavil štiri dekrete. Nanašajo se na škofe, duhovnike, redovnike :n misijonarje. Za škofe in duhovnike je priporočilo, naj po možnosti s 75 letom ali pa še prej zaprosijo za upokojitev; škofom naroča tesno sodelovanje z duhovščino; glede misijonstva dekret predvideva ustanovitev posebnega centralnega misijonskega sveta v Rimu. Z objavo bule Ecclesia Sancta je papež zaključil delo pokoncilske komisije.
Bolivijski predsednik René Barrientos je izjavil, da ni v izgledu, da bi Bolivija obnovila diplomatske zveze s Sovjetsko zvezo.
V Meksiku so odkrili komunistično zaroto proti sedanji demokratski vladi.
ljeni na modelu Lune na zemlji. Vložili so jih v napravo za brezžični prenos, ko so pripravljali Lunar-Orbitra za odlet, hoteč tako prihraniti dragoceni film za čisto znanstvene posnetke. Po teh naj bi se dokončna izbralo mesto, kjer bodo pristali leta 1969 Američani na Luni. Poskusni prenos je bil zelo zadovoljiv.
'Če so prejšnje argentinske vlade spričo te nevarnosti, ki je grozile Argentini, ostajale brezbrižne, je jasno,, da vlada argentinske revolucije to ni mogla ostati, ko si je postavila za cilj splošno obnovo v državi in moralni dvig študentje mu na univerzi ne samo, da naroda. Zato je mesec dni po prevzemu niso pustili govoriti, ampak so ga celo ' vlade gral. Ongania izdal odredbo, s obmetali z gnilimi jajci in paradižniki! katero je vodstvo univerz prenesel na Tedanji rektor Radi Olivera je zaradi te ; rektorje in dekane, delokrog vseučili-Sramote odstopil. Pa tudi kot protest ških svetov pa na pristojno ministrstvo.
proti dekanu omenjene fakultete Rolandu Garcii, ki ni izdal nobenih varnostnih ukrepov. '
Komunistični študentje so šli celo
vajal resnično nasilje po kubanskih univerzah, kot ve povedati meksikanski iist El Sol-
Taka in podobna netočna ter pretirana poročila so zavedla tudi najvišje funkcionarja ameriškega zunanjega ministrstva- Sam zunanji minister Dean Rusk je postal namah „ves zaskrbljen nad dogodki v Argentini“. Nič manj njegov pomočnik za latinskoameriško države Lincoln Gordoh, med tem, ko je ostali svet, zlasti v zahodnih evropskih državah, položaj pravilno ocenil. Argentinska vlada je na univerzi nastopila ! proti komunistom. Nič drugega ni sto-
Študentovskim društvom je po tej odredbi prepovedano na univerzah sleherno politično udejstvovanje.
Po objavi gornje vladne odredbe so
tako daleč, da so aktivno podpirali za- j komunisti po posameznih fakultetah j ^Vakor to, kar morajo sedaj delati četke komunistične gverile v Argentini, | zlasti na buanosaireski univerzi zagnali Amerikanci v Vietnamu. Samo s to raz-na vso mo.č pozdravljali sklepe komu- ! silen hrup. Že za naslednji dan (29. ju-nistične trikontinentalne konference na j lija) so napovedali zasedbo raznih fa-Kubi za komunistično prevratnost v j kul tet. Te načrte jim je policija pre-Južni Ameriki ter se izrekali „za. osvo- j prečila. Na fakulteti za gospodarske bcdilna gibanja vseh zatiranih narodov“. ! vede je prišlo, do pretepov. Ker so bili Komunistična partija, ki je v Argen- j med študenti tudi nekateri profesorji tini zelo bogata — samo njena nabirka i— med temi je bil tudi severnoame-leta 1965 ji je prinesla 177,364.000 pe- ! riški profesor Ambrose —- so več udar-sov n- to su seveda skrite podpore ev- ! cev s policijskimi palicami dobili tudi ti. ropskih lyomunistiénih strank, med ka- j Ti dogodki so imeli seveda odmev v terimi je tudi Zveza komunistov Jugo- j svetu. Kako tudi ne, če je pa buenos-slayije — je svoje študente z univerze aireški dopisnik New York Timesa Mai-uporabljala za napadalne oddelke proti I denberg svojemu listu poročal, da je policiji. Zato so bili za partijo vsi štu- J sedanja argentinska vlada nad vso dr-dentovski izgredi na univerzi, kakor po- ! žavo sprostila pravcati „nacistični te-ulični spopadi s policijo, zažiganje av- j ror“. Vedel je tudi povedati, da je po-•tomobilov, uničevanje privatne lastnine ! Hcija vdirala, na fakulteto, s protijudov-pred trgovinami in restavracijami poj skimi (!) vzkliki. Zelo je bil ta list v ulicah, kjer so se odigravale demon- ! skrbeh za avtonomijo argentinskih uni-strucije, samo generalke za pripravo verz, prav nič je pa ni kazal tedaj, ko ga ministra do v ade graia Onganije — splošne komunistične revolucije.	| je kubanski komunistični diktator iz-1 in to v času, ko je na Kubi zasedal ko-
liko: Argentinska policija je proti komunističnim študentom nastopila s palicami, Amerikanci pa morajo proti komunistom v Vietnamu uporabljati topove in letala ter v krvavih bojih umirajo ameriški vojaki. Gral. Ongania z nastopom proti komunistom hoče argentinski narod samo obvarovati pred takimi nesrečami v bodočnosti.
iNa izjave Ruska in Gordona je argentinska vlada opozorila ameriško, da izjava njenih funkcionarjev predstavljajo že vmešavanje v čisto argentinske notranje zadeve; kar se pa tiče ameriškega profesorja, je predsednik vlade gral. Ongania sam izjavil, da obžaluje, da je bila uporabljena sila.
Tako zadržanje ameriškega zunanje-
1 munistični študentovski kongres Latinske Amerike, na katerem je bila po-I udarjena solidarnost vseh komunistič-j nih ameriških študentov z argentinski-; mi komunističnimi študenti v njihovem ! ‘boju proti vojaški diktaturi’, je prija-! telje Z. D. A. v Argentini močno presenetilo. Nedeljski jutranjih La Nación, drugi največji argentinski dnevnik, je
n.	pr. v svojem zunanjepolitičnem pre-1 gledu' za označitev tega presenečenja i nad ameriškimi izpadi proti Argentini,
; uporabil naslednjo izjavo nekega komunističnega diplomata: „če bi mogel pojasniti svojemu ministrstvu sedanjo ameriško politiko do argentinske vlade,
I bi se lahko vrnil v svojo državo, in de-! ja)? Izpolnil sem svoje, poslanstvo.“ List i dodaja: „S tem diplomatom so pa tudi mnogi zahodni opazovalci priznavali svoj j neuspeh v iskanju zadostnega opraviči-j la za surovost izjav, ki so jih dajali najodgovornejši funkcionarji ameriškega zunanjega, ministrstva prejšnji teden zaradi dogodkov, ki so se, razen slučajne navzočnosti nekega ameriškega profesorja, nanašali izključno na argentinske notranje zadeve.“
še huje je zadnje ameriške izpade proti 'Argentini označila druga osebnost z ugotovitvijo: ZDA so doslej napravile že veliko, veliko napak- v svojem nastopanju proti komunizmu in njegovi nevarnosti v svetu. Toda najhujša je ta,. ker jo vsemu svetu odkrila, da nima jasne in določno označene politike niti do. Južn.e Amerike, kaj še le za ostali svet!
V Tl» I R
Pripravljalo jo je „Ljudsko revolucionarno gibanje“, ki ga vodita časnikar Victor Rico Galan in vseuč. prof. Rafael Usalde. Oba sta goreča zagovornika kubanskega kom. diktatorja Castra.
V	Dominikanski republiki so znaki, da so komunisti in njihovi sopotniki; dobili navodila od zunaj, da morajo znova začeti rušiti javni mir in red. Vs.o. državo so namreč preplavile vznemirljive govorice ter napovedi, katere so v prestolnici spremljali tudi teroristični nastopi.
Sovjeti in vzhodnonemški komunisti
so 13. t- m. na vso moč proslavljali, zid sramote, ob petletnici njegove po-, stavitve sredi Berlina. Na aveniji Unter den Linden je bila velika vojaška parada. V sprevodu so korakali tudi oboroženi komunistični delavci. Govorniki so postavitev zidu sramote proslavljali kot varnost za ohranitev miru v Nemčiji. Zahodni vojaški poveljniki so spričo takih sovjetskih zatrjevanj pri sovjetskih ohlastch vložili oster protest.
V	njem zatrjujejo, da zid sramote ni bil postavljen zaradi potrebe po zavarovanju miru, ampak zaradi preprečitve prebega ljudi izpod komunističnega jarma;v Vzhodni (Nemčiji v svobodo na zahodni strani. V petih letih je iz Vzhodnega Berlina pobegnilo y Zahodni Berlin 24-500 ljudi. Med temi je bilo 1850 vojakov. Pri poskusu prebega so komunistični stražniki pobili najmanj 126 ljudi.
V	Londonu so neznani zločinci pobili tri policijske stražnike med njihovim patrolnim obhodom po mestu. Scotland Yard je poslala v akcijo ves svoj aparat, da bi čimprej izsledili zločince.
V	zvezi s tem zločinom prihaja iz jasnosti zahteva po zopetni uvedbi smrtne kazni.
A S CE NT IN A
Izjava predsednika ameriškemu tisku
Predsednik general Ongania je sprejel predstavnika dnevnikov ameriškega, tiskovnega podjetja Scripps — Howard Johna T. O’Rourka in Hal Hendrixa. Razgovor so je nanašal na zadnje dogodke na buenosai.reški univerzi. Predsednik je razložil načrte vlade za ureditev razmer na univerzi. Naglašal je, da bo avtonomija univerze ostala neokrnjena- Glede odnosov z ZDA je predsednik republike dejal, da razen pojasnjevanja glede univerz med obema državama predvideva, da bodo. prisrčni, kakor so bili v preteklosti, t. j- v vzdušju prijateljstva in sodelovanja. Naglašal je potrebo, da morata Argentina ’n ZDA biti tesao povezani med seboj v obrambi kontinenta pred skupnimi sovražniki. Ameriškima .časnikarjema je general Ongania tudi znova potrdil, da bo sedanja argentinska; vlada spoštovala svobodo tiska.
Titov propagandist Strelec izgnan iz Argentine
Buenosaireška radijske postaje so v torek, 16 avgusta, v večernih oddajah poročale, da se je vlada argentinske revolucije odločila izgnati iz države kulturnega atašeja na Titovem poslaništvu v Buenos Airesu Ronalda Strelca. 'Fla da mu je za odhod določila rok 48 ur. To odločitev je Titovemu poslaniku Pavlu Bojcu sporočilo zunanje ministrstvo. Radijsko poročilo je navajalo, da je Ronald Strelec od svojega prihoda v Argentino I. 1963 razvijal komunistično, propagando ter „delal razdore in motnje med emigrantskimi narodnimi skupinami iz Jugoslavije, ki že dalj čase v Argentini Zunanji minister je pa časni karjem glede Strelčevega izgona izjavil, da se po. diplomatskih pravilih razlogi za izgon „nikdar ne objavljajo“.
Proslavu treh jubilejev v Buenos Airesu
Družabna pravda, ki med slovenskimi izseljenci po svetu preučuje in razširja krščanski socialni nauk, izdaja istoimenski list in zadevno literaturo, je za nedeljo 14. avgusta pripravila proslavo treh jubilejev: 75 letnice enciklike Kerum novarum, 35 letnice okrožnice Quadragesimo anno in 20 letnice izhajanja glasila Družabna pravda.
'V kapeli .Slovenske hiše je bila najprej sv. maša. Po namenih Družabne pravde jo je opravil g. Msgr. Anton Orehar. V cerkvenem govoru je z naslonom na obe papeški socialni okrožnici govoril o delu kat. Cerkve za uvedbo krščanskega socialnega nauka v svetu, za zgraditev človeške družbe na socialni pravičnosti, zatem pa o nalogah skupnosti in poedinca v sedanjem času po navodilih zadnjega cerkvenega zbora za pravilno rast skupnosti ter o delu laikov v kat. Cerkvi.
Slavnostno zborovanje	e
Slavnostno zborovanje je bilo v mali dvorani Slovenske hiše. Začel ga je predsednik Družabne pravde g- Jože Jonke z molitvijo za „ubrani rod“, nato pa s pozdravom zastopnikov cerkvenih in civilinih organizacij, urednikov slovenskih listov in časopisov in sploh vseh navzočih, Povedal je, da se je po izdaji Leonove okrožnice Rerum novarum 1. 1891 „začel tudi slovenski verski, narodni, kulturni, socialni in gospodarski vzpon“. V zvezi z njim omenja Janeza Ev. Kreka, Missijo, Mahniča, Jegliča, Šušteršiča, Lampeta, Korošca, Ušeničnika, Pavlico, Klekla in „še celo legijo oračev, ki so črpali navdušenje in smernice za svoje delo prav !z te zgodovinske enciklike.“ Tudi za drugo papeško okrožnico pravi, da je prinesla „jasnost v mnogih zapletenih vprašanjih in ločila duhove“ s svojim odločnim nastopom zoper brezbožni in materialistični komunizem, ki je skušal pod krinko „krščanskega socializma“ osvojiti tudi slovensko delavstvo. Omenjal je dalje, da se je pod vplivom te druge socialne okrožnice začelo v Slo-
Rerum novarum 1. 1891 imenuje „začetek novega dela in novega zagona v izpolnjevanju Gospodove zapovedi o ljubezni do bližnjega. V nadalnjih izvajanjih omenja delo naslednjih papežev za ustvaritev človeške družbe na socialni pravičnosti. Pri tem delu morajo s kat-Cerkvijo sodelovati tudi laiki ter lajšati bedo ljudi in pobijati nevednost med ljudstvom z besedo in dejanji.
Ob koncu poudarja, da si naj ob jubileju obeh socialnih okrožnic tudi Slovenci izprašajo vest, če v graditvi pravičnejše človeške družbe izpolnjujejo svoje dolžnosti.
Zahvala papežu
Po govoru g. župnika Marka Mavriča so udeleženci proslave sprejeli naslednjo zahvalo svetemu očetu:
„Sveti oče! Slovenski izseljenci v Argentini, združeni v organizaciji Družabne pravde, sol pripravili proslavo papeških okrožnic Rerum, novarum. in Quadragesimo anno in tudi proslavo svoje ustanovitve.
Združeni rojaki na zborovanju izrekajo hvaležnost Vaši Svetosti, da smo dobili slovenske prevode okrožnic Janeza XXIII. „Mater et Magistra“ in „Pacem in terris“ prav po posredovanju Svetega sedeža. Izrekamo tudi ponovno zvestobo naukom Cerkve, ki jih je posebej izrekla na II. vatikanskem koncilu.“
O poslanstvu revije Družabna pravda ob 20-leenici njegovega izhajanja je govoril sedanji njen urednik
g. Maks Jan
V svojem preglednem govoru je prikazal vse težave, ki so spremljale ta „majhen list o velikih stvareh“ kot ga je označil v uvodniku ob njegovi ustanovitvi njegov prvi urednik g. Andrej Križman od ustanovitve do današnjih dni. Pa je vzdržal in ves čas vsake tri mesece izhajajoč na 16 straneh obravnaval tako velike probleme kot sta družbena pravičnost in ljubezen. K temu so pripomogli v veliki meri uredniki
veniji novo socialno gibanje, ki ga v v dveh desetletjih: France Pleško, Jo-izseljenstvu nadaljuje Družabna prav- j že Jonke, Rudolf Smersu, Avgust Horda. Eden izmed začetnikov tega gibanja je bil g. žpk. Andrej Križman. Od ostalih borcev omenja dr. Ivana Ahčina, Franceta žužka, Franca Kremžarja, Karla Škulja, Pavla Masiča, Albina Gaserja, Franca Kukavico, Franceta Jemca, Jožeta Langusa, brata Piriha,
Franceta Prežlja, Petra Lombarda,
Franca Bertonclja, Petra Rozmana in druge, ki so „svoja življenja dali za zmago družabnega soglasja. Spomin nanje je še vedno živ kot vzor nesebičnega delovanja“.
Govor o obeh papeških socialnih okrožnicah ter o njunem pomenu za tedanjo in sedanjo dobo je imel
g. žpk. Marko Mavrič
vat in Rev. Jože Jurak ter nič manj idealni sodelavci. Iz prikaza statistike je razvidno, da je v tem času izšlo 144 številk Družabne pravde s skupno 2190 stranmi. Med rojake je bilo razposlanih okoli 120.000 izvodov, kar predstavlja 2,304.000 strani izbranega gospodarskega in socialnega branja.
Poleg lista je oihenjal knjižne izdaje: Ob jubileju, Prvi socialni dan, Naša gospodarska osamosvojitev, Quadragesimo anno, Stanovska ureditev Slovenije, SociologijaL, Sociologija II./l, Sociologija II./2, 'Socialna ekonomija, Mati in učiteljica in Mir na zemlji. S tako krščansko socialno literaturo se ne more ponašati nobena druga izseljenska narodnost. Poudarjal je nadalje
ki deluje v župniji sv. Jožefa Delavca ! da, si Dražena pravda ne lasti mono na Camino Gral Belgrano, v prov. Bs- .?a_..k^a"sk.° JT!?® ,glbanje; S
Aires, ki je vseskozi „proletarsko naselje“, Kraj je bil do prihoda g. Mavriča v vsakem oziru povsem zanemarjen in zapuščen. Ko je prišel med nje govornik je začel zahajati med ljudi, začel zbirati otroke pristaniških delavcev, ki so v tem kraju v večini, jih učiti, vzgajati, se z njimi igrati, ter jih organizirati v skavtsko organiza
j tem v zvezi omenja Socialni vestnik v j Bruslju, pohvalno omenja, da so social-! nim vprašanjem tudi ostali slovenski ; listi v izseljenstvu posvečali vedno veliko pozornost. Posebej navaja naklonjenost Svobodne Slovenije in Oznanila i ki stalno brezplačno objavljata vsa j društvena obvestila, j Svoja izvajanja je zaključil z ugo-
cijo. S pomočjo otrok si je žpk, Mav- ( to^vij!: ”NaŠe de*° je našk,„odm^
rič začel odpirati pot v delavske družine, ki so v njem spoznale svojega prijatelja in zagovornika. Postal je njihov in oni so postali njegovi.
V svojem govoru je med drugim navajal, da kogar vodi krščanska ljubezen nujno tudi druge ljubi ter njihove stiske, težave in trpljenje občuti kot svoje. Cerkev se /je vedno brigala za | socialno vprašanje. Na vsaki strani govori evangelij, kako je Kristus z besedo in zgledom hotel vcepiti apostolom in učencem ljubezen do drugih. Enako je v spisih cerkvenih očetov. Ob pojavi so-cia nega problema so ga začeli katoličani proučevati. Zavedali so se, da rešitev delavskega vprašanja ni le vprašanje ljubezni, temveč predvsem vpra-
tudi v časopisju tujih narodov. Že .pred leti nas je Internacional Catholic Digest vključil v seznam anketirancev o
' njegovem pisanju o družabnih vprašanjih. O dr. Ahčinovih knjigah je poročalo argentinsko in špansko katoliško časopisje. Knjigo dr.- ičuješa, ki je bila izdana ob 100 letnici dr. J. Ev- Krekovega rojstva v angleščini pod naslovom His Story je seznanila kanadske zadružnike s tem slovenskim zadružnim velikanom. Razprava g. Rudolfa Smersuja o Sodelovanju kot imenu za nov krščanski družabni red je bila prevedena v angleščino, francoščino in španščino in ponatisnjena v Ameriki ter Evropi- Hrvaški, srbski, slovaški, poljski in macedonski emigrantski listi so že ponovno omenjali naše delo. Preko naštetih in drugih virov tudi. veliki zunanji svet vsaj nekoliko zve o naših naporih pri reševanju družbenega vprašanja.“
G. Rudolf Smersu je po govoru g. Maksa Jana prebral naslednjo
resolucij o
Slovenski katoličai v Argentini, zbrani na proslavi 75-letnice enciklike Rerum novarum, 35-letnice enciklike Quadragesimo amno, 5-letnice enciklike Mater et Magistra in 20-letniee izhajanja lista Družabna pravda, se najgloblje zahvaljujejo Vsemogočnemu za vse dobrote, ki jih je s cerkvenim socialnim učenjem delil svetu v zadnjih petinsedemdesetih letih;
najiskreneje pozdravljajo sestre in brate v domovini, katerim najkrivič-nejši vseh družbenih redov — državno kapitalistični komunizem — ne dopušča svobodne borbe za dosego socialne pravičnosti in bratske ljubezni;
najtopleje pozdravljajo borce za krščanski družbeni red na našem Koroškem, Goriškem in Tržaškem, kakor tudi vse rojake, ki se, raztreseni po petih zemskih celinah, vsak po svojih močeh bore za iste vzore;
najprisrčneje vabijo vse Slovenke in Slovence, da vsak na svojem področju in vsak po svojih zmožnostih pospešijo borbo za pravičnejšo družbeno ureditev sveta na splošno in naše slovenske domovine še prav posebej;
in poudarjajo:
1.	Naša socialna izjava, ki je bila slovesno podana pred petimi leti, tudi v naprej v celoti velja v vseh svojih točkah.
2.	Resolucije 'Oseh dosedanjih socialnih dni so še vedno sodobne in drže v vsej polnosti duha in črke. Pristojne činitelje prosimo, da poskrbe za njih izvrševanje.
3.	K skrbi za vzdrževanje in širjenje slovenskega kr-ščansko socialnega tiska naj se pritegnejo kolikor mogoče vsi rojaki; tiste, id so več prejeli, maj se povabi, da naj za ta tisk tudi več prispevajo.
i. Borba za krščansko družbeno ureditev sveta po načelih cerkvenega socialnega učenja mora biti sveta borba v&eh rojakov, zlasti slovenske mladine, vse do takrat, ko bo dosežena ureditev družbe po kršč. socialnih načelih, ko torej — kakor pravi naš pesnik: — „kruh delil bo z bratom brat s prav srčnimi čutili“.
Vsi navzoči so jo z navdušenjem odobrili, nakar se je predsednik DP g. Jonke .ponovno vsem zahvalil za udeležbo ter z molitvijo „za ubrani red“ zaključil lepo uspelo slavnostno zborovanje.
Lahko smo ponosni na socialne delavce, zlasti na zadnje papeže. Toda s ponosom nè naredimo nič, če katoliška množica stoji ob strani in se samo navdušuje ter hvali papeža Janeza XXIII. in Pavla VI-, tega ali drugega škofa ali katoliškega znanstvenika. Ne naredimo nič, če tega nauka mi, ki delujemo v javnem življenju, ne spravimo med množico in se kot katoličani v tej moderni dobi ne čutimo kot kvas evangeljskega nauka. Včasih se mi zdi, da se katoličani ne usmerjamo ne po evangeljskih in ne po socialnih smernicah Cerkve, pač pa po klasičnem izreku ljudstva, med katerim živim in delam: no te metäs (ne vtikaj se).
Katoličani imamo navado, da bežimo pred nevarnostmi. In to tudi v socialnem pogledu. To pa zlasti zaradi tega, ker nismo pripravljeni spustiti se v tek s svojimi nasprotniki. Imamo resnico v svojih rokah, pa je ne znamo uporabljali v tem strašnem socialnem boju, ki se bije v sedanjem XX. stoletju. To pa zaradi naše brezbrižnosti in brezvestnosti. In to je conciencia culpable. Toliko bolj velja to za Slovence, ki smo dobili vse, da bi lahko dali zgled in bili prvi v izpolnjevanju cerkvenega nauka za rešitev socialnih vpraštanj — z eno besedo v izpolnjevanju papeških okrožnic.
G- župnik Marko Mavrič v govoru na proslavi papeških socialnih okrožnic in 20-letnice Družabne pravde v Buenos Airesu dne 14. avgusta 1966.
Mihajlov še vedno v zaporu
Komunistični tisk ga označuje za „konfuzno neznatno figuro“
V zadnji številki smo poročali, da ■ Ameriška organizacija z zvenečim, je komunistična policija v Zadru zaprla imenom „Freedom House“, ki je tiskala
1®. kongres „Cerkev v stiski“
Od 4. do 7. avgusta se je vršil v Zahodni Nemčiji 16. kongres Cerkve v stiski. Kongresa se je razen številnih zastopnikov drugih narodnosti udeležila vrsta slovenskih intelektualcev, laikov in duhovnikov. V menu Slovencev je govoril dr- Franček Prijatelj o Protokolu med Sv. Sedežem in jugoslovansko vlado.
Tema kongresa se je glasila: Dialog? Diskusije so se razvile ob štirih anje pravice. Leto izdanja okrožnice j predavanjih, ki so- obravnavali svobodo
vere po 2. vatikanskem koncilu, svobodo vere pod> komunističnimi vladami, Zbornik Svobodne Slovenije za leto ! možnost .dialoga s komunizmom in 1933 je zaradi svoje bogata in pestre i obrambo resnice. Razstave o položaju vsebine vzbudil med vsemi izseljenci j v deželah za železno zaveso in nastopi veliko zanimanje. Občudovali pa so ga folklornih skupin so dali kongresu še tudi doma, kjer s posebnim zanimanjem i bolj konkreten izraz. Koncelebraeija in berejo dokumentarne članke in razpra- | molitve za posamezne narode in v po-
ve iz naše neposredne preteklosti.
samežnih jezikih — tudi slovenskem
•niti po „odprtju komunizma“ omililo.
2.	.Svoboda vere(v smislu 2. vatikanskega koncila ni do sedaj v nobeni komunistični deželi Uresničena.
3.	Medtem ko v teh deželah država vodi in pospešuje ateistično propagando,je največkrat celo v samem cerkvenem prostoru nemogoče nanjo odgovarjati.
4.	Kongres se je bavil z resnim
profesorja Mihajla Mihajlova zaradi tega, ker je napovedal sklicanje sestanka kakih 20 razumnikov, na katerem naj bi se pogovorili za ustanovitev in izdajanje neodvisne demokratske socialistične revije, ki naj bi bila glasilo zakonite opozicije Zvezi komunistov Jugoslavije.
Po izidu zadnje številke smo o Mihajlovu, njegovi akciji in aretaciji dobili še naslednje podatke:
Mihajlova so, kot omenjeno, zaprli v Zadru 8. avgusta. Pred aretacijo mu je policija že napravila hišno preiskavo Toda Mihajlov je mogel še pred aretacijo dostaviti zunanjim časnikarjem izjavo, v kateri je ostro napadel Zvezo komunistov. Med drugim ji očita totalitarizem. Dalje v izjavi poudarja, da bo komunistična ideja borbe razredov spravila družbo v gotov propad. Odločno tudi poudarja, da je najslabši sistem več strank vedno boljši kot pa sistem ene stranke.
Za njegovo aretacijo so komunistične oblasti perfidno navajale, „da so ga zaprli zaradi tega, .da ga zavarujejo pred ogorčenjem naroda“. V istem poročilu so pa nazadnje le priznali, da so ga spravili v zapor „zaradi razširjanja napačnih informacij“.
Inozemski listi v zvezi z aretacijo Mihajlova navajajo, da se začetni tridnevni zapor „lahko podaljša največ do treh mesecev“. V tem času bo seveda državni tožilec sestavil obtožnico proti Mihajlovu. Prestopek „razširjanja napačnih informacij“ Mihajlovu lahko prinese zaporno kazen do enega leta. Tej kazni pa sodišče lahko še priključi petmesečno pogojno zaporno kazen iz lanskega leta zaradi napadov prof. Mihajlova na Sovjetsko zvezo.
Ob aretaciji Mihajla Mihajlova je njegov namestnik Marijan Batinič izjavil, da se bo napovedani sestanek kljub temu vršil- Toda, ker je policija nato zaprla tudi Batiniča, so ostali člani sku-jine, ki je pripravljala zadarski sestanek, opustili misel na sestanek, ne pa misli na izdajanje revije. Prva številka revije, ki . naj hi se imenovala Svoboden glas, naj bi po zamisli Mihajlova in njegovih ljudi izšla meseca oktobra. Po zadnjih poročili so Batiniča izpustili na svobodo.
Za akcijo Mihajla Mihajlova je v domovini zvedela vsa javnost iz pisanja režimskega komunističnega tiska, ki jo je' skušal osmešiti ter jo podcenjevati. Samega Mihajlova pa pokazati, da je v službi „reakcionarnih sil na Zahodu“. Tako je npr. ljubljansko „Delo“ z dne 3 -avgusta t. 1. na 2- strani objavilo po zagrebškem listu „Vijesnik u srijedu“ zadevni sestavek pod naslovom „Kdo vodi igro?“, ki glasi takole:
„Odveč je omenjati, da je antikomu-nističnemu propagandnemu stroju dragocen vsak posameznik -—- ne glede na to, na kakšni miselni stopnji je — v Jugoslaviji sami, če je pripravljen, da iz kakršnih koli nagibov postane njegovo kolesce. V tem smislu npr. zlasti v zadnjem času, kar se da izkoriščajo profesionalnega antikomunista iz Zadra
problemom dialoga. Kot kristjani pritrjujemo stikom in razgovorom z ljudmi Mihajla Mihajlova, ki si je za takšno v komunističnih drčavah. Razgovori z vlogo ze pridobil legitimacijo s tem, .da vladajočimi komunisti morejo biti ko- J'e žalil čustva narodov Jugoslavije in ristni le, če so dobro pripravljeni in so i Sovjetske zveze (članek „Moskovsko vodeni z veščino in častjo.	; P0jeQ"e )• '* v skladu z dejstvom, da se
5. Za pravi dialog se zahteva pri a n t i k oniu n i s t i: : n a dejavnost na svetu, partnerjih razgovora svoboda izpovedi kadar je beseda o nas, posebno razmah-
V enem zadnjih pisem,, ki je prišlo I so zvezale udeležence s tistimi, ki še iz domovine, je med drugim tole: „Zbor- j vedno trpe pod komunističnim jarmom, nik 1966 jc res odličen. Preko spominov Qbravnave so se skrčile v naslednja na Korošca ne bo mogel noben zgoda- ! spoznanja, ki jih je ob koncu tajništvo
vinar; enako tudi ne preko fino napisane Resnice o naši borbi (Ilirsch-egger) in preko ankete. Veliko kultur-
kongresa sintetiziralo v resolucije:
1. Verodostojna poročila o položaju Cerkva v deželah, ki jim vladajo komu-
no delo vršite v emigraciji s svojim nisti, potrjena po komunističnih virih: bojem za resnico, ki se pri nas o nali Cerkev pod komunizmom je slej ko prej preteklosti nikdar ne sliši,“	I zatirana in to zatiranje se ni nikjer
lastnih misli in ljubezen do resnice.
6.	Z ozirom na današnjo držo komunističnih partij ostajajo ti pogoji velike neizpolnjene naloge. Temeljitih preobratov v komunističnem sistemu in a-teistični ideologiji ni najprej pričakovati. A ne smemo preslišati želje po večji svobodi v teh deželah.
7.	Kongres poziva, naj za možnost dialoga s polno .odgovornostjo ne izgubi nihče izpred oči položaja Cerkve v stiski.
8.	še naprej ostaja zapoved časa pomagati bratom v stiski!
hne prav takrat, kadar se v Jugoslaviji uveljavljajo nove napredne rešitve, dobršen del zahodnega tiska — posebno pred IV. plenumom CK ZKJ in po njem — plenumom, ki je po marsičem zgodovinskega pomena za naš notranji razvoj — eksponira Mihajlova in ga skuša prikazati svetu kot centralni problem Jugoslavije in socializma.
Takšna dejavnost ni omejena-samo na objavljanje njegovih antikomuni-stičnih pisarij, ampak je prav v zadnjem času postala veliko bolj raznolika. O tem nam priča več dogodkov.
I
brošuro z „memorandumom“ Mihajla Mihajlova, je potem 16. junija priredila tiskovno konferenco njegove sestre Marije, ki sicer študira na katoliškem vseučilišču v Washingtonu-Ta je ob tej priložnosti oznanila, da namerava njen brat obelodaniti publikacijo, ki se zavzema za „ukinitev enopartijske oblasti
v Jugoslaviji“. Mihajlov opozarja v pi smu, poslanem „Freedom Housu“, kakor poroča Reuter 16. junija na to, dft bo šel „ves načrt po vodi, če na zahodu ne bodo takoj bili plat zvona...“ In naprej:' „Vse svoje upe opiram na vas in se zanašam na vašo nujno pomoč.“ Opazovalcem na omenjeni tiskovni konferenci je bilo jasno, da je tudi gdč. Mihajlov zgolj sila nespretna marioneta, ki jo obračajo drugi potem, ko je prebrala vnaprej pripravljeno izjavo, na vprašanje novinarjev ni mogla dajati so-vpadnih odgovorov, ampak so to namesto nje storili ameriški organizatorji. štirje Američani i z vodstva „Freedom House“, ki so prostaško 5n primitivno govorili o Jugoslaviji in predsedniku Titu, so povedali, da je namen te tiskovne konference, pozvati k temu, da bi „memorandumu“ Mihajlova naklonili čim več pozornosti v ZDA. Druga njegova teza je bila, da je „zdaj pravi trenutek, morda poslednji- ko je vendarle mogoče storiti kaj za to, da bi pritisnili na Tita in jugoslovansko policijo, naj sprejmejo Mihajlova in njegove ideje.“ Odveč je omenjati, da so „New York Times“ in drugi listi širokogrudno odstopili svoje, stolpce za prezentiranje te tiskovne konference.
Mihajlov sam, konfuzna neznatna figura, se na vse pretege trudi za izdajanje „odkritega -opozicijskega tiskanega glasila“. V že prej spisanem „elaboratu“ o tem (Zadar, 24. decembra 1965) poudarja, da naj bi ta mesečnik proklamiral opozicijo proti enopartijskemu sistemu ter antimarksistična in antimaterialistična stališča.
Mihajlov je 11. julija 1966 razposlal na razne strani nesramen pamflet, ki ga imenuje „odprto pismo“ predsedniku republike. In tako naprej.
Očitno je Mihajlov samo marioneta 'i veliki igri antikomunističnih sil na svetu. Prav po plenumu so začeli hitreje potegovati za nitke, na katere opleta, da bi odvrnili pozornost svetovne javnosti od političnega bistva dogajanja v tej deželi in jo obrnili nanj. Temu -na voljo je ves propagandni stroj reakcionarnih sil na Zahodu...“
Tako komunistični tisk o Mihajlovu in njegovem prizadevanju za uvedbo več strankarskega sistema v Jugoslaviji.
Pismo, ki ga je Mihajlov pisal Titu in v katerem je napovedal zadrski sestanek ter ustanovitev demokratske in socialistične opozicionalne revije, ima — kot znano — ob koncu ugotovitev, „da bo zadrsko zborovanje dokazalo, če stoji. ZKJ nad zakonom in ustavo, če je Jugoslavija osebna last komunistične partije, ali pa da je prava socialistična država“ in „če ' more biti država, kjer so komunisti že 20 let na oblasti, sočasno tudi pravna država“.
Prepoved zadrskega sestanka odnosno njegova preprečitev z aretacijo dveh vodilnih osebnosti, je odgovor na gornja vprašanja Mihajlova, ki potrjujejo, da je partija v Jugoslaviji,, nad državo in ustavo“, da je „država njena osebna last“ in da država, v kateri so na oblasti komunisti, „ni in ne more biti pravna država“.
To sta že mesec dni pred aretacijo Mihajlova jasno izpovedala sam Tito in Vida Tomšičeva- Tito je na Brionih
6.	julija sprejel angleškega lorda Thomsona in zunanjepolitičnega urednika londonskega časopisa Sunday Times Davida Holdna. - Na vprašanje lorda Thomsona, ali je mogoče, da bi bilo v Jugoslaviji več strank, je Tito odgovoril takole: Ne! Imamo Socialistično

nae
Na devet fakultet ljubljanske univerze se je prijavilo za šolsko leto 1966/67 3-236 rednih in okrog 150 izrednih študentov -novincev. Ker so nekateri oddelki prepolni, je univerzitetni svet uvedel sprejemne izpite na oddelku za arhitekturo in na oddelku za muzikologijo. Kazen tega je tudi letos medicinska fakulteta sprejela samo 150 rednih študentov in to tudi na osnovi sprejemnih izpitov. Pri letošnjem vpisu se je prijavilo 500 novincev manj kot lani-
V	galeriji v kranjski mestni hiši je bila razstava Gorenjska kmečka skrinja- Pripravila jo je Anka Novak, kustos Gorenjskega muzeja, njen namen je pa bil pokazakati razvoj poslikane gorenjske kmečke skrinje.
V	Sloveniji je bil junij v glavnem topel in suh. Padavnine so dosegale v Ljubljani 126 mm, Mariboru 163 mm, Celju 154 mm, Novem mestu 104 mm, Planici 108 mm in Kopru 123 mm. Par davine so bile izključno od dežja, samo na Kredarici je še petkrat snežilo. Najvišja debelina snega je bila 31 cm, sneg •e je pa obdržal 12 dni. Najtopleje je bilo na Primorskem in sicer v Ajdovščini 31*?, v Ljubljani so imeli 30,27, Mariboru 28,77, Novem mestu 30,4», Celju 29,87 itd- Minimalne temperature se niso nikjer v Sloveniji spustile pod ledišče razen na Kredarici, kjer je bilo 1. junija —6,27.
Na novomeškem trgu so bile s sredini junija naslednje cene v starih dinarjih: kg češenj 200—300, vrtne jagode po 500, gozdne jagode 400 liter, jajca po 40, borovnice 300, merica lisičk 130, glavnata solata 200, kub. meter bukovih ali gabrovih drv 7.000 do 7.400.
Vode nimamo! Taki očitki in pritožbe prihajajo iz Naklega. Imajo sicer vodovod, toda poleti primanjkuje vode zaradi., suše, pozimi pa zaradi mraza-Tistim, ki stanujejo malo višje, v začetku julija voda ni pritekla nad teden dni niti ne ponoči, če pa slučajno je, so v vodi plavale razne živalice, na dno posode pa se je sesedal rjav prah. In to
j se dogaja v Naklem, ki je tudi turisti-1 čni kraj! To se dogaja pod komunistično „ljudsko“ oblastjo, ki se nič ne briga, da bi vodovod razširili, ker se je prebivalstvo v kraju od .časa, 'k-o- je bil vodovod zgrajen, skoraj podvojilo.
„Stare“ in „nove upokojence“ imajo doma tudi komunisti. Razlika v njiho-; vih prejemkih dosega dostikrat višino ! 20-000 din. Na zborovanju podružnice ! društva upokojencev v Št. Petru pri Go-rici so primerjali pokojnini dveh idrij-j skih . rudarjev z enako kvalifikacijo in I enakim stažem. Med njima je razlika le v času upokojitve, zato prejema sta-roupokojenec 49.000, novoupokojenec pa 127.000 starih dinarjev pokojnine. Sta-roupokojenci venomer pošiljajo predstavke na vse strani, naj jih izenačijo z novimi upokojenci- Do tako visokih razlik v prejemkih starih in novih upokojencev je prišlo zaradi tega, ker so lani odmerjali pokojnine v glavnem oo enoletnem povprečju osebnih dohodkov.
Umrli so. V Ljubljani: Milojka Bolte, upok., Antonija Oražem roj. Slave, Marta Bolta, strojepiska, Poldka Jeršin, Nežka Vesel, upok., Franc Vlepič, žel. upok-, Janko .Spruk, natakar, Lucija Jeranče roj. Porenta, Ivo Verbič, upravitelj bolnišnice v p., Aleksandra Sirokina, upok., Ivan Novak, poštni inšpektor v p., Anzej Novak, pevovodja pevskega zbora Kluba koroških Slovencev, Rozalija Gerlica roj. Satler, Marija Banik roj. Petač, Ivan Centa, upok., Ivan Kralj, žel. upok., Katarina Mihelič roj. Langer, Franc Semič upok., Tinca Vadnal roj. Lubej, Slavka Jerine in Franc Juratovec v Zagorju, Marija Bratina v Piranu, Albin Dujc v Kopru, Ludvik Lušin v Kočevju, Nežka Lesar, učiteljica v Loškem potoku, Anton Markič, kemični laborant v Podnartu, Franc Bodlaj v Županjih njivah, Alojzija Glo-bevnik roj. Komljanec, učiteljica v p. v Škocjanu, štefi Kovač, vdova po zdravniku v Skopju, Aleksander Skaza, bančni uradnik v p. v Ptuju, Jože Pašek v Slovenj gradcu, Stanko Martinčič v Leskovcu pri Krškem in Florjan Praznik, žel. upok. v Vižmarjih.
S L O V 'E N C I V
BUENOS AIRES Osebne novice
Družinska sreča. V družini Lojzeta Trpina in njegove žene ge. Nežke roj. Gornik v Miramaru se je rodila hčerka, ki je' pri krstu dobila ime Lucija Zofija. Botrovala sta ga. Delija Škulj in Janez Gornik. Družino Toneta Krošlja in njegove življenjske družice ge. Zelmire roj. Bardaraco je razveselila hčerka. Prav tako družino Staneta Snoja in njegove žene ge. Marije roj. Božnar. V družini Janeza Mikija in njegove žene ge. Mihaele roj. Hafner se je pa rodil sinček. Ime Marko Marcel je dobil pri krstu sinček Marijana Mikelj in njegove žene ge. Magde roj. Kocjan. Otroka je krstil v Slovenski kapeli g. msgr. Anton Ore-har, za botra sta bila gdč. Kristina Mikelj in Silvo Lipušček. Srečnim družinam naše čestitke.
Poroka. V Slovenski kapeli na R. Falconu, Bs. Aires, sta se poročila na praznik, dne 15. avgusta Jože Košir in Maria Casilda Espeche iz Salte. Poročil ju je g- msgr. Anton Orehar, za priči sta pa Ijila ga. Kati Potočnik roj. Košir in Angel Rosanda. Nov-oporočencama želimo vso sre,čo in obilo božjega blagoslova.
t Janez Križan. V soboto, dne 13. avgusta, so se iztekli življenjski dnevi Janezu Križanu, ki je več let služboval v Comodoro Rivadavia. Pogreb je bil v nedeljo, 14. avgusta, na pokopališče Villegas v San Justu. Molitve za rajnega je opravil ter ga z rojaki spremljal na njegovi .zadnji zemski poti g. dr. Alojzij Starc. 'Naj po,šiva v miru, njegovim preostalim izrekamo sožalje.
ARGENTINI
MIRAMAR
Dne 24. julija smo imeli koline tudi pri nas. Nanje je prišlo v Slovenski dom precej Slovenk in Slovencev od blizu in daleč. Predsednik doma g- Škulj se je zahvalil g. ing. Leopoldu Leskovarju za podarilo prašiča. V zahvalo mu je izročil skromno darilo. G- ing. Leskovar je nato v govoru poudarjal pomen skupnega slovenskega doma, ki je odprt vsem Slovencem, in tudi prijateljem drugih narodnosti, da se v njem zbirajo in se pogovore in zapojo kako slovensko pesem.
Pecivo za družabno prireditev so napekle agilne članice našega doma. T
SAN JUSTO
Za 10. jubilejno leto „Našega Doma“ si je šolski odbor zastavil nalogo zgraditi nove šolske prostore, ki naj oi dokončno zamenjali stare, ki kljub izredno požrtvovalnemu delu učiteljskih moči niso primerni za najbolj uspešen • razvoj pouka.
Seveda je gradnja novih prostorov ! šolsko delo še bolj otežkočila. Vendar ; pa je pogled na živahno graditev čas , skrajšal in težave olajšal in danes sto-j jimo pred dejstvom, da je odbor svojo i obljubo izpolnil in so novi prostori odboru v zadoščenje in v priznanje vsem, ki so delo omogočili.
Novi prostori so zamisel g. Toneta
MIHAJLOV ŠE VEDNO V ZAPORU (Nadaljevanje z 2. strani)
zvezo, znotraj katere deluje Zveza komunistov, imamo sindikalno, mladinsko, žensko in razne druge organizacije- To je dovolj široka podlaga, na kateri lahko delujejo vsi naši ljudje, ki so‘ za socializem.“ Naivnemu lordu Tito seveda ni pojasnil naprej, da tisto „široko podlago“ daje samo komunistična partija in nih,če drugi in da so vse naštete organizacije samo njeno orodje.
Vodilna komunistična osebnost v Sloveniji Vida Tomšičeva je pa že v juniju zagotavljala: „Bo treba tudi jasno povedati, da se glede vprašanj, ki jih je odločila socialistična revolucija, ne more odpirati danes ponovna razprava.“
Ob odkritju spomenika padlim partizanom na črnem kalu 23. julija je pa zatrjevala: „Ob razkrinkavanju dogmatskih stalinističnih teženj, ob odločnem odpravljanju etatistično birokratskih zasnov in smeri, nekateri mislijo, da je prišel čas, ko se lahko močneje in odločneje oglašajo. Ne da bi sami kdaj po-
Oblaka, ki je delo tudi vodil. Je to moderno urejena .dvorana, kateri smo dali ime „Dvorana France Balantič“ v spomin na mladega pesnika, katerega ime nc-si Slovenska šola v San' Justu, in kjer je lepota združena s popolno izrabo vseh prostorov. Dvorana se z zložljivimi stenami razdeli v 4 razrede, tako da se v njej lahko vrši tako šolsko kot vsako drugo kulturno delo. Opis podrobnosti naj ostane presenečenje za vse, ki nas bodo obiskali ob otvoritvi novih šolskih prostorov.
Stroški za dvorano so precej 'visoki. Prav je, do izrečemo javno priznanje in zahvalo vsem, ki so pripomogli, da se je delo izvršilo, šolski odbor se je obrnil na vse starše v .San Justu, pa tudi na ostale prijatelje „Našega Doma“, ki so delo odbora širokogrudno podprli in z brezobrestnimi posojili in darili omogočili dovršitev prostorov. In vsi prav gotovo zaslužijo priznanje vse naše javnosti, kajti samo idealizem in skrb za doraščajočo mladino sta zmožni tolikih žrtev. Priznanje tudi našim obrtnikom, ki so mnogo prostega časa žrtvovali, da je bilo delo pravočasno dovršeno.
V	nedeljo dne 28. avgusta bo sloves-
na blagoslovitev novih prostorov, praznik naše mladine in staršev. S svojo navzočnostjo dajmo priznanje vsem, ki se trudijo, da bi slovenska zavest in duhovna zveza z našo domovino ostali živi in močni.	B.
SLOVENSKA VAS Slovenski srednješolski tečaj
V	soboto, 6. avgusta, se je v Slovenski vasi pričel srednješolski tečaj. Pobudo zanj je dalo Baragovo misijonišče. Je pa podružnica Slovenskega srednješolskega tečaja v Buenos Airesu, 'ki že več let uspešno deluje v Slovenski hiši pod okriljem „Zedinjene Slovenije“. Za letos sta bila organizirana le dva letnika. Naslednje leto bi dodejali tretji in nato četrti letnik. Namen je namreč ta, •da bi bil program po obliki in vsebini isti, kot je v matični šoli. Zanimanje za tečaj je v vasi veliko, saj se je v razmeroma malem številu srednješolske mladine zanj priglasilo 26 fantov in deklet- Upajmo, da bodo v svojem delu vztrajali in tako obogatili ne samo znanje slovenskega jezika, ampak tudi poznanje slovenske zgodovine, zemljepisa, slovstva in dobili tudi vpogled, kakšno mesto zavzema slovenski narod v današnjem svetu-
Prvo besedo je spregovoril ravnatelj Srednješolskega tečaja g. Marko Kremžar. Ob navzočnosti obeh profesorjev: g. Zorka Simčiča in g. Jožeta Pozniča, ki sta iz mesta priskočila na pomoč, in domačih dveh: g. Lovra Jana in g. Franca Sodje (g. Šušteršič je bil ta dan zadržan) ter superiorja Baragovega semenišča g- Ladislava Lenčka CM, vikarja g. Janeza Petka CM'ter prefekta konvikta v Baragovem misijonišču g. Valentina Vrečarja je g. Kremžar med drugim povedal:
„Naj vas pozdravim, ne le v svojem imenu, dragi študentje, marveč tudi v imenu vsega profesorskega zbora, ki z veseljem gleda na novo rast, ki vstaja z vami iz vrst slovenskih študentov. Prinašam vam pa pozdrave tudi od vaših šestdesetih sošolcev in sošolk, ki že leta obiskujejo prav isti tečaj, v katerega vi vstopata — v Slovenski hiši na Ramon Falconu. Ko vstopate v krog slovenska^ srednješolske mladine, gledamo profesorji v vas ne le študente, temveč svoje prijatelje in -sodelavce. Bodite prepričani, da boste našli v vsakem izmed svojih bodočih profesorjev resničnega prijatelja —- vedno pripravljenega, da vam pomaga. Čeprav bomo od vas za-
htevali red, disciplino in tudi nekaj znanja, boste pa prejeli od nas tudi razumevanje in nasvet v problemih, za katere vemo, da jih doživljate, kakor jih doživlja vsa mladina vaših let. Vidimo pa v vas tudi sodelavce. Delo v srednješolskem tečaju namreč ne sloni le na ramah pi'ofesorjev — vsi moramo delati, v soglasju in harmoniji, a predvsem vi študentje — kajti vam je tečaj namenjen. Prihajamo skupaj ne zato, da izpolnimo neko neprijetno dolžnost, temveč zato, da s skupnim delom dopolnjujemo vaše znanje, ter vam pomagamo pri težkem delu izkleaovanja lastnega značaja. Ta zavest odgovornosti, je bila odločilna tudi zato, da je bil določen za pričetek tečaja že ta čas in da nismo čakali pričetka novega leta. Čeprav pozno, začenjate pravo in redno šolsko leto. Program bo letos po sili razmer sicer okrnjen, vendar bo prav tako zahteval od vas dela in sodelovanja. In če boste v teh mesefcih, ki vas še ločijo od zaključnih izpitov, odnesli poleg osnov, znanja tudi zavest, da ste pričeli z resnim delom, :ki vas bo duhovno vključilo v Slovenijo v svetu, pa obenem usposabljalo za uspešnejše delo v » .šem lastnem poklicu, je velik del na-; mena, ki ga ima naš srednješolski te-! čaj, dosežen. Na delo in Bog vas živi!“
Fantje in dekleta so pozdravne besede z navdušenjem sprejeli. Po nekaj , tehničnih pripombah je spregovoril v j imenu Baragovega misijonišča še g. Ladislav Lenček CM. Najprej se je v imenu Baragovega misijonišča zahvalil vodstvu Slovenskih srednješolskih tečajev in vsem profesorjem za njihovo požrtvovalno pripravljenost, nato pa čestital dijakom, da so se odzvali povabilu, poglabljati znanje slovenskega jezika in poznanje slovenstva. Nato pa je med drugim poudaril tele misli:
„Ko je bil pokojni škof Rožman pred leti med nami v Slovenski vasi in nam govoril, je med drugim dejal: V Slovenski vasi se bo slovenstvo naseljencev najdalje ohranilo. Ta škofova napoved more postati resnica le, ako bo imela Slovenska vas dovolj izobraženstva. Pa ne kakršnega koli izobraženstva, ampak slovenskega,, ki bo imelo na le splošno strokovno, ampak tudi široko in globoko slovensko izobrazbo in posebno: •slovensko srce. Vi, dijaki in dijakinje, ste na potu do višje izobrazbe, do vodilnega položaja v družbi. Ne pozabite, da ste slovenski dijaki, da je vaše bo-, do,ce poslanstvo' poleg drugega tudi, dvi-. Kati in voditi slovenski rod v tujini, po-! stati nekoč vir vedno žuborečega slovenskega narodnega, kulturnega in verske-; g življenja v Slovenski vasi. Od vas zavisi, v koliko se bo napoved škofa Rožmana udejstvila! Zavedite se odgovornosti in usposabljajte se v vsem slovenskem, hvaležni za to prelepo priliko Slovenskega srednješolskega tečaja tu med vami, v Slovenski vasi!“
Nato so se dijaki porazdelili v dva razreda in začela sta redni pouk gg. Simčič in Poznič- Ta dan sta zaradi nenadne službene odsotnosti rednega profesorja g. Dušana Šušteršiča priskočila na pomoč v prvem letniku s skiop-tičnim predavanjem o Sloveniji g. Valentin Vrečar in v drugem letniku o položaju slovenskega naroda v svetu g. Ruda Jurčec.
Začetek je bil storjen.. Bog daj, da bi rodil ta tečaj v vsakem pogledu ve-1 Jiko dobrega med našo dijaško mladino 1 in bi morda dal pobudo tudi drugim 1 večjim slovenskim naseljem, ki zaradi oddaljenosti ne morejo pošiljati svojih otrok na Ramón Falcón, da bi s takimi podružnicami, tesno povezanimi z ma- ! tičnim tečajem, ustvarili nekako vse-1 splošno slovensko „gimnazijo“, ki bi se morda čez čas mogla razviti v pra^o slovensko gimnazijo. Kot prva stopnja 1 do tega zavidljivega cilja pa naj bi bil ; — to je bila misel razgovora profesorjev prav to popoldne — dober srednješolski slovenski učbenik, ki naj bi vseboval vse tisto znanje, ki ga želi posredovati srednješolski tečaj. S tem bi na-
Vsafc teden ena
TORZO KRIČANJA France Balantič
Pred tabo vse poroti obledé, kot da bi dolgo bežale v dežju, vse róke pred teboj se spremene, moje kot žalostne vrbe so tu.
Že tvoja sapa v ozke žile gre, konec je zrelosti ajde, medu, pogledi m,rzli mi povsod sledé, daj mi že enkrat poljubec miru!
KOROŠKA
Slovenski novomašniki na Koroškem
Med sedmimi letošnjimi novomašniki krške škofije so bili trije Slovenci Valentin Kapus iz Bilčovsa, Janez Komar iz Kazaz in Peter Sticker iz Št. Petra v št. Jakobu v Rožu- Posvečeni so bili v nedeljo, 3. julija, v celovški stolnici. Prvo daritev so opravili vsak v svoji fari, in sicer prvi 17. julija, ostala dva pa 10. julija-
Vse tri nove maše so privabile na slovesnost mnogo ljudi. Farani vseh treh novomašnikov so pripravili lepe pozdravne sprejeme, pevci so jim zapeli tradicionalno „Novomašnik bod’ pozdravljen“, po sveti maši pa so pripravili nastope z deklamacijami in petjem. Seveda so se tudi vrstili razni govorniki. Novomašniki so se ob koncu slovesnosti zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način sodelovali pri pripravah, pa tudi vsem, ki so jim pomagali na poti do poklica.
Za verouk v materinščini
Narodni svet koroških Slovencev je pred kratkim izdal brošuro v nemščini pod naslovom „Für den Religionsunterricht in der Muttersprache“, v kateri opozarja na krivične določbe manjšinskega šolskega zakona in dekreta celovškega ordinariata iz leta 1959. V tej brošuri zahteva Narodni svet koroških Slovencev spremembo teh odločb in prinaša dokumentacijo o .dolgoletnem prizadevanju Slovencev na Koroškem za pravično in primerno ureditev pouka v šolah na Koroškem. Ob tej priliki Narodni svet koroških Slovencev ponovno zahteva od krškega ordinariata spoštovanje načela Cerkve, naj bo verouk v materinem jeziku. Saj je tudi papež Pij XI. izjavil: „Cerkev ne sme biti nikdar in pri nobenem narodu sredstvo za raznarodovanje“.
ŽE SPET NOVA „R I F A“
Tako bo marsikdo vzkliknil, ko bo zvedel, da imamo spet novo „rifo“. Sicer jih res ne manjka, so nekako v modi, pa Slovenci smo se jih že .kar privadili. In ker gre to pot za „rifo“ v korist Škofovega zavoda v Adrogueju, naj ne bo med nami nikogar, ki bi odklonil nakup vsaj ene srečke. Morda bo le kupil srečko s tremi zadnjimi številkami prvega dobitka Državne loterije zadnjega žrebanja v mesecu oktobru in tako dobil nov televizijski aparat. Končno, tudi če ga ne bo dobil, 200 pesov, kolikor stane srečka, ni ravno veliko; škofovemu zavodu v Adrogueju pa bo ves izkupiček le zalegel, kajti nov televizijski aparat je darilo slovenskega podjetnika.
pravili velikansko uslugo ne le Slovencem v Argentini, ampak vsej naši emigraciji.
vsem zaživeli z našo stvarnostjo, s prizadevanji delovnih ljudi na poti v socializem in spodbujeni od zunanje propagande menijo, da je napočil trenutek, ko lahko prično z napadi na Zvezo komunistov samo... Z liberalističnimi, laži-humanističnimi in socialnodemago-škimi frazami bi hoteli dokazati delovnim ljudem ,da jim je tačas najpotrebnejši večstrankarski sistem.“ Ker pravilno tolmači komunistični totalitaristični sistem, je odločno izpovedala: „Toda delavcem, ki danes vse bolj neposredno in sami upravljajo svoje stvari, sploh ne gre za izbiro med eno ali več strankami, marveč za vprašanja kako organizirati brezstraniarsko samoupravljal-sko družbo.“
Zato je verjetno, da bo komunistični sistem, -dokler bo čutil, da ima še kaj oblasti v svojih rokah, še nadalje brezobzirno zatiral sleherni poskus demokratizacije političnega življenja v državi. Aretacija Mihajlova in Batiniča to potrjuje- Ta nova nasilja ga pa prav gotovo ne bodo rešila pred vedno odločnejšo zahtevo naroda po obnovitvi demokratskega režima v dortiovini.
Drugi letošnji
Jakob Ruda v
Po nepozabni letošnji uprizoritvi komedije Za narodov blagor v Slovenskem Ì gledališču ja uprizoril Slovenski dom v | Caiapachayji v nedeljo 7. 8. t. 1. popol- j dne istega pisatelja dramo Jakob Ruda. j V prijazni dom je privabila polno dvo- i rano od otrok do starčkov iz okoliša, j kateremu dom služi, in dosti častilcev j Cankarjeve umetnosti ‘iz drugih krajev J Velikega Buenos Airesa. Jakob Ruda je ; nastal že 1. 1898 v Pulju, a v knjigi je ;
; izšla in bila prvič uprizorjena drama šele J. 1900. Ko je pisatelj pisal Rude,! j je v pismu bratu Karlu sporočil, da se ' bo godila drama na velikem posestvu '
! — recimo Karla Kotnika — nedaleč od i ! malega mesta (takrat še trga Vrhnike). Pisec „Obdobja moderne“ v Zgodovini slovenskega slovstva, Slovenska Mati-! ca 1964, Jože Mahnič iz tega pisma sklepa, da je mislil Cankar na Karla ; Kotnika, ki je bil pohabljenec po naravi, velik mecen, ki je volil Družbi sv. Cirila . in Metoda milijon kron, a poleg na Karla, da misli tudi na njegovega očeta,
I pb nastanku drame že mrtvega Franca 1 K., tovarnarja in deželnega poslanca.
: ICot Karl tudi Franc ni bil nikakšen oderuh, ampak je vodil že podedovano premoženje. Navedel sem to okolnost,
irmi Crnnhmr
Carapachayu
ker utegne pod vtisom te monumentalne knjige obveljati pohabljeni Karl kot izkariščevavec kmetov in delavski krvo-s-ez, mož nasilnik nad šibko ženo in strasten ženskar z -dvomljivimi ženskami, dasi nikoli ni bil oženjen. Vprašanje je, kam bo sedanja literarna znanost doma pripeljala.
Jakob Ruda je prva res izdelana Cankarjeva drama. Takrat pisatelj še ni bil tisti socialni borec in zagovornik potepuštva kot kasneje, ko je dve leti po uprizoritvi Rude spisal Kralja na Betajnovi, za katerega je Ruda vsekakor nekakšen osnutek. Ob Rudi je bil Cankar močno navezan na Ibsena in še sodelavec Govekar jevega naturalizma. Huda je bil tudi največkrat igran, ker je bil lahko razumljiv.
Režijo je imel g. Albin Petelin, ki se je za carapachajski oder sploh zelo zavzel- Skrbi za dober jezik, a brez nepotrebnega nasilja, puščajoč igravcem navade' iz njihovega dialekta. Pred igro je glasno povedal ljudem bistvo Rudo ve vsebine. V rokopisu je Cankar tudi skiciral maske igravcev, ki so se jih pri dosedanjih uprizoritvah navadno držali, a v Carapachayu ne. Tu so bile maske preprostejše,- izdelal jih je po večini g
Žnidar, ne v celoti upoštevajoč razsvetljavo na odru in v dvorani. Sceno je izdelal g. Jože Korošec, kakor velikost in preprostost odra dovoljujeta- Jakoba Rudo je igral g. Štefan Vrečič, brez naslonitve na domače predstave, zlasti v nekaterih scenah zelo močan. Dobra je bila Ana gdč. Mimi Mramorjeva, tudi Marta gdč. Roze Klemenčičeve. Dolinar g. Ivana Žnidarja je bil natančno maskiran, v govorjenju malo preglasen, a v svojo vlogo se je zelo poglobil. Peter Broš g. Fr. Senovršnika je bil .igralsko prav dober, 1© malo več potuhnjenosti in zvijačnosti sem mu dodal, ko sem to vlogo 1. 1929 igral v Celju. Dobnik g. Ivana Tršana je bila zame -sploh najbolj dosledno- igrana vloga. Ugajala je njegova hči Alma gdč. Darinke Draganove. Ing. Koželj, učitelj Justin in pisar Košuta gg. Šenka, Gričarja in Fr. Korošca so bili dobri in ustrezni,' odgov-efrjala sta tudi j oba delavca.
; Obleke in maske so bile deloma v j načinu časa nastanka drame, ki pa ni j f k--) tečno tempiran, kot marsikje drugod.
! Jakob Ruda je bil igravsko gotovo pozitivno dejanje. Igrali so po veči.ii novinci, ki obljubljajo še znatno napredovati.
' M. Marolt
OBVESTILA
Sobota, 20. avgusta:
VTI.kuIturni večer SKA. Otvoritev razstave slovenskega portreta v Argentini s predavanjem Marijana Marolta.
Sestanek športnih referentov ob 20 v Našem domu v San Justu. Dnevni red: Določitev datumov in organizacija športnih tekmovanj za pokale. Našega doma v San Justu ob njegovi desetlet-
Nedelja, 21. avgusta:
Izredni občni zbor Slovenskega doma v Carapachayu. Začetek ob 9 dop.
Sestanek dekliškega krožka Kamoe Mejia v Slomškovem domu po sv. maši, ob 11 pa naraščaj nie.
Sestanek naraščajnic iz San Justa po sv. maši v Našem domu.
Sestanek krožka SDO in SFZ po sv. maši v Slovenskem domu v San Martinu Slovensko romanje v Lourdes. Začetek romarskih pobožnosti ob 15,30 pred lurško votlino.
Sreda, 24. avgusta:
Seja učiteljskega zbora ob 19.30 v Slovenski hiši. Pred sejo bo v kapeli maša za raj. Antona Klanšek.
Sabota, 27. avgusta:
Prosvetni večer ob 20 v Slovenskem domu v Carapachayu. Predaval bo dr. Tine Debeljak o poljskem mileniju in življenju Cerkve 'za železno zaveso.
Sestanek SKADA ob 19 v Slovenski hiši. Predaval bo Pavel Fajdiga o komunizmu v Južni Ameriki.
IX. redni občni zbor DSPB Buenos Aires v Slovenski hiši. Ob 19 sv. maša, ki jo bo imel g. msgr. Anton Orehar, zatem poklonitev padlim pred spomenikom, nato pa občni zbor.
Nedelja, 28. avgusta:
V Slovenskem domu v Slovenski vasi bo gostoval Carapachayski oder . Cankarjevo dramo Jakob Ruda. Začetek predstave ob 15,30.
Blagoslovitev šolskih prostorov v Našem domu, San Justo. Začetek ob 9.
Sobota, 3. septembra:
Knjižna razstava v Slovenskem domu v Slovenski vasi.
Nedelja, 4. septembra:
Počastitev spomina generala Leona Rupnika ob 20. obletnici, njegove smrti Prireja jo v Slovenski hiši na Ramón Falconu in nanjo vabi DSPB TABOR v Argentini. Ob 9-30 sv. maša, ki jo bo daroval g. msgr. Anton Orehar. Po maši v dvorani komemoracija, nato pa polaganje venca ,pred spomenik mrtvim junakom ter Requiem, ki ga bo opravil g. Albin Avguštin. Sodelujejo: Pevski zbor Gallus pod vodstvom dr. Julija Sa-vellija, tercet sester Zajec iz San Justa, pesnik . Igor in oderski umetnik Frido Beznik.
Mladinska tombola v Slomškovem domu.
Knjižna razstava v Slovenskem domu v Slovenski vasi.
Nedelja, 11. septembra:
Blagoslovitev Slomškovega doma
Nedelja, 18. septembra:
Peti mladinski dan v San Justu Slomškova proslava slov. šolskih otrok.
Nedelja, 2. oktobra:
Tombola v Slov. domu v San Martinu Mladinski dan v Slovenski ■ vasi
Pri objavi osmrtnice za rajnega Antona Benkoviča v zadnji številki Svob. Slovenije je med navedbo žalujočih za rajnikom v Argentini po pomoti izpadla vrsta j,sestra Marjana VeantUrgar z družino“.
dosegel Rozina Boris (Sv) z izrednim skokom 4,28 m; 2. Kocjančič J. (Sv);
3.	Bokalič V. (Sv) 4. Horvat M. (RM). Tek na 60 m: 1. Kocjančič J. (Sv);
2. Zupan H. (RM); 3. Bokalič V. (Sv);
4.	Lazar (RM)
S temi rezultati je bil zmagovalec turnirja odsek Slovenska vas s 50 točkami. 2. Ramos Mejia s 25; 3- pa San Justo z 10.
Prihodnje tekme za športne dneve: V soboto, 20. t. m., ob 20 se odločita prvi mesti v ping-pongu in šahu. V Slomškovem domu se bosta ta dan pomerila v obeh panogah odseka Ramos Mejia in Slovenska vas.
Velika
sanmartinska
TOMBOLA
v nedeljo,
2. oktobra
;; Otvoritev !! in blagoslovitev »SLOMŠKOVEGA DOMA«
bo v nedeljo, 11. septembra
Na celodnevno prireditev vabimo I- '■	vse rojake	J
Vestnik SFZ
Lahkoatletski turnir
Tekmovali smo v Ateneo Don Bosco v neàeljo, 31. julija. Turnir je bil za SDO, SFZ in naraščaj ‘SFZ.
SDO
Dekleta so najprej skakale v daljavo, kjer je prvo mesto zasedla Rezka Guzelj (Slov. vas) s prav dobrim skokom (4,04 m); 2, Mari Sušnik (Slov. vas); 3. Rozi Levstik (S- Justo); 4.
Mojca Pirc (Carapachay).
V	skoku v višino je bila prva Saša Gorazd (R. Mejia) s skokom 1,22 m;
2.	Mojca Bavdek (Slov. vas); 3. Majda Babnik (R. Mejia); 4. Rezka Guzelj (Slovenska vas).
V	teku na 80 m je bila prva Rozi Levstik (S. Justo); 2. Saša Gorazd; 3-Julči Celare (S. vas); 4. Metka Gaser (Morón).
Tek na 300 m je dobila Mari Sušnik (S. vas); 2. Saša Gorazd (R. Mejia);
3.	Ani Potočnik (R. Mejia)
Med krožki j« največ dosegla Slovenska vas (43,5). Sledijo Ramos Mejia (37,5); San Justo (17); Carapachay (7); Morón (4) in San Martin (2).
SFZ
Janez Pobršnik (S. Justo) je skočil 5.45 m in s tem dosegel prvo mesto.
2.	Tine Barle (S. vas); 3. Franci Sušnik (S- vas); 4. Marijan Goljevšček (Slovenska vas)
Skok v višino: 1. Franci Sušnik (S. vas) 1,52 m; 2- Jože Horvat (R. Mejia);
3.	Pavle Možina (San Martin); 4. Janez Frontini (!S. Justo).
Met krogle: 1. Marijan Goljevšček (Slov. vas) a,51 m; 2. Jože Draksler (S.
Justo); 3. Tine Barle (S- vas); 4. Janez Mežnar (Morón).
V	teku na 1.500 m je po napetem dvoboju končno pritekel prvi Tomaž Ga-brenja (S. Martin) 5 mm 32 s; 2. Jože Grbec (S. vas); 3. Iranci Kogovšek (R.
Sledil je met diska, kjer je Jernej Dobovšek (Morón) zopet dokazal svojo premoč z metom 32,85 m; 2. Jože Draksler (S. Justo); 3. Janez Čeč (R. Mejia); 4- Ciril Vodnik (R. Mejia).
Na 100 m je z 11 sek. dosegel prvo mesto Tine Barle (S. vas); 2. Janez Pobržnik (S. Justo); 3. Bogdan Kosan-čič (S. Justo); 4. Franci sušnik (Slo-
V	teku na 400 m je dosegel prvo mesto Janez Zorc (;S- Martin) v do-sedaj za SFZ najboljšem času (1 m 3 s); 2. Janez Urbanija ('S. Justo); 3.
Tomaž Gabrenja (S. Martin); 4. Iranci Sušnik (Slov. vas).
Končno se je že v polmraku teklo 3.000 m, kjer je dosegel prvo mesto Marijan Petkovšek (S- Martin v 11 m 30 sek.; 2. Mirko Bezlaj (R, Mejia 3. dan Kosančič (S. Justo).
3.000 m- Omeniti je potrebno, da je bil, vseskozi med najboljšimi tudi Levar j.
R. iz San Martina, ki je dosegel tretje I mesto,, a je bil, diskvalificiran, ker je j izstopil iz določene proge.
Lahka atletika
Tekmovali so tudi naraščajniki, in sicer v skoku v višino, v daljavo in teku na 60 m.
Skok v višino je bil zelo zanimiv, j ker so bile razlike med tekmujočimi zelo majhne. Prvo mesto je dosegel Oven J. (SJ) s skokom 1,16; 2. je bil Horvat M. (RM); 3. Stanovnik F. (Sv) in 4. Kocjančič J. (Sv).
V	skoku v daljavo je prvo mesto
SD©	SF Z, I
4 ♦ ❖ ♦
. v nedeljo, 4. septembra, v Slomškovem domu. %
A
*■*........■■..........*.........V
ŠOLSKI ODBOR „NAŠEGA DOMA“ :
■
San Justo
RIFA
za plačilo stroškov novih šolskih ■ prostorov
Dobitek: Televezijski aparat Cena: 100 $
S
■
Igra prvi teden sep- • tembra po Loteriji j Nacional	S
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavali« 1290, p. 12, of. 2. Capital
T. E. 35-2271 Urada« ur« 17—t»
Na telefonu tudi dopoldne
ESLOVENIA LIHE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administration: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	Concesión N* 3224 TARIFA KEDUCIDA
Registro Nacional 4« U PnyMti InUloctual N«. 817.0M	
Naročnina Svobodne Slovenije za le 1966: za Argentino $ 1.400,—. Pri ljanju po pošti doplačilo $ 100,—. Za ZDA in Kanado: 12 dolarjev sa poityja-nje a letalsko poito, in 8 dolarjev aa pošiljanje s navadno poito.
JAVNI NOTAR
Francioco Baal
Cascante
Escribano Public«
Pia. baja, ofie. 2 Cangaile 1642	Buenos Aires
T.E. 35-8827
Svoje prihranke lahko mirno zaupate
SLOVENSKI
HRANILNICI
C., C. SLOGA — LTD A.
Vam bodo vedno na razpolago in dobro obrestovani. Za zaupno informacijo se oglasite v naši pisarni
BME. MITRE 97, RAMOS MEJIA ob sobotah od 16—20 Ob torkih od 18—20
SLOVENSKA ŠOLA ..FRANCE BALANTIČ«6
v San Justa proslavlja
10. JUBILEJNO LETO „NAŠEGA DOMA66
z blagoslovitvijo novih šolskih prostorov v nedeljo, dne 28. avgusta 1966
Program :
7,30 sv. maša v farni cerkvi. Poje šolski pevski zbor.
9,— Dviganje zastav in pozdrav predsednika šolskega odbora gospoda Alberta Malovrha.
Blagoslovitev Dvorane Francé Balantič in priložnostni nagovor g. kateheta dr. Alojzija Starca.
Pevska točka šolskega 'zbora.
Pozdrav predsednika „Našega doma“ g. Petra Čarmana.
Govor nadzornika slovenskih šol g. Aleksandra Majhna.
Pevski nastop članic SDO, bivših učenk slovenske šole Nagovor učiteljice slovenske šole gdč. Angelce Klanšek.
Pevska točka šolskega zbora.
Ogled prostorov in pogostitev povabljenih.
15.— Tekmovanje šolskih otrok in naraščajnikov. Nagradna tekmovanja med vsemi navzočimi otroci. Zabavni nastopi. Otroške igrice.
Starši, pridite in pripeljite svoje otroke- Za prijetno glasbo, zdravo zabavo in dobro postrežbo poskrbljeno.
Simon Bajer
uradni prevajalec
Uruguay 743, 5. nadstr., pis. 506 9—12	15—18
Pj-evodi, dokumenti, vožnje, knjige, plošče.
PSÜLVA MLADINSKA TOMISDLA
CARAPACHAYSKI ODER GOSTUJE V SLOVENSKI VASI
z dramo
JAKOB BEDA
Avtor: Ivan Cankar	Režija: Albin Petelin
Nedelja, 28. avgusta 1966, ob 15-30
Vljudno vabijo	gostje in gostitelji
Sporočamo vsem članom, da nas je dne 13. avgusta 1966 za vedno zapustil naš redni član, gospod
Janez Križam
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
V San Justu, 13. avgusta 1966.
Naš dom
Janez Jalen
Trop brez zvoncev
Povest
Srednje vasi se je Peter, ognil. Obšel jo je za vrtmi, čeprav je bilo nekaj korakov dlje- Ves čas pa je premišljeval, kaj je bilo utegnilo Boštjana nagniti, da je prav njemu prigovoril službo ponesrečenega Bitenca. Da bi mu želel nesrečno smrt v gorah, Peter ni mogel verjeti. Je bil že prevečkrat slišal, kako sta bila Boštjan in njegov oče že od mladih nog prijatelja. Je pr Tkalec muhast. Morebiti »se nadeja, da bo prav v njegovem lovišču lahko bolj brezskrbno pogledal včasih za kakšnim srnjakom ali gamsom: „če bi vedel, da to misli, se pri priči obrnem in ne grem prisegat.“
Na Češnjici je mladi župan na koritu že napajal žrebca. Ustavil je Petra, mu natočil kar pred hišo kozarček žganja in mu naročil prinesti nekaj ko-lekov iz Radovljice. So mu bili pošli. In na Bistrici jih je tudi zmanjkalo.
Za stogovi je prignal po kolovozu zajec zajko. Odskakljala sta v Ščavnico.
Ob cerkvi svete Marjete v Jereki je zaslišal, kako je niže doli ob vodi za-hreščala žaga. Kadar je bilo dovolj vode, je morala jutro za jutrom zgodaj začeti in je včasih zvečer še pri luči grizla hlode, da je nažagala dovolj desk za hiše in skednje in stogove in se za poslopja, raztresena po planinah. Skozi vas grede ni Peter prišel nikomur tako blizu, da bi ga bil dolžan ogovoriti, čeprav so odrasli že kar od kraja vsi vstajali. Kar dobro se mu je
zdelo, da je prišel skozi vasi domače župnije skoraj neopažen. Župan pa, če ga je prav videl. Saj tako ve. In prav gotovo mu ni nevoščljiv.	j
Za nizkim mostom se je Peter po- ! gnal navkreber proti Koprivniku. Kam- i nitna in strma pot ga je kaj hitro ogre- : la. Oddahniti se ni maral; prav nič ne. Kar grede je slekel suknjič in si ga ogrnil prek rame. Mudilo se mu je do vrha. Zgoraj počije- Vselej, kadar je I hodil mimo, je rad posedel na Vodnikovem razgledniku.
Na Jerekarski ravni, na gornji stra- I ni trdo ,pri gošči, se je pasla srna. Ne- ' odrasla lanska kozica je bila. Ni ga ovohala. Veter je vlekel navzdol. Peter je obstal in se ni ganil. Srnica je opre-1 zujoče dvignila glavo. Nekaj se ji ni zdelo prav. Umaknila se je med drevje. Peter je ni utegnil dolgo opazovati-Prestopil se je. V razpotegnjenih skokih je odhitela kozica mimo listhika j proti Podjelju. Peter ni bil praznove- j ren, pa se mu je vendar zazdelo, kakor bi mu bila velikooka srna voščila sre- j čo za današnjo in za vse njegove prihodnje lovske poti. Noga mu je postala lahka. Mimogrede je bil na vrhu.
Zgoraj je sijalo že sopce. Veter je neprestano menjaval smer. Ogreti zrak I s koprivniškega polja se je prelival v hladnega s senčne Jerekarske rebri, i Oba sta bila prenasičena z omotičnim | vonjem po odganjajočem zelenju. V | smrekah na drugi strani pota je ne- i
■ugnano žvižgal drozg. Peter je sedel. Z očmi je najprej preletel dolg venec skalnih Bukovskih gora. V vrhovih se je belilo še dokaj snežnih plazov. Pod sneg pa je že tiščalo zelenje. Črni gozdovi na pobočjih so v jasnem jutrnjem soncu kar zgubljali svojo mračnost- Jezero se je lesketalo kakor iz pravljičnega Bogatina natočeno neizmerno bogastvo srebra. Sveti Duh in Sveti Janez sta se ogledovala v njegovi gladini- Za na samoti stoječo cerkvijo svetega Pavla so bile na široko razsejane sive strehe Stare Fužine. Studor so je tiščal pod visoko odsekano skalo. Zviška je gledal Sveti Martin na Srednjo vas- Proti razsežni Češnjici je dihala rahla megla iz zamočvirjenih Blat. Sveta Marjeta v Jereki se je ozirala po bregu navzgor proti prisojnemu Po-ijelju. Vasi je vezala med seboj skozi sveže zelena polja speljana cesta- Kakor lastovičja gnezda so bili pripeti seniki v strmo Javornico, na kateri so v starodavnih časih triglavske žene platno belile. Vsa Zgornja dolina je ležala razgrnjena pred Petrom. Peter se kar načuditi ni mogel razkošni lepoti-Znova je bil trdno uverjen, da je njegova sreča samo v Bohinju doma.
Najbolj osvetljena je bila Studorska skala. Od daleč je bila videti kakor visok, ves razpokan zid, ki venomer grozi, da se zruši na vas pod seboj. Marsikdo bi si tudi v najbolj trdno zidani hiši ne upal pod Studorom zatisniti očesa. Striderci sami se pa iz tujca, ki ga zaskrbi varnost njihovega življenja, radi ponorčujejo, da se počutijo popolnoma varno, ko imajo vendar skalo z verigo priklenjeno. Kdor koj ne
prepozna bohinjske prevejanosti in se začudi, mu skušajo še natvesti, kako skrbno morajo paziti, da veriga ne zarjavi. Večkrat da jo morajo prebarvati. Kar gledat naj pride, kako zvežejo vse lestve iz vasi.in.si jih še od Srenjanov sposodijo, da morejo doseči verigo, ki je zabita, prav v téme nevarne skale in z žveplom zalita.
Peter se je skoraj na glas zasmejal, čeprav ga je rajna mama ravno zavoljo Studorske skale s šibo nabila, da je bil ves klobasast Takrat je bil zadnjič tepen.
Razdrapana strmina Studorske skale je pričela Petra mikati’ že v zgodnjih letih. Rad se je ustavljal pod njo in jo ogledoval. Neizrečno je bil radoveden, kakšne so od blizu temn,e peči in rjavkasti žlebovi, ozke police in zobčasti grebeni in kaj skrivajo črne dupline in drobne luknjice. Kozo je v otroških letih najrajši pasel v Studorju. Kar vesel ss je približal steni. Ogledal jo je od obeh strani, od rudniške in od uskovniške. Največkrat se je pa z vrha navzdol zastrmel vanjo. Kadar ga nihče ni videl, je tudi nekaj sežnjev daleč splezal od roba proti sredini. Dlje se ni upal spustiti, kakor bi se bil rad. Mu je mama preveč zabičevala, da v Studorsko skalo ne sme.
Dokler je hodil v šolo, se je premagoval, in bi se bil morebiti še. Pa mu je Arhov Matija prvo nedeljo potem, ko sta dobila odpustnice, pokazal po maši vse polno lastovičjega perja raz- ! tresenega po dvoru, in mu povedal, da i hodi ponoči sova pobirat mlade lasta- j v:V’3 ,iz gnezd in da tudi stare lovi. j Svoje mladiče krmi z njimi. Gnezdi pa <
nekako v sredi skale. Prosili so škan-tarjevega Tomaža, da bi jo ustrelil, pa je še dober teden ne more. So premalo svetle noči. „Do prve lune utegne sova pokončati vsa nosilke sreče in vas lahko pogori,“ jo zamedroval Matija. Sošolca sta se dogovorila, da popoldne po nauku sovi vrneta njeno hudobijo in ji izpraznita gnezdo.;, Peter se je spomnil mamine prepovedi.. Besede ni maral snesti- Zaskrbelo ' ga je. Matija mu je pa moral obljubiti in celo roko dati, da ne prej no .kasnejsvnikomur ne pove, da se ne razve. Donienila sta se še,, da bo Peter plezal, Matija bo pa spodaj pazil in ga od daleč vodil v pravo smer.
V svetli kroni zelene bukve je po-zvonkljala. sinica: Cincincin, cincinein,. cincincin, cin. Peter se je spomnil, v kakšne stiske je zašel tisto popoldne. Nikoli več ne v take. Pa je prehodil in preplezal gora, kakbr nihče drugi izmed njegovih vrstnikov. Ni dosti manjkalo, da mu ni taki-at z navčkom zazvonilo: „Cin, cin, cin.“
Peter je z grušča zavil v izpran žleb. Hitro se je dvigal. Oprijemi so bili trdni. Nekatere je moral odbrskati izpod zaostalega kamenja, ki je votlo zagrmelo po žlebu navzdol, dokler se ni umirilo spodaj v dnu.
Petru se je zazdelo, da je priplezal že dovolj visoko. Za trdno pa ni vedel. Iz globoko izdolbenega žleba ni mogel pogledati ne na levo ne na desno. Obrnil so je okrog. Matija mu je kazal z. roko, naj zavije na levo, proti sredi. Peter bi rad sledil tovariševemu navodilu, pa kaj, ko ni bilo nikjer izhoda, iz žleba. Pričel je plezati še više.
(Nada!jevanje prihodnjič!-