želi VESEL BOŽI0 IN SREČNO NOVO LETO LETO VIII. 19.DECEMBRA 1955. ŠTEV.179. *====:= ==== = = = ==== === = = = = === = ======= =3 = = = ===:==* = =: = == = = = = = = ===:== = =5=:==5:==!==2== =5 :=• Čas je hlapel v brezmejno neskončnost modrega neba,kadar je bi lo leto in so želi žita po njivah, jeseni se je kadil z gostimi be= limi dimi po strniščnih, z dimi, ki diše po krompirjevki In koruzovl= ni, pozimi spet se je blišoal v snegu pršiSu tod in tam med gazmi in smuSinami, in spomladi je mineval v jutranjih meglah, pilo ga je sonce, oznanjujoč!» novo dobo življenja. Jeseni so gorele hoste in so v hladnih mrakovih dovažali pred pode dišešo steljo, Marijam pred poljska znamenja so dekleta zatika la podleske, da bi ozimina ne poginila pod snegom, in potem je res prišla zima. Prišla je skoraj vedno Sez noč, ko nov, pobeljen svet za božične praznike z vonjem po poticah in pokapanih svečah,s sanmi nato in s smučmi, z Mohorjevimi knjigami na vročih pečeh, vse z za= vihanimi listi, z večernicami, ki so jih prebirali ljudje, katerih najstarejši so se spominjali celo škofa Slomška. Na Gregorjevo so začeli pocvrčavati ščinkavci in potem so bili dnovi ko odprta vrata; omehčale so se vse zmrzline in se osušile, kmetje so se 3 plugi zagrizli v zemljo in se menili na ogonih o vre= menu; tanke jutranje megle so mehčale zrak in že je prišla Velika noč s svojimi zeleno-rdečimi spomini in z jerbasi belih, vezenih prtov, ki so z drobnimi konci vihrali v pomladanji sapi, praznujoč z razposajenimi zvonovi. Kukavice so se oglasile že o Jurjevem, ko je bilo zeleno že vse bukovje. Na svetega Marka dan je šla procesi= ja po cesti v Grosuplje in na torek po svetem Florijanu je bil v Šmarju semenj za dober kup prašičev spomladancev, in srpov in kos -vse za leto. Šmarnice so bile vedno farna pobožnost z dehtečimi oltarji in čudovito lepim branjem z rdečo obrezo za mladino in vse pobožne lju di; to je bil maj, ko so hodili tudi šolarji na izlet v Zupanovo ja mo pri Ponovi vasi ali nižji razredi kar na Magdalensko goro. Potem so bila v šoli spraševanja, gladke molitvice in prvo sveto obhajilo s pojedino v Prosvetnem domu, z belo kavo, pekovskim kruhom in s češnjami, če so že dozorele na Orljah. Vsakih pet let je bila o binkoštih birma: velikansko mravljišč če ljudi in stojnic, botrice in botri in birmanci med vsemi najlep= ši, z asparagusom in belimi naglji, vsa fara z na stežaj odprtimi gostilnami, kjer so se birmanci prvič v svojem življenju brez greha napili, ponečedili temnomodre, po mornariško obrobljene oblekce In napravili še nič koliko drugih neumnosti ne da bi se bilo treba v šoli za to zagovarjati - bil je vendar praznik svetega Duha in sam gospod škof so prišli iz Ljubljane. Za poletje je prišlo Telovo. z mlaji, ki so se zanj cerkveni pevci vedno naučili lepih novih.jpesmi, praznik svetega Rešnjega Te= lesa z veličastno procesijo skozi polja, s slovesnim glasom župni = V V V v (Odlomek iz romana) m in z zlato trobento, tako zlato, da sta se v njej zrcalila sonce in vsa dolina, in ki Je nanjo trobil gasilec četovodja ves v rdeqih vrvcah in medalijah čez prša. V bel pajčolan oblečene dekli= ce so potresale iz polnih jerbaščkov nasmukanega makovega in kres = niČjega cvetja, da Je po njem stopilo leto, Čas trav in klasov, sa= dov vseh,.molitev v cerkvi, po bratovščinah in doma. 0 Šentjanževem so goreli kresovi za vasmi in na hribih, sto kresov, vsepovsod, na Mokrcu, na Krimu, na KurešČ.ku. in še dlje - mla de oči so ga videle na vrhu Snežnika, za katerim, to so vedeli vsi otroci, leži plavo Jadransko morje. 0 Cirilu in Metodu so kurili spet in za žegnanja po soseskah so klenkali, spuščali rakete in stre Ijali z možnarji, da se Je starim ljudem neumno videlo. Öez teden pa je bilo delo, košnja, žetev; jutra so bila vsa jasna, z danico posvečena, in ob Avemariji z večernico pozdravljeni svetli mrakovi; to Je bil čas bisernih ros in glasnih cepcev po podih, ure prvega plačila, upanja na bogato mlačev, prosene kopice in na zgodnje hruš ke. Med Mašami so kmetje ob nedeljah zjutraj k prvi maši grede mi= slili na izkupičke od božjih darov, v mislih odrivali cikorijevce za davke in zavarovalnino in spotoma molili za ajdo in kar je bilo še poznega po poljih. Ko je zadišalo od čebeljnjakov preobilje medu, so spet prišle megle, sprva skoraj prozorne, hladne, pa vendar tako bistre jesen = ske megle, da so obrisale nebo do sinjega in se je prikazal Triglav v gorenjskih daljavah kakor kristal - vse do jesenskega dežja, pu = stih meglenih dni s polno nagnitimi tepkami pod drevesi, ih s šumečim suhim listjem in s samotnimi pticami po lazih. , 0 Vseh Svetih se je za slovo razcvelo še pokopališče v marti = novkah in potem so prišle igre v Prosvetnem domu, izposojanje knjig iz društvene knjižnice v kaplaniji, otroška sreča za Miklavžev ve = čer in po majaronu dišeče klobase krvavice o kolinah. Tesni, mrakobni adventov čas se je vrnil, zaprl srca in duše, z vijoličasto barvo opominjal na pokoro in čista srca, ki naj doča= kaj o Rojstvo tistega, ki vse to tako neskončno modro- vodi in ki j« sam s svojo siroščino pokazal, da se da doseči sreča tudi na slami,' v hlevu ali koderkoli že na takem kraju... _ , _ , •' 0 Ludve Potokar f Mr .ATTLEE < l! Oj .Nimamo navade, da bi na tem mestu, iz kakršnih koli 'razlogov že, pisali prikupno o angleški politiki ali politikih, - stvar, ka= tere v svobodni deželi nihče od nas ne pričakuje,še manj pa zahte = va. Vendar pa čutimo potrebno narediti izjemo ob dogodku, ko je Cie ment Attlee zapustil britanski Spodnji dom in prepustil mesto lea = derja laburistične opozicije novo izvoljenemu Hugh Gaitskellu. Goto vo pada "Tudi na g.Attleeja soodgovornost za ne baš dalekovidno me!= vojno politiko do Jugoslavije. Toda v širšem, svetovnem merilu si je prav gotovo zaslužil častno'mesto v zgodovini kot velik državnik in politik. K temu sta predvsem pripomogli dve njegovi odločitvi. Čeprav to dvoje ni v neposredni zvezi z nami in z Jugoslavijo, je posredno bilo gotovo odločilnega pomena za ves svet in torej tudi za nas. Svetovnemu komunizmu v brk je dokazal, da je mogoče sociali zirati deželo z mirnimi, demokratičnimi sredstvi in da krvava revo= luči ja ni potrebna. Zdaj je še prezgodaj, da bi mogli oceniti pozi= tivneposledice tega monumentalnega poskusa - kljub gotovim hibam -bodisi v Evropi bodisi drugod. S postopno ukinitvijo britanskega im —;---------------------- perija in prostovoljno združitvi KLIC TRIGLAVA jo osvobojenih nekdanjih kolonij 57,Totland Ro ad z matično državo v Commonwealth LEICESTER pa je verjetno rešil svobodnemu — , . . . svetu vso Indijo,južnovzhodno A= izhaja l.in 3.Ponedeljek v mesecu zijo in Afriko. TAKTIK ( 14.decem'bra smo obhajali petnajsto obletnico dr. Koroščeve smrti. Smatramö,. , da je bilo na sloven= ski strani že veliko pisano o tem našem politi= ku in državniku ter nam je zato v tem pogledu do kaj poznan. Manj pa vemo, kako so.na dr.Korošca' gledali iz Zagreba in Beograda. Zato smo napro => sili g.Veoeslava Vilderja, da bi nam’ ob tej pri= lijci-'inanizal nekaj misli o pokojniku. G. Vi Id er je Koroščev sodobnik; kot aktivni politik je bil tiste čase z njim v stalnih stikih. Naslednji članek je odlomek iz Vilderjeve knjige v pripra= vi:"Stjepan Radio i Svetozar Pribičevič". Uredništvo) Kadar zdaj razmišljam o začetku ustvarjanja Jugoslavije,.se ne morem izogniti občutku, da je velika škoda, k,er smo prezgodaj izgu bili tpi tako odlične predstavnike jugoslovanske misli in orienta=-olje: Dr.Jovana Skerlida, idealnega predstavnika nove generacije v Srbiji, ki je star 37 let umrl spiomladi 19l3.1eta prav pred veliki mi zgodovinskimi dogodki; nato Milorada Draškovida, najizrazitejše ga, nenadkriljivega vodjo demokratske Šumadije, ki je bil ubit od komunistov ob samem začetku ustvarjanja nove države, in nazadnje- > dr.Janeza Evangelista Kreka, voditelja in ideologa katoških Slo = vencev, ki je umrl v oktobru 1917«leta. Hrvatski prvak katoliških aktivistov dr .Rogulja je objavil v zagrebški ''Narodni politiki" svoj razgovor z dr .J .Ev.Krekom, ki ga je imel v začetku prve svetcv ne vojne. (Zgodovinar P.Šišid je v svojih "Dokumentih" zabeležil te misli kot neobičajno važen dokument.) Dr.Krek je že tedaj z da= lekovidnostjo preroka predvideval na ruševinah Habsburške monarhi= je zedinjenje vseh Jugoslovanov. Pa ne samo to. Zavzel je tudi po= zitivno, jasno politično stališče do bodočega razvoja te nove dr = žave. Ni sp bal hegemonije pravoslavnih Srbov. Bil je za ločitev Cerkve od države; oblika vladavine •- republika ali monarhija (in1 to srbske dinastije) - mu je bila pa manj važna, ker je cenil vsebino. Zato mislim, da je bila ogromna izguba ne le za katoliške Slo vence ampak za vso Jugoslavijo, da smo prezgodaj izgubili tako da= lekovidno glavo. . ■ ■ Dr.ANTON KOROŠEC je kot Krekov naslednik pričel še dokaj m^aö svojo politično kariero kot '"predsednik" in kot t ak v nad al j'eVa^. ,sko zi celo življenje. Ni bil samo "predsednik" svojih Štajercev, nato Slovencev, ampak tudi ostalih Jugoslovanov, najprej na 'Dunaju, po= tem v Zagrebu (Narodno Vede), da bi dosegel višek kot predsednik kr. jugoslovanske vlade v Beogradu. : Čemu se naj zahvali? Dr.Korošec je brez dvoma bolj prekosil- vse politike naše dobe, s svojo obzirnostjo, lepim ponašanjem in s spretnostjo, občpvanja kot pa z neko načelnostjo, dogmatsko brezkompromisnostjo. Zg na du najskih parketih se je gibal pristojni, simpatični katoliški duhov nik kot doma. Zato je bil Korošec poznan že tedaj' na Dunaju kot. T mojster taktike, medtem ko je dr.Krek usmerjal ideologijo. To svojo lastnost, ta svoj talent je uporabil naravno v polni meri tudi proti novemu središču - Beogradu, In temu talentu moramo pripisati dobre in slabe strani dr.Ko= roščeve politike v Jugoslaviji. Kako naj se pripadnik malega naro= da, kakšnih milijon duš, katerih najbolj napreden del je povrhu o= stal izven države, in ugleden član univerzalne Cerkve znajde v novi okolici, kjer niso z njimi,Slovenci, celo katoliški Hrvati ime= li skupnega stališča, 'čeprav je dr0JnKrek na Dunaju (191?)proglasil narodno edinost Slovencev in Hrvatov? Poleg' tega so Lili Slovenci še razdeljeni v dva sovražna tabora: na klerikalcevin liberalce. Kratko razdobje ob koncu vojne, ko sta Korošec in Žerjav, voditelj liberalcev, složno vodila politiko in razgovore z ostalimi, je bila najuspešnej ša^doba slovenske politike.'Po tem pa je v obeb. taborih prevladalo načelo, da naj eni ali drugi s pomočjo Beograda zavlada= jo v "deželi" t.j.v Sloveniji. Tako ni Korošec kot predstavnik večine Slovencev niti mogel ni ti znal voditi v tistem sicer'zelo kratkem času desetletne vidovdan ske Jugoslavije neko višjo, pozitivno politiko za konsolidacijo in miren razvoj skupnosti, kakršna bi bila brez dvoma v največji meri v korist samih Slovencev. Tako je pri njem, če vse to upoštevamo, "taktika snedla poli = tiko", kot bi rekel Radič, Predsednik vlade ■Najusodnejša poteza takšne politike, - politike skrajne prera= cunjenosti in špekulacije, - je bil 1.1928. njegov sprejem predsed= stva vlade in to po atentatu v beograjski skupščini ne samo na Radi da in tovariše ampak na parlamentarizem in same temelje skupnosti. Seljačko-demokratska. koalicija (Radid-Pribičevid)je samo zahtevala, naj bi se skupščina, v katero so namesto "parlare" vnesli ubijanje, rapustila pod nevtralno vlado, čeprav generala Hadžiča. To je tedaj kralj Aleksander odklonil in pozval katoliškega prvaka Korošca, da nekako reši povsem omajani položaj Jugoslavije. Da pokrije krvavi madež.. Tedaj je bila takšna čast ( a manj oblast) za Korošca privlač = nejša_kot pa.načelo parlamentarizma in ustavnosti. V tistem času je izgubil iz vida tudi samo osnovo skupne države. P0dlegel ie veliki skušnjavi. . Ko se je v zadetku razpravljalo o tem, ali naj krene nova drža= va na osnovi narodne edinosti po poti centralizma ali avtonomizma , De bil Korošec avtonomist. Najprej v načelu, kasneje v praksi.Ko je nekoč zavzemal v beograjski vladi položaj ministra za železnice, je iznenadil s svojo sposobnostjo, upravljajoč ta strokovni resor. Kot pravi politik si je znal izbrati dobre sodelavce in svetovalce. Kot avtonomist je najprej pristopil k federalističnemu bloku z Radičem in. Spahom, da bi pozneje v teku vedno ostrejšega spopada med centra listi m avtonomisti leta 1924. vstopil v širši blok z Davidovide= vimi demokrati. Tedaj, ko bi se kralj moral odločiti med Pašidevo in Davidovidevo zamislijo, si je prizadeval, da bi izvlekel Korošca iz Davidovidevega bloka. T0 nalogo naj bi prevzel Ljuba Jovanovič (Patak), ki bi potem nasledil Pašida; kralj bi mu dal volilni man = dat, . ker bi prišlo do krize Pašid-Pribičevideve vlade.Toda zaradi spretne Pašideve taktike in zaradi silovitega Pribicevideve=1 ga odpora je ta kraljev načrt spodletel (1924).In od tedaj daljejka1 kor.se mi dozdeva, se je pričelo Koroščevo taktično približevanje' radikalom. V teh je.Pričel gledati močnejšega partnerja v Beogradu, zlasti v kombinaciji s kraljem. Poleg tega ta praktični Slovenec in uglnjeni katoliški duhovnik ni mogel lahko prenašati Radičeve neobi cajne eksplozivnosti in pomanjkanja političnega takta kot gotovo tudi ne dogmatske principielnosti pri Hrvatih vobče. Kovsem leta 1935. prišel v Beograd in poskušal, da v dogovoru z dr.Mačkom v imenu.Seljačko-demokratske koalicije zberemo na Jevti cevih volitvah (prvih izza smrti kralja Aleksandra,a pod knezom Pav lom) vso demokratsko opozicijo na skupni listi proti vladi, sem obi skal Korošca. Ko sem mu prigovarjal,naj se nam pridruži v borbi, mi je na.moje presenečenje zelo odrezano in odločno odgovoril: "Öe pri stanejo^radikali Ace Stanojeviča, potem pristanem tudi jaz," Mož je namreč že tedaj vedel za načrt, pripravljen s S+0jadinovidem, v či= gar vladi bodo prisotni tudi Stanojevidevi radikali... Ta tesen stik je dobil potrdilo leta 1927.>k'o je Korošec sklenil na Bledu sporazum s tedanjim predsednikom vlade Vukicevicem, pri 5e= mer je dobil najvažnejši portfelj ministra za notranje zadeve. Tedaj so bili, po volitvah - poslednjih v ustavni Jugoslaviji v skupšči ni sestavljeni trije številčno skoro enaki bloki: radikali in Koro = šec, Davidovic in Spaho ter Radič in Pribičevid. Po mojem mnenju je bila to idealna razporeditev. Niti ne po narodnosti niti ne po veri, ampak po odnosu do državne notranje politike. Ker s takšno razporedit ■ vi jo niso ?;nali modro vladati, je prišlo do atentata; namesto treh : blokov je prišlo do pojave treh izključujočih se narodov... V tej smeri se je gibal Korošec dalje - kralj in radikali -, ko je po atentatu sprejel predsedstvo vlade in stopil v režim 6.januar= ja, v kraljevo diktaturo. Za svojim predsedništvom je sprejel V tem režimu povsem drugovrsten portfelj... Pa ne za dolgo: njegovim tekme cem, liberalcem, tedanjim članom Pribičevidevega kluba je uspelo, da ga v diktaturi kmalu zamenjajo. K0 je pod diktaturo 1.1932. Seljačko demokratska koalicija sprejela tiste famozne "punktacije" (proti dik taturi in za povratek na leto 1918.),tedaj je tudi K0roščeva stranka kakor tudi os tale,izdala neke vrste slovenski program. Zaradi tega je bil Korošec interniran v Srbiji,nato na Hyaru, - ne toliko kot v hudo pregnanstvo ampak kot opomin zaradi - slabe taktike. J. R. Z. Že v tej njegovi internaciji so ga obiskovali radikalni prvaki in tu se je, z gotovostjo vem, kovala bodoča vladna koalicij a.Kralj je vedno bolj spoznaval, da njegov šes to januarski režim ni izpol nil pričakovanj in da bi bilo treba kreniti na drugačno pot. Po nje= govi smrti in po kratki Jevtidevi volilni vladi je prišlo do Stoja dinovidevega poizkusa. V tem kabinetu je zavzemal Korošec zelo odli= čeh položaj, z važno podporo s strani kneza Pavla, ki je glodal v njem predstavnika močne kulturne sile - katoliške Cerkve. A ker je S tojadinovid, ves v zanosu zaradi pojave Mussolinija in Hitlerja,kma lu zaplaval v totalitarizem, je prihajal v vedno večje nasprotje s ■'Korošcem. Slednji je nekaj Časa celo premišljal, kako bi Stojadinovi= da spodnesel in ga zamenjal. Ta notranji spor je bil zaključen po vo litvah 1.1938. s S tojadinovidevo amago, ko je Korošca na nedostojen način' vrgel enostavno iz vlade. Da bi demonstriral, je Korošec ime=* novnl kot svojega namestnika v vladi neznatnega in nepoznanega člana svoje stranke, Snoja, nazvanega "gasilec". Zato pa je čez nekaj časa z veseljem zagrabil za priliko, ko se je knez ndloČil,da se bo izne= bil Stojadinovida, da se mu tako maščuje. Prav na enak način, z ne = nadnim napadom, sodeluje Korošec s Cvetkovičem proti S tojadinovidu. Korošec in Cvetkovič do 9 h zvečer prijateljsko razgovarjata s Stoja dinovid.em, v žepu pa imata v dogovoru s knezom zamišljen odstop,kate ‘ rega je knez naslednji dan izrabil in zahteval demisijo celega kabi= neta - na veliko S tojadinovidevo presenečenje. Kot mi je Snoj pripo = vedoval, je Korošec tedaj veselo mel roke nad uspehom svoje taktike povračila. Nekoliko čudno vlogo je igral K0rpšec v Cvetkovid.evi vladi do konca svojega življenja. Kolikor sem tedaj imel vpogleda v dogodke, se mi je zdelo, kot da hoče Korošec v popuščanju do vse močnejšega Hitlerjevega pritiska na našo notranjo politiko prekositi samega Cvetkoviča. Kot da je vedno bolj popuščal tudi rasističnim zahtevam ■ hiti erjancev, - in to so mi pripovedovali tudi sami člani Cvetkoviče vega kabineta. Ali ni bila to spet zgolj taktika, da bi se na tej črti kapitulacije za vsako ceno obdržal na oblasti? K0t katoliški du hovnik je bil namreč trn v očeh raznim gestapovskim agentom v Beogra du; "vatikanski eksponent",kot so govorili. Vem tudi, da so javno pravili, da Korošcu to nič ne koristi, če je tako popustljiv. Niso mu zaupali. Kot se je zdelo, tudi v Cvetkovidevi vladi ni imel močnega polo žaja. Spominjam se, kako se je govorilo, da se ga ta namerava znebi= ti iz vlade, kritizirajoe njegovo popustljivost in sumneč njegovo po= litiko nasploh. Gotovo je, da je bil tedaj Korošec dokaj osamljen. Njegova nenadna in nepričakovana smrt ni bila udarec za kako politič= no smer, niti je niso tedaj občutili kot kako veliko izgubo. Za Cvet= kovičev režim je bila olajšanje. Koroščev naslednik dr»Kulovec, ki je bil ubit v Beogradu prvi dan vojne, je v razgovoru z menoj zavzel od= ločno kritično stališče do celotne K0roščeve politike. • Korošec je umrl, ko je dotrajala njegova politika taktiziranja, špekulacije, dnevne politike drobnih potez, ko so se na obzorju poka= zovali predznaki katastrof^ - svetovne in človeške, - ko je bil tudi nemočni Jugoslaviji iz leta 1918. z grobo silo presekan njen začetni razvoj.. Pašič, kralj Aleksander, Stojan Protič, Radič, Pribičevič, Spa = ho, Trumbič, Davidovič - so v tej kratki dobi preminuli* I4»decembra 1940.leta, v svojem 68.letu starosti, je Korošec zaključil to kolo odličnih nosilcev prve Jugoslavije« . ; , , . V.Yilder, 28.novembra 1955. .(Victoria Ho tel,ALICANTE,Espana) ' ENOSOBNE DRUŽINE (Od posebnega dopisnika iz Trsta) Eno najhujših vprašanj v Sloveniji je pomanjkanje stanovanj.Pri= šleki so mi pravili,da je bila doslej Slovenija pri gradnji novih sta novanj najbolj prikrajšana.Ker nimam na razpolago statistik,tega pač ne morem preveriti.Iz časopisov je znano,da je zdaj v Ljubljani neka= ko 6000 prosilcev za stanovanja.Letos,v desetih mesecih,so tam zgradi li 352 stanovanj,a v gradnji jih je 1180. Dobro sem poučen,da so do = grajena stanovanja oddajali doslej v prvi vrsti po protekciji.To sicer tudi potrjuje dejstvo,da na stanovanjskih uradih nimajo izobešenih pri oritetnih list prosilcev,kar bi morali imeti z ozirom na uradno uredbo. Po drugi strani pa so nedavno v Ljubljani odkrili,da že dolgo posluje v okviru ljudskega odbora tajna komisija za dodeljevanje stanovanj. , To so službeno opravičevali,češ da so na ta način preprečili interven cije prosilcev,katerim člani tajne komisije niso poznani»Ljudje pa so komentirali,da so s tem pač omogočili dodeljevanje stanovanj po pro = tekciji in da taka tajna komisija diši po srednjevških Benetkah. •Toda zgoraj omenjenih 1180 stanovanj v gradnji ne bo deležno ti= stih 6000 prosilcev,vsaj v glavnem ne. Polovica teh načrtovanih stamo vanj odpade itak na stanovanjske zadruge,kjer prosilci niso včlanjeni, in na privatnike,ki jih gradijo pač zase. Drugič pa manjka denarja,da bi oblasti stavbe sploh mogle dokončati. Zato zdaj nedokončana stano= vanja v naprej prodajajo za večmilijonske vso te,s katerimi razpolaga= jo ali komunisti ali pa - obrtniki.Prosilci pa bodo spet prikrajšani. Ti zdaj stanujejo po takih prostorih,ki jih sploh ni mogoče šteti za stanovanja(kleti,skladišča,barake).Kdaj pa bodo prišle na vrsto tiste družine,ki posedujejo samo po eno sobo,-kuhinjo,stanišče pa. že delijo z drugimi družinami*? Takih je na tisoč el OBVESTILA^SLgVENSKEGA.DRUŠTVAi Prihodnji sestanek v Našem do6iu,62 Off ley Rd., London S-.9., bö pripravilo društvo. Na programu bo predavanje s skioptičnimi slikami o Cipru.Predavatelj sam je preživel dve letina otoku in so mu razmere tam dobro poznane. Začetek sestanka ob 5.30 pcp. - Ker je na občnem zboru izvoljeni član odbora Z.Mohar odstopil,je društveni odbor v skladu z društvenimi pravili kooptiral g. S. Pevca, ki bo vodil blagajniške posle. - Odbor Slovenskega društva želi vsem Članom in članicam vesel Božič in uspešno ter blagoslovljeno now leto. V upravi KLICA TRIGLAVA je na prodaj samo še dvoje izvodov Preglje= vih spisov "MOJ SVET IN MOJ Ö A S". Broširan izvod sta= ne h 1.0.0, v platno vezan pa L 1 «10.0 .Knjigo je izdala Stov.kuLt.dcdja SLOVENCI V SEVERNI ANGLIJI (Od našega dopisnika) Öe se ne bi na nedeljskem sestanku Slovep.cev iz severne Anglije nie drugega zgodilo, kot da so si odkrito povedali, kje jih. čevelj žuli, potem je poskus osrednjega odbora Slovenskega društva v L0ndo= nu - uspel. Na občnem zboru tega društva 2*oktobra . (KT 175) so si namreč navzoči privoščili vso blagodat demokracije, ko so v milih a= li ostrih besedah kritizirali društveni odbor in brez prizanašanja vprašali: "Kakšen smisel ima društvo sploh?.". Na to vprašanje sicer zbrani Slovenci v Londonu tedaj niso di= rektno odgovorili, pač pa niso odklonili predloga, naj bi poskusili obnoviti nekdaj ustanovljene pokrajinske odseke. In takšen poskusni sestanek, prvi te vrste, se je na nedeljo po Miklavžu vršil v Roch = dalu. Na nesrečo je bilo slabo vreme, pa je bilo zato navzočih samo dvajset ljudi. Morda je tudi še kdo imel mačka od prejšnjega veSera, Pa se mu ni dalo priti k maši in nato na sestanek. Vendar pa sorazmer no majhno število navzočih ni toliko važno kot predvsem dejstvo, da so med njimi prevladovali Slovenci, ki še nikoli niso bili člani Slo venskega društva. K temu so pripomogli deloma privatni razgovori že tedne pred sestankom, deloma pa sklep društvenega odbora, da pošlje na sestanek v Rochdale svojega zastopnika. In pa seveda srečno na • ključje ali modrost sklicateljev, da so povezali sestanek z Miklavže Vanjem na prejšnji večer. K0t je bilo pričakovati se je vse vprašanje v bistvu rešilo zu mestnim odgovorom društvenega zastopnika,•po tem ko je čul kritiko na vzočih, da osrednji odbor upošteva spremenjene prilike, da podpira decentralizacijo in priznava pokrajinskim odsekom vso možno samoupra vo. Lenar,ki si.ga odsek prisluži s prireditvami, ostane njegova Ist nina. Enako tudi članarina, s tem dodatkom, da se bo odsekov odbor sporazumel z osrednjim, koliko odstotkov pobrane članarine naj pripa de društveni blagajni. Pq taki načelni rešitvi so še dejansko vsi navzoči izjavili, da so voljni sodelovati v odseku in seveda biti tudi Člani skupnega Slo venskega društva. Da pa bi lahko odsek združil čim večje število Slo vencev-iz severne Anglije in da se na novo vpisani ne bi čutili pri = krajšnnev svojih pravicah, je bil na sestanku izyolje le petčlanski pripravljalni odbor, ki naj bi po gotovem času sklical širši sesta = nek, da se določi delovni program in izbere redni odbor. . Sestanek je bil kar precej živahen in sta svobodna misel in be= seda res našli polnega izraza. Öe bo odbor tudi v bodoče upošteval naravno težnjo_vsakega člana, da je Šim bolj seznanjen Z delom odse= kovega odbora in da mu je dana možnost, da vpliva, sodeluje in odlo* ea p#i odsekovem delu, potem je upati, ■ da odsek ne bo spet zaspal. Miklavž je obdaril otroke Manjkalo je kakih dvajset minut do petih, pa je bila dvorana čč. šolskih sester še skoro prazna. Le nekaj starejših ljudi se je tišča lo ob grevce, nekaj otrok se je pa podilo po dvorani. Prireditelji miklavzevanjaso se s skrbjo praskali po glavi, kako bo stvar izpa = dla, - zahvaljujoč y prvi vrsti muhastemu vremenu. Toda ko se je z dvajset minutno zamudo dvignil zastor in je Miha z električno svetilj ko iskal ljudi po hiši, je v dvorani kljub vsemu le sedelo skoro sto ljudi in Miklavž je imel na odru velik kup daril, da jih razdeli. Na splošno so bili otroci in odrasli zadovoljni s prireditvijo, čeprav so bile tu in tam hibe, ki pa so bile bolj organizatoričnega kot pa režijskega značaja. * Prireditve sem se udeležil s svojo triletno hčerko, ki sva jo z ženo prej skrbno pripravljala, da so parkeljni le "pajacki" (kot njen G0lly), ki pridnim otrokom nič ne naredijo. Kar se potem tiče otrokovega'intervjuja" s sv.Miklavžem, je bilo kar vse v redu. P^č TUJEC O JUGOSLAVIJI Pred Sasom je izšla naŠvedskem knjiga o Jugoslavijit ki so jo zatem izdali v angleškem prevodu v Ameriki pod naslovom "Železna vra= ta Ilirije" (New York, Roy Publishers,205 strani,cena $ 4»-)Knjige je napisal švedski publicist Torgny Sommelius, ki ga je Jugoslavija oči= vidno zelo navdušila. Knjiga, ki je pravzaprav zbirka potopisnih opazovanj, bo verjet= no segla bralcem mnogo globlje v srce kakor številne druge, politično pobarvane knjige o Jugoslaviji. K0 človek knjigo odloži, ima plastič= no sliko o deželi in je verjetno mnogo pravilneje orientiran o naši domovini, kakor če bi bral kaj drugega. Pisatelj sam pravi, da ni imel niti najmanjšega namena, da bi pi sal kak "priročnik Jugoslavije",ampak,da je poskusil ustvariti v svo ji knjigi nekak uvod vanjo in predstaviti čitatelju sintezo te zanimi ve dežele. Vgebina knjige se razteza vse od zgodnje zgodovine jugo = slovanskega ozemlja, ko se je še za cesarja Dioklecijana kot rimska provinca raztezala vse od nekdanje Kranjske pa do Albanije, đo pogla= vij o današnji Jugoslaviji, med katerimi najdemo celo poglavje, v ka= terem opisuje avtor svoje srečanje s hrvaškim nadškofom Alojzijem Ste pincem v njegovi "z dišečim mrakom napolnjeni sobi" v Krašidu. G.Sommelius ima srečno roko v kratkih opisnih stavkih,v katerih mojstrsko zajame vzdušje kraja, ne da bi na dolgo tvezil; na primer : Mostar - mesto molčečih minaretov in pozabljenih mošej; Turn-Severin - mesto,ki je vedno molčalo,stisnjenih ustnic,žalobno; Dubrovnik - be lo mesto,belo-modro v mesečini. V Dubrovniku je ostal avtor dva mese= ca in se od "tega najpopolnejšega mesta" ni mogel ločiti. "Öe bi imel izbirati med vsemi mesti na svetu," piše g.Sommelius "dve mesti bi si izbral,kjer bi imel prebiti do konca svojega življe= nj a: Pariz in Dubrovnik." In dodaja:"Ze sama misel, da bo moral člo = vek zapustiti te kraje, ga navdaja z bolečino." Precej se pisatelj bavi z lepoto pokrajin in z arhitekturo, toda večina knjige je posvečena ljudem. Čeprav imenuje svoje potovanje sko zi Jugoslavijo "potovanje skozi revščino", to po njegovem ni tista k tlom tiščeča revščina beračev. Po njegovem je to "tvarna revščina du= hovno samostojnih ljudi, katerim se pozna znamenje neodvisnosti na njihovih čelih:^preprostost, ponižnost, izvirnost,samozadostnost." Po mnenju g.Sommeliusa imajo taki ljudje zmožnost požrtvovalnosti. Jugo= Slovani žive polno življenje in "ne potrebujejo našega popolnega tele tonskega sistema kakor tudi.ne našega pecivnega praška," pravi piša = telj Sommelius. V . ' . xyz. (Nadaljevanje s prejšnje strani:). pa me je Marijanca spravila v zadrego z dvema pripombama. V angelu.-je morala prepoznati ali pa slutiti znanko Marijo, ker je navihano izjavila: "Marija od angelčka je pa dala Morijanci paket." T0da ma= lo kasneje sem stal še pred hujšim, vzgojnim problemom, ko so parkelj ni vzeli Majdino mamo. Mgrijanca, ki ni sedela daleč od Majde, je kar hitro zaključila: "Parkeljni pajacki so pa vzeli od Ma j de mamo, ker je bila poredna..." Kakšen duševni proces bi se šele razvijal v otro kovi glavi, če