Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka P25 Din.
Delavska
POLIT
POL .TiCEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik oh n. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vročajo Nefrankirana pisma se 1 e, sprejemajo Uprava: Ljubi ana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se n. Irank.rajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po r; znašaleili izven Ljubljane 22— Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne In socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglu.sov trgovskega značaja, stane beseda 1*— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2 25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 56.
V Ljubljani, torek 9. marca 1926.
Leto I.
Ta je odurno«
BR KZS RČ X (>ST TR ROV EL.J S K POSTOPANJE VL
Izgleda, da se hoče naš bedni rudarski proletarijat dobesedno pribiti na 'križ, izgrleda, da so se vse znane in neznane sile zarotile, da u propasti j o naše rudarstvo in še ono malo dela in gospodarskega življenja, kar ga še ostaja v tej presrečni Sloveniji.
Poročali smo že, da je vlada pod pritiskom delavstva in ostale javnosti, morala končno poslati v Slovenijo posebno komisijo, da preišče vprašanje Trboveljske družbe in njenih najnovejših namer. Proti odpotovanju te komisije so bile že od 'začetka znane sile in uplivi pridno na delu; končno se je Pa posrečilo TPD vendar urediti stvar s komisijo tako, da ji pride zopet vse prav. Včeraj smo objavili protest plenarne skupščine Del. zbornice proti postopanju vladne 'komisije, ki se ni potrudila v Trbovlje, da na licu prouči položaj in bedo rudarjev, in predloge zbornice v pogledu rudarskega vprašanja. Danes .smo končno tako srečni, da moremo poročati tudi o konferenci, ki se je vršila včeraj na rudarskem glavarstvu, in na 'kateri je slavna vladna komisija, kateri .se očitno «610 mudi nazaj v Belgrad, povedala rudarskim zastopnikom, da je stvar s TPD povsem lepa in v redu in da je škoda besedi in časa... Pri rudarskem glavarstvu so se namreč končno sešli člani vladne komisije z zatstopniki delavstva. Za Unijo rudarjev so bili navzoči Krušič, Koše, Hnder in trije zastopniki II. rudarske skupine, za Delavsko zbornico Uratiuk, za rud. glavarstvo Strgar, za I PD Skubic in drugi ravnatelji, za ve-likega župana dr. Mrak — poleg^že omenjenih članov vladne komisije. Zastopnik za šume in rude je kratko in klavrno izjavil, da je komisija ppgle-dala v knjige Trboveljske družbe in našla, da se vse ujema!!! Tako je poro-<-al gospod rzastopnik v imenu ‘komisije to|1’ *e dodal, da ho komisija obvestila !l( 'b da so knjige v redu, vse drugo ***' ,(.a komisije nič ne tiče; ona da ‘V sploh poslana v Slovenijo, da °gl(da. položaj v Trbovljah in bedo lovstva, zato da ni nadležna«. Uprav
Str L",Va j0 koi Mve,'Un nav si j.,	“ L za‘sto])iiike, da -e korni-
111	. c zavedala svoje te/ke
naloge, o.ua je bila mnenja, da je Tv' boveljska družba postopala vsekakor po zakonu, in da komisija tudi sicer nima moči in mandata, da bi posegla vmes! Po tej velemodri izjavi, ki je bila k sreči kratka, se je polotilo navzočih delavskih zastopnikov upravičeno ogorčenje, ker je bilo pač do kraja očitno, da i« i,:i .	>• ,	,	...
sim-, v <si u tmil ta komisija po-
ni cl 11 d. \ OlOVenii#\ 1« n i v
da gre Trbovci ’	,	lP'1)8e«a’ !"
v klasje	drnz.be žito močno
Proti taki razi-,«.-komisije so navzoči
rali; tajnik Del. zb
glasno
protest;
K ra ja I delo komisije’ !I|,ilt,'ik je ■svojo nalogo niti toliko vn^Tn^”1'' "o, da bi se potrudila do Trbovel' ^slišala prizadeto delavstvo, odnosno njegove direktne zaupnjke.
PredložiI je nato v imenu Delavske zbornice naslednji predlog za ustano-v,tev pomožnega fonda za reducirane ‘"darje in zasebne nameščence TUD: sed ^>(’ ,,oro^‘lib’ ki jih je zbrala do-’d" “z1 Delavska zbornica je računati, jev*1 1 Xs< lil<> od reduciranih rudar os(>b'Kot kraji *« '■/, ('i-ia, kje).' l>0^°v: deloma Uran žul predvide *1r<MlM!riteta rudnikov Kot dalini’,.1'' /'‘"bi sil ega značaja.
v -poštev Rnsi i-i1 fJ	bi prišla
tor Kanada, kjer bi
Vlada se razide.
E DRUŽBE. — NEPOJMLJIVO A DNE KOMISIJE.
bilo mogoče računati na trajnejšo zaposlitev.
Potni stroški za osebo v Francijo se morajo računati povprečno na 1500 Din na osebo, potni stroški v Kanado pa na z najmanj 12.000 Din na osebo.
Za izselitev 800 rudarjev v Francijo bi bila potrebna svota ca 1,500.000 Din, za izselitev vseh rudarjev v Kanado pa svota 12 milijonov dinarjev.
Z ozirom na to predlagamo, 'da ise dotira fond za reducirane rudarje z zneskom 6 milijonov dinarjev.
Glede podrobnosti predlagamo sledeče:
1. Fond se ustanovi pid rudarskem glavarstvu v Ljubljani in se imenuje pomožen fond iza reducirane rudarje in nameščence TPD.
2. Iz tega fonda je kriti predvsem stroške za organizacijo emigracije rudarjev, potne in selitvene stroške za rudarje in rudarske rodbine, ki potujejo v drug ‘kraj zaposlitve. Razven tega pa je pomagati iz tega fonda v ne-1 ir e viden ih slučajih največje potrebe.
3. Ta fond upravlja odbor, ki mu predseduje gospod .rudarski glavar, njegovi člani pa so: Predsednik II. rudarske skupine, podpredsednik bratovske skladnice, vodja borze dela v Ljubljani, predsednik Delavske zbornice in zastopnik Trboveljske družbe.
4. Ta fond s elikvidira, ko med reduciranimi rudarji ne bo več brezposelnih.
Eventuelni preostanki se vporabijo po sklepu upravnega odbora kot dotacija za pomožne blagajne, ki 'bi jih ustanovili delavci v svrho odpomoči za
slične slučaje 'brezposelnosti in za deč-ja zavetišča v Trbovljah.«
Toda tudi ta tako umestni in samo-posebi razumljivi predlog ni prav nič ugajal gospodu Skubicu, ki je kratko-malo izjavil, da mu ni prav, in da ne more prevzeti nobene obveznosti.
Izjava ravnatelja Skubica je naravnost očitala, da hoče Trboveljska družba s svojo nečloveško, brezsrčno, od grdega profitarstva narekovano, naše rudarstvo in gospodarstvo uničujočo nakano do kraja in da prizadete zavestno in namenoma izziva in da jo pri tem čednem poslu podpirajo »razne« sile.
Sc bolj jasna postaja ta sicer prozorna, pa vendar sila nevarna igra, če upoštevamo, da je TUL) baš v dneh, ko ;i je vladna komisija ogledovala... poslovne knjige Trboveljske družbe, izdala odlok, s katerim se ukinjajo vse draginjske doklade in vsi nabavni prispevki. Ta famozni odlok se glasi:
»Rudniško ravnateljstvo, Trbovlje.
Ker so delavski zaupniki odklonili stopiti v pogajanja v smislu obstoječe mezdne pogodbe, smo primorani sami naznaniti od 1. aprila 192(1 veljavne pogoje.
1. Določajo se sledeče temeljne (minimalne) plače: 1. Kategorija Din 40. 2. kategorija Din 36; 3. kategorija a) ženske Din 30; 4. kategorija h) mladoletni Din 20.
K tem temeljnim plačam se dodajo kakor do sedaj v gotovih slučajih Primerni dodatki (stalne plače).
2. Vse sedaj veljavne akordne postavke se znižajo za 20 odstotkov.
3. Vse doklado in sicer:	osebna drag. doki., druž. doki., nabavni pri spevek se ukinejo. Ker so sc izplačali nabavni prispevki v naprej, se s 1. ap idiom ne izplačajo nobeni nabavni liri -pt vki več.
Belgrad, 9. marca. Vlada je prešla \ tako mučno krizo, da ni misliti na zopetno restavracijo dosedanjega režima. Že tekom današnjega dne je pričakovati važnih sprememb. Pašič se je dalj časa razgovarjal v avdi-ienci s kraljem in vse kaže, da je v
razgovoru šlo za volilni mandat, ki naj bi ga dobil zopet Pašič. Za volilno vlado pa seveda mešetari tudi Radič, ki se mu prav nič ne ljubi, kar tako zapustiti udobno mesto prosvetnega ministrstva.
Stališče Spaha, Korošca in Davidoviča.
Belgrad, 9. marca. Zadnje čase «0 se namenoma in vztrajno širile vesti, da stopijo Daviclovičevci v vlado in da še priklopijo radikalom. Pri včerajšnji konferenci so sc; pa vsi trije 'zastopniki solidarno izjavili, da odklanjajo vsako sodelovanje z radikali. Pašiča baje skrbi, kako se 'bo to pot izmazal, ker pri vseh računih mu hodi narobe Radič.
Belgrad, 9. marca. Z ibožj e,potnega romanja v Ameriko in Pariz se Stojadinovie danes baje vrne v Belgrad na dvoboj z Radičem. Kakor znano, je Radie očital Stojadino-viču, 'da je v Parizu diplomatsko zalbil v igralnici ogromne svote. Bel-grajska javnost napeto pričakuje, kako se bosta oba diplomata spogledala.
Zasedanje Zveze narodov.
Ženeva, 9. marca. Včeraj se je otvorilo tu izredno zasedanje Zveze narodov. Že otvoritev sama se je slabo začela... za Jugoslavijo. Mesto Ninčiča, ki se je potrudil v Rim in v Pariz, da dobi predsedstvo pri zasedanju, je bil izvoljen za predsednika Portugalec Da Costo. Po določitvi dnevnega reda, so se sprejeli nekateri manj važni sklepi, nakar se je takoj vršila tajna seja, kjer se je najbrže razpravljalo o najvažnejšem vprašanju zasedanja o sprejemu Nemčije. Otvoritveni govori so bili polni običajnih fraz o spravljivosti in miroljubnosti. Fran-
cijo zastopata na zasedanju Boncour in Loucher, Anglijo Chamberlain. Intrige proti sprejemu Nemčije so bile in so še vedno močne. Naša država je med onimi, ki nočejo Nemčije v Zvezi narodov. Dejstvo, da je bil izvoljen za predsednika Portugalec, ki simpatizira z Anglijo, priča, da je večina držav — zastopanih jih je na zasedanju 18 — za sprejem Nemčije.
Na tej prvi seji je bilo tudi govora o razorožitveni konferenci, ki se naj vrši čimprej po direktivah zasedanja. Humorja pa le niso še izgubili naši državniki.
Ljapčev režim v Bolgariji še nadalje divja.
Sofija, 9. marca. Vojno sodišče v Sofiji ima zopet polne roke posla s političnimi obtoženci po zakonu o zaščiti države, češ, da so ustanavljali prepovedane organizacije. Na smrt so obsojeni bivši ministri: (bov, Atanasov, Krista (Stojanov, J°van Pavlov, bivši belgrajski poslanik Todorov in komunistični vo-
ditelji:	Dimitrov,	Kolarov	in	Ge-
nev. Poleg' teh je obsojenih na smrt na Visa a še 17 drugih. Vendar se je vsem obtožencem posrečilo ubežati v inozemstvo. Kakor razvidno, Cankovi nasledniki režim terorizma in absolutizma tirajo še dalje in je še bolj krvav kot prej!
VLADNA KRIZA TUDI V FRANCIJI.
Pariz, 9. marca. Predsednik francoske republike Poumergue sc je sestal z zborničnim predsednikom hejriotom. Istočasno	se je vrnil
13i iand iz Genta. Posvetovanja so vS e Ih) val a samo .vprašanje sestave vlade, ki no more vik' vzdržati situacije. Splošno prevladuje mnenje, da dobi mandat za sestavo vlade zopet Briand. Obdržal	Iti večino
prejšnjih ministrov, samo finančni por tt el j bi prevzel najbrž Caillaux ah pa Porot.
BRATIANOV kabinet v razsulu.
Bukarešt, 9. marca.	Vlada Bra-
tiana je morala odstopiti	in predsed-
stvo jc prevzel Jorga. Vendar tudi z vlado Jorge ni pričakovati sanacije nevzdržnih razmer in korumpirano-sti v Romuniji.
MUSSOLINI NE GRE V GENF.
Rim, 9. marca. Kakor doznavamo iz italijanskih listov, se Mussolini ne namerava udeležiti konference v Cenfu. Ima svoje predsodke in za razorožitvenost Mussolini tudi nima smisla.
VELIK POŽAR V TOVARNI ZA BOMBAŽ.
Dunaj, 9. marca. V Trostbergu na Zg. Bavarskem je izbruhnil v Riger-sclievi tovarni za bombaž velik požar, ki je v nekaj minutah upepelil celo sušilnico, kjer je bilo deponirano 2000 centov bombaža. Požar jc zahteval štiri človeške žrtve.
VIHAR V NEAPLJU IN SICILIJI.
Trst, 9. marca. V Neapeljskem zalivu in ob Siciliji je te dni divjal strašen vihar, kakršnega že dolgo ne pomnijo. 17 ljudi je pri tem našlo smrt.
IhiKstreljivo sc bodo s 1. aprilom naprej računalo v % vrednosti polne cene in sc bodo upoštevali v akordu. ' " naj delavstvu takoj razglasi.
Srečno!
'I r boveljska premegokopna družba Skubic, m. |>.	Heinrich,	ni.	p.«
in odlok ni samo stilistični umotvor Trboveljske vrste, je tudi /.govorni dokaz soeijalnih namer TPD ne sa mo v pogledu redukcije rudarjev, nego tudi v pogledu redukcije mezd, ka-
teri naj bi po možnosti še sledilo podaljšanje delovnega časa, da bodo švabski« in židovski dunajski delničarji ja zadovoljni s »kulturnim« našim narodom in »pridnim« in pohlevnim delavstvom.
laku ,je torej slavna vladna komisija dovršila svojo nalogo, tako nadaljnje 1 Ul) svojo človekoljubno nalogo!
Kako naj poštena slovenska javnost kritizira delo te vladne komisije in početje te družbe?
Strun 2.
..DELAVSKA POLITIKA".
štev. uti
Borza.
Curih. Belgrad 9.17 (9.165), Peštu 72.8(1 (72.80), iierlin 123.70 (123.70), Italija 20.83 (20.65), London 25.24 (25.24), Ne\vyork 510.50	(510.50),	Pariz 18.52
(18.80), Praga 15.3050 (15.305), Dunaj
73.25 (73.22), Atene 7.40 (7.40), Bukarešt 2.105 (2.275), Sofija 3.75 (3.75), Madrid
73.25 (73.25), Varšava 68.50 (70), Amsterdam 208.25	(208.25), Bruxelles 23.60 (23.60), Stockholm 130.30 (130.40), Oslo 111 (110.00), Kopenhagen 134.70 (134.35).
Zagreb. Pešta 7.08—8.02, Berlin 1353 do 13.57 (13.53), Italija 227.22—228.42 (22.715—228.35), London 275.70—276.70 (276.10), Newyork 56.627—.56.027 ( 56.75), Park 202.78—204.78 (212), Praga 168.10 do 16.010 (168.55), Dunaj 8—8.04 8.02), Curih 10.0316-10.0716 (10.04).
Socijalistični pokret v
Grčiji.
Od decembra prejšnjega leta vlada na Grškem diktator Pangalos. V kratkem dekretu je prepovedal vsako politično gibanje voditeljem republikanske misli in jih preganja dan za dnem kot zločince. Zalbraniti si pa dosedaj še ni upal socijalistični!) organizacij, čeprav jim dela stalne neprilike, tako, da je bodočnost soci jali,stičnega pokre-ta na Grškem zelo temna in nejasna. Že pet let ni sindikalna zveza imela svojega kongresa in stalno se radi političnih razmer odlaša. Toda kljub vsem tem težkočam se socijalistični pokret na Grškem zadovoljivo razširja in zavzema precejšnjo obsežnost Pred dnevi je v Pireju začel izhajati socijalistični tednik »(Delavska tribuna«. S početka je bil list prepovedan, končno ga je pa vlada le dovolila. V Solunu so ustanovili novo socijalistič-no organizacijo »Socijalistična delavska stranka za Grško«, v kateTi so večinoma zastopani komunistični desi-denti in ki ne pripada nobeni interna-cijonali. Težnja pa gre za tem, da se obe socijalistični stranki združita. Na balkanski sindikalni konferenci v Sofiji, ki bo dne 9. aprila v Sofiji, bo lepo število grških delegatov. Kljub terorju in zatiranju, se socijalistična ideja dviga in raste tudi na najbolj mračnem in nazadnjaškem delu Evrope — na Balkanu.
Naša mladina.
Naša mladina, zlasti akademska, je V svojemi mišljenju in po svoji ori-jentaciji svojevrsten pojav povojnega miselnega razdobja, ki se lovi v smereh utopističnega idealizma, in je prepojena z materijalističnim gledanjem političnih in svetovnih dogodkov. Doba, ki se nagiblje popolnoma v realistično ravnotežje, doba, ki v svojih zahtevah hoče močnih in osredotočeno prežetih ljudi, mimo te omladine pre-brzo drvi, da bi mogla razumeti svojo nalogo. Oprijemlje se ekstremov iu z ekstremi si hoče ustvariti novo raz-
dobje in hoče ne oziraje se na neizprosen razvoj podreti vse, kar se ji zdi nc-prikladtio, ali pa kar ni dozdevno v skladu z njenimi tendencami, ki si jih je itak prisvojila in priučila od avtoritet, recimo absolutno revolucijonar-ne šole. To velja iza del omladine, ki nam je pobliže znana. Če bi se omladi-na res sama po presojanju in tehtanju in po neumornem brskanju v globinah uuš dokopala do svojih idej, jim sama dala barve in individualnega obraza, ideje bi bile tople in žive in bi grabile v dušo, ker bi bile same plod duše, ali tako je v omladini vse shematično, razblinjeno in ne pozna sistema ne enotnega valovanja; le tako nam je razumljivo, da v najusodnejših momentih naše gospodarske politike pozablja na svojo vzvišeno nalogo, pohaja svojo nepremišljeno pot in hoče ovirati razvoj delavskega gibanja, ki stremi po zbližanju in po enotnejše zarisani poti skupnih interesov in skupnih bolesti. Delavske mase so danes kot še nikdar na razpotju in nikdar kot danes, jih življenje še ni tako kruto teplo in tiralo v obup in v neizprosno gledanje svoje lastne mizerije. In komaj so se jele motati iz svoje nesreče, komaj je udarilo vanje realno pojmovanje položaja, ki absolutno zahteva koncentracije sil, pa moramo na žalost opažati, da za to koncentracijo nima smisla del omladine, ki slepo hoče ubijati vsak pokret, če ni pod popolno kontrolo njenih »Izvoljencev«. Nam je žal, da se da omladiua zavajati v k 1 i'k a rs k e intrige posameznih razdiračev, žal nam je pa tudi, ko moramo misliti na nadalnji razkol med ročnim in duševnim prole-tarijatom, pa čeprav se zadnji itak zaveda, da je njegova pot ista in da ga življenje prav tako izmozgava, kot ročnega proletarca.
In tako se mi zdi, da bo doba šla še dalje mimo te omladine in da bo omla-dina ostala sredi ceste, zaostala in da bo nalogo resnične odgoje proletarskih ročnih mas prevzela drugačna, realnejša generacija. Drugače si ne morem misliti, ker na ta način, kot si 'ga misli današnji del omladine, ne pridemo nikoli do stvarnih, za skirpnoet resnično
uspelih dejanj, smernic in idej, ker tak način, kot ga hoče uvajati omladina vodi le v razcepljenost, v idejno in delovno mrcvarenje. Klic življenja, klic dela je resnejši, kot so pa resne in realne v moten, skrpucan okvir nametane teorije raznih pokolenj in glav.
Umesten predlog sodružice Ajdiškove na glavni seji Delavske zbornice.
Delavska žena in delavsko dekle je bilo vse čase in veke zapostavljeno, izvrševalo je svoj poklic, dokler je ni življenjsko breme potisnilo k tlom in dokler ni zaspalo v grobu in na grobu zraslo bodičje, simbol delavskega življenja in trpljenja. Današnja doba, ki
nehote ali pa pi iniuniiio ustanavlja soci ja! ne institucije, greši tudi pri delavski ženi, ker ne zasleduje njenih težimo, ne njenih muk in jo pušča pogi-biui tu jo pušča bedi. Prav je biio, da je na glavni seji sprožila sodružica Aj-diškova misel, da bi se naj Delavska zbornica zavzela .za položaj delavskih žen iu deklet, da bi Delavska zbornica gledala na to, da se ustanove nekaki delavski dečji domi in materinska zavetišča. Če se že vlada ne briga za to, naj se briga vsaj Delavska zbornica. Mi to misel pozdravljamo in misli iu predlogu želimo le uspeha, to pa zato, ker smo mnenja, da nihče kot delavka ni tako pri puščen samemu sebi, svoji oskrbi in svoji etični moči. Čudi se sicer naša javnost, da se širi prostitucija, čudi se, da se širijo zločini, toda nikdar se ne ozre po vzrokih vseh teh pregreh, in ne pogleda v strahoviti vrvež brezposelnosti. Če bi Delavska zbornica ustanovila nekaka zavetišča za matere, pa naj bodo zakonske ali nezakonske, in če bi ustanovila nekake Dečje dome, bi bilo gorje na eni strani za enkrat omiljeno, na drugi strani bi bilo pa vsaj upati, da se enkrat izkopljemo iz kaluže socijalnih grehov. Zlasti bi bile take institucije potrebne v rudarskih in industrijskih centrih, koder je ženska delovna moč identična z moško delovno močjo.
Velika delavska slavnost v Trbovljah.
Vsem sodrugom in sodružicam!
Del. tel. in kulturna zveza »Svoboda« podružnica Trbovlje nas obvešča, da razvije o Binkoštih t. j. 22. in
23.	majnika 1926 svoj prapor.
Ker bo ta delavska slavnost ena izmed največjih v tem letu v naši državi, in ker želimo, da bi bil dan 23. majnika, mauifestaci jski dan delavskega kulturnega dela je sklenila trboveljska »Svoboda« povabiti vse delavske in kulturne, strokovne, gospodarske in politične organizacije na to slavje. Zato je izdala trboveljska »Svoboda« oklic, ki «e glasi:
Sodrugi! Sodružice! Vabimo Vas kot proletarce, da pridete med nas, da si podamo roke mi trpini, zaničevani in pravice oropani, ob razvitju onega našega simbola, ki nas mora privesti do zmage nad krivico v blagor boljše človeške družbe.
Za polovično vožnjo je zaprošeno za 22., 23. in 24. majnika t. 1. po vseh železniških progah kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Prosimo Vas, da nam sporočite do 20. aprila t. 1. v kakšnem številu se boste udeležili te naše slavnosti, da Vam zamoremo poslati izkaznice za polovično vožnjo, preskrbeti prenočišča in vse potrebno.
Z ozirom na slavnostno zabijanje spominskih žebljev v .zastavni drog, Vas naprošamo, da si nabavi Vaše društvo oz. organizacija spominski že-
belj, ki ga boste pri slavnostnem zabijanju sami zabili. Žebelj bo srebrn in bo veljal Din 50.—. Žeblje si lahko nabavijo tudi posamezniki. Prosimo, da nam sporočite zanesljivo do 15. marca t. 1., koliko žebljev si boste nabavili.
Organizacije naj tudi izvolijo svojega reditelja, ki ima paziti na red in disciplino pri svojih udeležencih. (Reditelj naj ima rdečo privezo na levi roki.
Sodrugi! 23. majnik naj bo delavski praznik, dan, na katerega moramo pokazati današnji reakeijonarni dražbi, da vstaja tudi v delavskih vrstah mladina z novo kulturo, socijalistično kulturo, katera mora v bodoče izbojevati boljši družabni red.
Uvažujte našo idejo, naš sklep, ki je osredotočen v tem, da hočemo pod okriljem tega prapora, razredno soci-jalne kulturne ideje, zbirati našo mladino ter jo v duhu soci j ali stične kulture vzgajati v zdrave proletarske borce — borce za Svobodo, Bratstvo in Enakost.
Zato sodrugi in sodružice na delo in pripravite se, agitirajte, da se pokažejo Trbovlje kot prava, neuklonljiva —■ rdeča avantgarda .jugoslovanskega proletarijata!
Natančen spored in podrobnosti te
slavnosti še slede.
Za del. tel. in kulturno zvezo »SVOBODA« podružnica Trbovlje Jakob Klenovšek, t. č. preds.
Tine Korimšek, t. č. tajnik.
Pravijo...
da bomo letos poleg Tomislavove bivše hrvaške tisočletnice in sedanje srbske Pašičeve stoletnice primerno proslavili tudi prvi dan poslančeva-nja bodočega Matijeviča iz pokojne Radičeve mirotvorne in človečanske republike.
Tistega Matijeviča, ki bi moral naslediti pokojnemu dr. Lorkoviču v Hrvatski zajednici, ki pa hoče obenem slediti Radiču; tistega Matijeviča, ki ne ve, ali je Hrvatska zajed-nica izdala hrvaški narod, ali ga je izdal Radič in ki tudi še ne ve, ali je bil izvoljen kot zajedničarski ali pa kot radičevski poslanec. In bo zato, dokler se vsa ta podrobna vprašanja ne rešijo, mirno oral in sejal svojo seljaško njivo sredi pokojne mirotvorne hrvaške republike.
Ali ni ta Matijevič zvestejša podoba naše visoko razvite jugoslovanske politične zavesti, nego Tomislav davne nehrvaške dvorske prošlosti in Pašič sedanje srbske bodočnosti?
Ali ni ta Matijevič, seljak iz Beline, vreden, da mu naš Mcštrovič izkleše večji večni kamen, nego ga je izklesal Kraljeviču Marku, ki ni bil jugoslovanskega pokolenja, medtem ko je Matijevič tako čisto naš, ves naš...
t7
Miroslav Krleža:
GOLGOTA.
Drama v petih dejanjih.
Prevci FERDO DELAK.
Gl ASOVI (pro in contra): Laže, Andrej ima pravi ' Agent! To je res! Agent! Čakajte, ljudje! Io ni majhna stvar! Treba je stvar preiskati! Kaj naj se tu preišče? Jaz verujem Andreju! Kristijan! Kristijan! Andrej! Primite ga!
KRISTIJAN; Ljudje, bodite pametni! lo je laz. Evo! Zaklinjam se pri življenjur svojega edinega otroka, da je to laž! Mi vsi smo pribil, in izdani! Med nami so še vedno hinavci m Judeži! Čuvajte se provokaterjev! Ti pijejo našo kri! Ljudje, pazite!
ANDREJ: Jaz sem Judež, kaj ne? Jaz sem piodal, in ti visiš razpet? Kaj ne? Ti si Kristus, a ja/ Judež? Kaj? Maha! Glejte ga, on je razpet Kristus! In jaz sem ga izdal! Gjudje. Imam dokaze, da nas je prodal policiji! Pismene dokaze! In one pri tunelu je včeraj izdal! In
KRISTIJAN: To je podlost! Kje ima le dokaze.
Naj dokaže!	'	,	c ,
GLASOVI in PROTI GLASOVI: .Agent! Smr agentu! Postojte, ljudje! Čakajte. Stoj. Stoj. (Konfucija, sikanje, prekričevanje, kaos (pasov m (fesi in psihoza mase raste.)
STAREC: Ljudje, čakajte! Jaz sem že marsikaj doživel v našem pokretu! Naj tudi jaz po-
vem svoje
o
Stoj!
GLASOVI: Ne rabimo nikogar! Dol agent!
STAREC: Jaz nisem nikak agent! Jaz imam se-clemdeset in eno leto in še nikoli nisem slisal, da bi mi kdo rekel, da sem agent! t.ujte me! Taka je stvar, ljudje! Mogoče, da je res, kar govori tu Andrej! Dobro! A lahko je tudi zmota in ni resnica! Dobro! A sedaj mislim jaz tako! Čujte kako! Jaz mislim, da je najboljše, da tako dolgo, dokler se ne dokaže, ie-li to res ali ni, da nimamo razloga našemu sodrugu Kristijanu ne verjeti, da to ni res-nica! Ker mogoče je, da ima prav Andrej, in zopet je mogoče, da nima! In tako mislim, sodrugi, ‘da se lo reši pred razsodiščem — da to je najboljše!
GLASOVI: Da,'tako je! Kritijans! Andrej!
PROTIGLASOVI: Starec neumni! Io je .luaez.
Andrej! Kristijan!	,
GLAS: NE vpraša se tu, kaj se govori! Vpraša st,
kdo govori!
ANDREJ: Ta tarina, naš sodrug, pravi naj se to reši pred razsodiščem! Pred kakšnim razsodiščem? Kako morem jaz na sodišče? Mene preganjajo! Jaz sem vendar skočil iz vetro-hrana! Jaz hočem samo to, da povem, da je prodal nas vse, in hoče prodati tudi vas!
GLASOVI: To so osebnosti! Andrej! Kristijan!
KRISTIJAN: Sodrugi! Ta človek je od strahu zblaznel! On ne ve kaj govori! Tudi mene preganjajo, ne preganjajo samo njega! I udi mene hočejo usrteliti!
ANDREJ: Pes! Ne pustite ga lajati! Potolcite ga! Pes! '
GLASOVI: Agent! Dol! Kuš! Kristijan! Dol! (Suvanje.)
KRISTIJAN: Ne bom molčal! Jaz. imam pravico govoriti! Jaz protestiram proti nasilju! 1 o je norec! Ne boste se vendar pustili terorizirati od enega norca! Ljudje! Sodrugi!
GLASOVI: Kuš! Daj zapečatiti mu, ta lajavi gobec! Kuš!
(Ropot, udarjanje z nogami, sikanje, v katerem sc ne razloči niti beseda, u se javno azpazi razkol. Pro in contra. dve gruči. Ena vpije: „Dol z ,,<jenti! Razbijte jim glave! Judež! Kuš! Judež!" liruga: ..Psst! Čujmo! ('.aha j te! Rodite pametni! (■ujmo! Mir!" Eni bi navalili, u jim drugi ne dajo-Spopad polagoma preide v elementarno gibanic.)
KRISTIJAN: Ljudje! Tu vas hujskajo ™» kri! Poslušajte me! Odbijam od sebe ta gniusna ‘ Vse to je laž, opo/mjam v:is interesu:.P;'zT^e: kaj de-
podtikanja! pricipijelno, v našem
late! S krvjo se
ne
rešuje nič! Kaj l0 po-
meni: ubij tega ali onega. Dovolj je krvi!
j To ne pomeni nič!
GLASOVI: Tako je'.
To se lahko reši tudi na
drug način! čakajte-PROTIGLASOVI: Tu ni ničesar! To je Agent! Na traverzo z njim!
Sodrugi! Mi imamo svojo poti
pes!
Ju-
de/z! KRISTIJAN:
! Mi
arhisti! Mi imamo svoj program.
nismo ant Mi nočemo anarhiji
v;
bosti
nizncije! To so naše trdnjave,
izgubili orga-ljudje!
(Dalje prih.)
Štev. ■">'i.
„D H L A V S K A P O LI '1' I K A‘-
Stran K
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama.
Začetek ob 20. uri.
Torek, 9. marca: Zaprto.
Sreda, 10. marca: Obrt gospe Warre-nove. Red D.
Opera.
Začetek ob pol 20. uri.
Torek, 9. marca: Žongler Naše Ljube Gospe. Red A.
Sreda, 10. marca: Večni mornar. Red C.
Premijera grofice Marice v opernem gledališču se je vršila v nedeljski predstavi. Režijo je vodil g. Jos. Povhe. in priznati mu moramo, da se je pri tej režiji znatno dvignil nad svoje prejšnje režije in da je skušal igro doumeti do potankosti. Dirigiral je dr. Švara. Svoje vloge so igralci in pevci pogodili in sicer jako dobro Poli-čeva. Peček. Balatkova, jako je ugajal tudi g. Simončič, Podrobnejšo oceno še pri nesemo.
Charles Dickens: Božična pesem v prozi. Pravkar je izšlo v »Leposlovni knjižnic' Zadružne založbe v Ljubljani Aleks androva cesta štev. 5, eno najlepših [Dickensovih del, ki se odlikuje po izredni nežnosti in socijal-nem čustvovanju; malo takih del srečavamo v svetovni literaturi, in je bil že skrajni čas. da smo tudi Slovenci kom n vdahnil neizbrisljivih vtisov in užitkov. Daljšo oceno še prinesemo v p: mbnem članku, ki ga objavimo te dni K oj'ga " naroča pri Zadružni založbi. Stane pa 12 Din izvod.
V kratkem izide družinski list »Pod lipo«, ki bo vseboval izbrane in izčrpne prispevke naših odličnih pisateljev. Delavci, segajte po svojem edinem družinskem listu.
Znani ruski pisatelj Merežkovskjr je napisal nov roman, nekako nadaljevanje prejšnjih del. Roman obdelava življenje starega Egipta in je naslovljen »Mesija«,
Znani nemški pisatelj Ernst je umrl v petek dne 5. marca. Njegova dela so tudi Slovenci radi čitali. Odlikujejo se po lapidarnosti jezika in snovni miselnosti. Dosegel je starost 64 let.
»Luč«, list za kulturno prosvetne i socijaluo ekonomske interese, je začel 15. febr. t. 1. izhajati v Sisku (dvakrat mesečno). Ureja ga Ante Pintarič iz Siska in prinaša precej poučne, delavstvu namenjene snovi.
Gledališka politika Keržen-ceva.
Popoln preokret starega teatra je pri večini gledaliških ljudi naletel na oster odpor. Posebno značilno in plastično pa je dala ruska gledališka revija »Teaterkurir« izraza raznim domnevam gledališčnikov. »Gledališka politika Kerženceva«, piše ta revija, »stremi bolj po proletarizaciji kot pravi nacionalizaciji gledališča.« »Malo manj gledališke politike in več ljubezni do gledališča, več zaupanja in po-zornosti igralcu, njegovi prostosti in njegovi umetniški dolžnosti.« V teh citatih pride jasno do izraza individuali-sicna duša meščanskih gledališčnikov.
animivo pa je> (]a najbolj .skrbijo za »svobodno voljo« igralcev. V meščan-. ema etru	je ;mej	»SVobodno voljo«
le podjetnik	mo,n	.
i- ■ i •	medtem	ko	so se mu	mo-
i.i i i„ra ci	reapOg0jno	pokoriti.	Ge
bi vprašal kakega igralca, kaka je bila
»svoboda ustvarjanja«. b; t; poveda,
episode, k. bi se j* lahko natisnilo pod naslovom »Suženjstvo igralcev«. Zato, le en primer. V »Poročilu prve vseruske konference režiserjev« l. ipog naj_ demo sledečo karakteristiko »svobodne volje« igralca: »Gledališče je le suženj njegovega lastnika«. »Kaj lahko pričakujemo od sužnja, kar je vsak pri gledišču nastavljeni igralec?« se je vprn-*al govornik Popov. Salesov pa je do-' a' sledeče: »Muka režiserja se začne Pride k gledišču: ni pravih Uralskih moči, ni dekoracij, kot bi bi-• Potrebno, nobenih tehničnih pripo-moc-vov. Določi se repertoar, izbere ko-ma.c gra zahteva 20 igralcev, nastav-■,<n,h i°' Pa le 15. Proti svoji volji 1,101 a .» vlog črtati. Tradicija zahteva,
da so otvori sezona z igro, ki nudi najboljše vloge prvemu ljubimcu in prvi ljubimki. V slučaju, da je podjetnik tudi igralec, mora tudi on nastopiti v njemu najljubši vlogi.« Te žalostne izjave o zasužnjenju in zahtevah pri gledališču niso mogoče iznesli člani »Pro-letkulta«, ampak stari gledališčniki, katerih se še ni oprijel revolucijonar-ni duh. Nacijonalizacija je za meščanski teater kot tak prvi občuten udarec.
Teaterkurir« noče ničesar vedeti o gledališki politiki. A ta je bila vedno. Ko je diktirala caristična vlada po guvernerju svoje azhteve glede repertoarja, so igralci ubogali. Isto naj storijo tudi sedaj pod vodstvom ljudi, katerih edini namen je napraviti umetnost vsem dostopno. Namen gledališke politike pa je uničiti meščanski in stvoriti nov teater. Že oktobra 1917 je zastopal Ker-žencev na prvem kongresu petrograj-skih proletarskih organizacij mnenje, da bo teater množice za revolueijonar-110 epoho najvažnejša in najbolj tipična pojava gledališke umetnosti. Minila pa so tri leta, da se je to menje v gledaliških krogih uveljavilo in da je prišlo do prve uresničitve.
Križem sveta.
V Turčiji kar sunkoma prevračajo staro konservativnost in tradicijo; na znamkah so že uvedli latinico, v šolali so uvedene knjige za algebro in geometrijo v latinici; sploh namerava Kemal Paša uvesti v urad in javni promet samo latinico.
V Konstantinoplu je policija zaprla angleško dekliško šolo, ker je vodstvo šole radi pijanosti odpustilo turškega profesorja in ga ni hotelo več sprejeti v službo.
Tragična smrt. Najboljši francoski časopisni poročevalec koncem prve polovice 19. stoletja je bil Mathien Douzelot. Ko je v februarski revoluciji navalilo ljudstvo na nacijonalno gardo, je on vestno zaznamoval vse potankosti dogodkov, čeprav so ga opomnili prijatelji, naj se izogne nesreči. Del poročila je že napisal in ga izročil za uredništvo svojemu tovarišu, sam pa ostal na mestu. Končno je tudi njega izedela kroglja in na pomoč mn je priskočil zdravnik. Bil je tako močno ranjen, da ni mtogel več pisati in je naročil zdravniku: »Cie se že trudite z menoj, prosim vas samo eno. Napišite za našo redakcijo na tale listič sledeče: Ob treh in dvajset minut je bilo vsled artilerijskega ognja naci-jonalne garde izmed ljudstva 12 ranjenih, eden je mrtev.«
»Kolikor vem, so samo ranjenci, niti eden ni mrtev!« je zavrnil zdravnik.
»Med mrtvimi sem jaz«, je komaj izjecljal Douzelot in že izdihnil.
Čudne stave. V bližini Pariza so imeli do nedavnega časa v navadi snfešne stave. V primerni razdalji so razpostavili po štiri steklenice sodavice. Tekači, ki so tekmovali med seboj, so morali med tekom popiti vse štiri steklenice, in sicer tako mojstrsko, da ni smela kaniti niti kapljica na tla. Gledalci, katerih je bilo vedno zadosti, so najbolj uživali ob pogledu, kako so se tekmeci trudili pri pijači.
Originalna razsodba. Dva beduinča sta bila na kupčiji in prvi je kupil nekaj jajc, drugi pa kokoš; domenila sta se, naj kokoš izvali piščeta, pišče-ta si pa potem razdelita. In kokoš je izvalila 18 piščet. Nista se mogla sporazumeti in nista si mogla razdeliti bogastva. In šla sta v prestolico, približala sc sodniku samemu ter ga zaprosila, naj jima on razdeli, pravično in razsodno. In ta je razsodil: Kokoš in piščeta je poslal svojemu kuharju, beduincama pa velel našteti petdeset udarcev po podplatih, češ, drugič se bosta ja razumela brez sodnika.
#
Učitelj: V slovenščini razločujemo štiri čase: sedanji, prihodnji, pretekli. Predpretekli čas. Zorče, kateri čas je v stavku: voda je zmrznila? Učenec: Zimski čas!«
»
Veš kaj, Micka, meni se vse tako zdi, da si ljubila že drugega,« — »Kaj še, ti si prvi!« — Pa ti le ne verjamem!« — »Soldati ste pa res čudni ljudje, kaprol mi lani tudi ni hotel verjeti.«
Dnevne novice.
Delavska Akademija. Predavanja »O ženskem gibanju« bo tema predavanja, ki se bo vršilo v četrtek, 11. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma.
Na Viču priredi delavska Akademija v ponedeljek, 15. marca reeitacij-ski večer z bogatim sporedom. Vabljeni vsi prijatelji delavske izobrazbe.
Iz tajništva »Del. Akademije«. Ponovno opozarjamo zlasti vse podružnice »Svobode« ter ostale delavske kulturne organizacije, da ima Delavska Akademija' na razpolago 30 skioptičnih slik za predavanje o I. Delavski Olimpijadi v Frankfurtu. — Delavska Akademija v Ljubljani.
* *
V kratkem nadaljuje Delavska Akademija a prirejanjem rednih .predavanj v Trbovljah in Celju. Opozarjamo na to trboveljsko in celjsko delavstvo, 'ki se je za predavanja zanimalo.
#
V Ljubljani se bodo vršila v mesecu marcu še sledeča predavanja:
»Žensko gibanje« 11. marca i 1.
III. Recitaeijski večer 17. marca tl.
»Socijalna politika in delavstvo«
24.	marca t. 1.
»Slovensko narodno gospodarstvo« 27. marca t. 1.
Pri glavni seji Delavske zbornice je bilo sproženih dokaj lepih in globoko zamišljenih predlogov. Iz vseh je razvidno, da se delegati zavedajo svoje dolžnosti in da znajo ceniti važnost Delavske zbornice same. Osupnila nas je izjava vladnega zastopnika; zinil je stavek, ki bi kvečjemu spadal v srednji vek. Rudarju, ki je očtaval svoje bedno stanje, je lakonično rekel: »Pa što imate toliko dece!« Če vpoštevamo, da ;se rudarske plače menjavajo med 432 Din do 1250 Din in da nimajo ru-• darji nikake stanarine, če ne stanuje v rudniškem stanovanju, in če računamo še ročni davek, potem ni čudno, da se rudarji pritožujejo, da družine stradajo in da se duhovi razčlen ja jo.. Pravo je zadel Ravnik, ki je edini do sedanjega čaisa upal javno izgovoriti predlog, da naj Delavska zbornica poskuša na vse načine, da se dosežejo pri vojnem ministru olajšave za delavce pri orožnih vajah. Saj je delavec človek in delavca vojaška služba pač najbolj v živo zadene, ker si za časa službovanja ne more nikjer poiskati mate-rijelnih sredstev. Na vsak način je po-, kazala prva seja Delavske zbornice, da imajo delegati resno voljo res pomagati delavstvu.
Radikalci v Sloveniji so jako siromašna družba; kakor je pisano sestavljena, tako je pisano razvrščena in Zupanič ima svoje prijatelje, Ravnihar svoje, ki so baje vsi za eno idejo, vsi nosijo isto legitimacijo ;s Pašičevo »bradoj«, ampak, Ravnihar bi bil rad minister, Zupančiču se toži po kabinetu in po kabinetnem šefu, kar je svoje dni vse lepo poskrbel Pašič. On pač zna take stvari in Zupanič 'bi sedaj tudi že znal. In ker je bilo že na obeh straneh Prijateljev malo in se je število še bolj krčilo, sta sklenili obe fronti v smislu modernega edinstvenega naziranja stopiti v enotno linijo; šlo je samo zato, kdo naj bo vodja — radikalcev in so se Pogodili. Ravnihar je bil samo ministrski kandidat, Zupanič pa že minister, torej naj Zupanič predsedniško mesto izroči Ravniharju, da bo potolažen, Zupanič pa naj bo delegat za glavni odbor radikalne stranke v Belgra-du. Taka je pogodba! In čez noč so se pobratili Zupančevci in Ravniharjevci, 'kolikor jih je pač; bratovščina ni veliko stala, tudi pri pijači ne, ampak bratovščina je in Ravnihar sanja o ministrskem stolu, Zupanič o univerzitetni stolici 'ljubljanski. Ljubljanski radikali s kočevskim pridatkom, pa sanjajo o radikalskih nebesih, ki spe v deveti deželi. O čem naj bi sicer reveži sanjali.
Pod prejšnjo vlado se učiteljstvu m godilo posebno dobro, nič boljše se ne godi pod Radičevo egi do. Tako se je zgodilo, da je moral učitelj v hribe, ker se je zameril fajmoštru, se zameni nadzorniku in se zameril demokratom. Pognal ga je pa Radič v hribe, kuba si sam, čeprav nima gospodinj-
skega tih a ja, ker 'kmet, koder se je branil, mu je prav po krščansko razodel, da so se mu pomnožili prašiči in da mora kuhati za prašiče in da torej ne more kuhati še za učitelja. In tako živi precej učiteljev — in učiteljic, podeželska inteligenca še nadalje tava, tava — sebe same je je strah...
Državna borza dela v Ljubljani. V času od 21. do 27. felbr. 1926 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 148 prostih mest. 152 oseb je iskalo dela, v 47 slučajih je borza posredovala z uspehom in 42 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 27. februarja 1928 je bilo skupaj razpisanih 752 prostih mest, 1(195 oseb je iskalo dela, v 472 slučajih je borza posredovala z uspehom iD 178 oseb je odpotovalo.
Izjava. Podpisani izjavljamo, da so govorice, katere trosi Pečan Matija okrog o g. Brezarju, osobito pri g. Dr. Meglerju, popolnoma zavite in neresnične. — V Ljubljani, dne 25. febr. 1926. Hočevar Josip, Keber Josip, Ivan Pa-jer, Križaj Franc, Tičar iMaks, Tone Popit, Josip Krištof, Fran Babnik, Ivan Keber, Daniel Opeka, Ivan Bizjan, Žibert Alois, Martin Barle.
Drzen skok. Jetnika Čupaja v sarajevski jetnišnici so vedli pred preiskovalnega sodnika. Na stopnjišču se je jetničarjem iztrgal iz rok in skočil s prvega nadstropja na dvorišče sodišča. Bil je takoj prijet in je dozdevno zblaznel. Prepeljali so ga v umobolnico, kjer so pa takoj konstatirali, da je blaznost samo fingiral.
Sam se je odlikoval z redom sv. Save v Novem Wba.su Kirjanovič. Mož je bil neroden in ker mu je »odlikovanje« tako imponiralo, -se je dal z »ordnom« fotografirati in fotografija je zašla v izložbeno okno. Radi samovoljnega »odlikovanja« je moral zapustiti službo in za kratko veselje ga bo zadela še občutna kazen.
Na Starem trgu nasproti gostilne Olup, koder je cesta najožja, se je včeraj zjutraj nenadoma zgrudil Kržeto-vemu prevažalcu premoga konj. Spotaknil se je ob tramvajske tračnice tako nesrečno, da ni mogel vzdržati ravnotežja. Le ravnodušnosti voznika je pripisati, da se konj ni zadušil. Kom'at se je namreč tako nesrečno zamotal okrog vratu, da je konj zgubil v momentu sapo. Prevažale« je znal še pravočasno odpeti komat.
Nezakonska mati Milka Jankovič iz bližine Mostara je rodila dete, fant jo je pa 'Zapustil in to jo je tako pretreslo, da je pobegnila z doma in je najbrž izvršila samomor.
Samomor. V Donjem Hrasnom si je končal življenje Stanko Kuljič. Ljubil je dekleta, dekle se je pečalo z drugim fantom in to ga je tako ganilo, da je obupal nad življenjem.
Drzno tatvino so izvedli zagrebški tatovi in vlomili v palačo tehniške fakultete v Zagrebu. Vlomili so ponoči v ravnateljevo sobo in vlomili v blagajno ter odnesli 25.000 Din, 230 tisoč dinarjev, ki so bili še v blagajni, se pa niso dotaknili, ali so jih zgrešili, ali pa naglično pozabili nanje. Za seboj so izbrisali vse sledove, celo odtisov niso mogli dobiti.
Dva otroka sta zgorela v Hrastju pri Gornji Radgoni. Pri posestniku Žnidaršič je izbruhnil požar, ki je uničil vse živilske zaloge. Požar sta povzročila dva otroka, ki sta se potem iz ■strahu skrila v slamo in tudi zgorela.
Tiskovni sklad.
Za tiskovni sklad »Delavske Politike«. Nabrala sodružica Rajnerjeva, Jesenice. Darovali so: Pintar Ivan Din 1; Neimenovan Din 5; Neimenovan Din 5; Primož Rozingova Din 5; Taučar Marija Din 3; Razinger Jakob Din 5; Knišpar Anton Din 2; Kogodej Din 2; Demšar I. Din 5; Zgonc Din 4: Fr. Pavlin Din 5; Arbežnik Din 4; Hladnik Din 3; Josip Pitar Din 2; Troha Miha Din 2; Ivankič Din 2; Lunlogr Din 2.50; Novak Din 4; Rajner Din 4; lija Din 2; Čufer Din 1; Dežman Din 1; Spec Din 2, Purkant Din 2; Komic Din 1; Noč Din 2; Pa v liček Din l; skupaj Din 77.50. Magorš Ivan, Zagorje Din 6.—. Skupaj Din 83.50. Zadnji izkaz Din 655.75. Skupaj Din 739.25.
Stran 4.
„D K LAVSK A P C) LI T 1 K A".
•-.lev. ‘45
-
Občili zbor LNP. Dne 4. marca ob ‘20. uri se je vršila v ste kleni dvorani restavracije na glavnem kolodvoru izredna skupščina LNP, ki v bila .skli cana na zal.:, .o tkzv. opozicijonalnih športnih k:z	pod vodstv.nn SK -li-
nja«. V bLcvu so le-ti klubi zahtevali, da naj bodo proporčno ran,el jeni klubi v odboru LNP. Skupščina je precej burno potekla in duhovi so se razšli v istem razpoloženju, kot .so prišli. Naš SK -»Svoboda Ljubljana ista zastopala ss. Vukovič in Vičič. Mariborski SK »Svoboda« pa bi morala zastopati ss. Aleš in Malovrh, ki pa nista bila pripoznana kot prava delegata, kljub temu, da sta imela pravilno izstavljeno poverilnico, overenje in izjavo za izredno skupščino LNP, v kateri je naglašeno, da ima pravico zastopati SK »Svoboda« Ljubljana in kljub temu, da sta predložila brzojavko SK »Svobode« Maribor, s katero se razveljavlja druga poverilnica, katero je imel v rokah g. Franki, član SK »Rapid«. Celokupna skupščina je razen par redkih izjem vzela mirno na znanje mnenje verifikacijske komisije, s katerim se obe poverilnici razveljavlja, S tem činom je SK »Svoboda« Maribor izgubila glas. Krivda leži tudi na mariborski »Svobodi«, ki je tako nerodno postopala.
Izid volitev je pokazal, da dosedanji odbor, proti kateremu so se borili nezadovoljneži, ni imel ravno lahkega dela. Vendar je kljub intrigam nekaterih klubov, s tem, da je pri volitvah zmagal, — dobil zaupnico.
Maribor.
Še o hudem viharju v mariborskem občinskem svetu.
V torkovi seji občinskega sveta mariborskega, se je dogodilo gotovo prvič ono, kar se sicer večkrat dogaja tildi po večjih parlamentih, t. j., da se je tolklo po mizah in da so se lo-
mile klopi. Gotovo pa ne bi še prišlo do tako ostrih nastopov od .strani zastopnikov delavstva, če ne bi sedel na županskem stolčku mož, ki se imenuje dr. L( »kovar. Ime samo spominja na bii.no rase po prevratu, ko je ta klerikalni 'siopr.ik sedel, po volji Brejci., Korošca in drugih klerikalnih ge-eralov, na stolen mariborskega župana kot vladni komisar. .Po zaslugi dr. Žerjava in po volji klerikalno-de-mokratsko-uarodno socijali.stično-radi-kalnega bloka kraljuje danes v mariborski mestni občini isti gospod, ki je preje proti ljudski volji, vladal kot •vladni eksponent. Leskovar se ne more nikakor v demokracijo vživeti in se požvižga na sklepe občinskega sveta ter dela raje v mestnem svetu svojo politiko, kjer ga ne more razen bloka-šev nikdo kontrolirati, ker ni med njimi opozicija vobče zastopana. Bloka-ška gospoda sama največkrat ne ve, za kaj glasuje. Tako se je neki radikal pred kratkim izrazil: »sem sicer glasoval, toda bil sem premalo informiran«! V torkovi seji so socijalisti stavili na župana tri interpelacije, katere smo zadnjič že objavili. G. župan je izvolil na te interpelacije takoj odgovoriti, kar sicer ni njegova navada. Toda odgovor je bil kratek in naravnost izzivalen. Leskovar je postavil dejstva na glavo ter izjavil, da se sklepi niso kršili. K besedi se je oglasil sodr. obč. svet, Ošlak, ki je utemeljeval interepelacijo in povdarjal to, kar že celo mesto sicer ve: da bo major dobil celo hišo v najem, v kateri namerava otvoriti trgovino s premogom in drvmi, za kar bi mu morala občina prostore v ta namen primerno preurediti. Nato je govoril tudi sodr. obč. svetnik Petejan, na kar je zopet župan popravljal«. Oglasil se je še sodrug Bahun k besedi, toda Leskovar mu ni hotel dati besede, nakar se je začelo splošno prerekanje, ki se je razvilo in končalo tako, kakor smo zadnjič poročali. Demokrati .so se seveda na celi črti pokazali kot vneti pomagači Le-
skovarja in njegove stranke, Ko se je seja zopet otvorila, se je vendar videlo, da se župan zaveda; da jo je zopet enkrat polomil kakor takrat, ko je rekel, da bo dal obč. svetnike s policijo ven metati, ako bi preveč svoj nos vtikali v razna, obč, podjetja. Da ni ta gospod ravno vstvarjen za mariborskega župana, to .sicer blokaška gospoda sama priznava, roda ona si ne more pomagati, ker se je klerusom dalo preveč mandatov in oni predomini-rajo v tej pisani družbi.
Kakšno je blokaško občinsko gospodarstvo v Mariboru, bomo še povedali ter v bližnjem času podvrgli kolikor mogoče natančni analizi.
Ptuj.
Delavsko pevsko društvo »Naprej« je imelo svoj občni zbor dne 23. febr. 1926. To pevsko društvo obstoji že 4 leta, pa je skoraj eno leto spalo, ker je bilo premalo članov. Ko je še bil v Pe-toviji usnjarski oddelek zaposlen, je bilo več delavcev na razpolago, ki so bili tudi izvrstni pevci, pozneje pa se je društvo še držalo Za silo. Lani se nam je posrečilo zopet pridobiti večje število mlajših moči, ki prav pridno zahajajo k vajam. Imamo pevske vaje v prostorih Glasbene Matice. Vaje se vrše zasedaj vsak torek od 8. do 10. ure zvečer. Pevovodja je znani učitelj g. Šerona, ki je bil že pred vojno pevovodja delavskih pevskih društev. Njemu gre velika hvala za to, da se še kolikor toliko držimo pokoneu. Dasi je na veliko strani zaposlen, vendar na« ne zapusti in hoče, da se tudi delavsko pevsko društvo vzdrži. Na občnem zboru se mu je za njegovo požrtvovalnost izrekla prisrčna zahvala ter se mu izročilo majhno darilce, ki ga je vidno ganilo.
za oauusujc razmere, Kaiere vladajo med delavstvo«, v Zabukovci, vseeno precej dobro. Delavstvo pri nas v resnici misli, da pride Mesija in ga bo odrešil trpljenja in vsega zla, katerega tako potrpežljivo prenaša. Toda naša delavska para naj ve, da Misije ne bo našla niti v osebi Koroščevega eksponenta, kateri misli, da bo vsakemu delavcu z advokatom usta mašil, ali pa pri »Napreju«, ki skuša v eni sami notici po dvakrat denuncirati poštenega delavca. Le skupno delo v organizaciji nas bo rešilo. Na. občni zbor je tudi prišel sodr. Koren iž Celja, ki nam je povedal v kratkem govoru, kako moramo delati. V novi odbor so bili izvoljeni .sledeči sodrugi: preds. Košak Fr., tajnik Indec Fr., blagajnik Tratar Fr. Odborniki: Zupanc Iv. I., Cocej Iv., Oblak Fr. in Cocej Jak. Želimo, da bi novoizvoljeni odbor imel mnogo uspeha.
Guštanj,
Krajevni odbro diuštva Rdeči križ v Guštajnu je na podlagi zbii-anja darov za nabavo reševalnega avtomobila za mežiško dolino, ki je jako oddaljena od bolnice in ima jako neugodne prevozne zveze, sprejela do danes sledeče prispevke: Jeklarna Jurija grofa Thu-rnskega na Ravnah Din 1500.—, Gozdna uprava grofa Vinko Thurna na Ravnah Din 2000.—, Bratovska sklad-nica na Lešah-Prevalje Din lOOO,—; Rudarska zadruga Celje 1200.—, Huser Maks Guštajn Din 100.—, Medvejšek Albin, rudar na Holmcu pri Prevaljah Din 255.—; Bratovska skladni ca v Trbovljah Din 200.—. — Skupaj Din 6255.
Velenje.
Zabukovca.
V nedeljo, 28. febr. t. 1. se je vršil občui zbor pol. org. SPJ v Zabukovci, kateri sicer ni bil dobro obiskan, pa
Del. izobr. društvo »Svoboda« Velenje sklicuje dne 25. marca 1926 ob 10. uri dopoldne svoj redni občni zbor v prostorih g. Pleterška v Pesjem s sledečim dnevnim redom:	1.	poročilo
dosedanjega odbora; 2. poročilo knjižničarja; 3. raznoterosti. — Odbor '
Ali ste že naročili vsaj enega Vašega znanca na vDELAVSKO POLITIKO11?!
f
Leposlovne knjižnice II. zvezek CHARLES DICKENS:
1
*
* *
Prevel
1926
Cena Din 12.
Naročajte to lepo delo pri Zadružni založbi v Ljubljani.
»im**
Produkcija - krema za čevlje.
Zahtevajmo in kupujmo vedno in povsod le »Produkcijo kremo* za čevlje. 130
Mlinar
starejša moč, z daljšo prakso v moderno urejenih podjetjih išče primerne službe. Cenj. ponudbe pod „Pošten“ na upravo lista.	138
Ključavničar
preizkušen strojnik in kurjač z daljšo prakso v elekrični centrali išče primerne službe Cenj. ponudbe pod »Spreten* sprejema uprava 1.1.	135
ESTSuSi
KRUH
iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je
najboljši.
Zahtevajte ga v vsaki prodajalni!
V
lin« III—■
r
i
l
»
te
te
I
I
&
\
I
*
I
I
l
Konziimentje i	Kongumentjel
Nakupujte svoje potrebščine
v prodajalnah
Konzumnega društva za Slovenijo p. z. a. z. j
Solidne cene.	Tožna	postrežba.
ST Dobro blago. ^
Učlani se lahko v vsaki prodajalni. Pristopnina Din 2’50.
Delež Din 300—. Jamstvo enkratno., 133
te
J«r ■ PRODUKCIJA!
Kupujte le
„Produkcija" Hremo
,,Produkcija" mast
„Produkcija" plavilo
,,Produkcija" čistilo (ProdiiMl)
Lastni izdelki ,,Produkcije* osrednje nakupovalne, proizvajalne n prodajalne zadruge v Ljubljani
—-----——    	. "	,	,	_	T7~	, j ,,ui Im n i lisk J. Blasu tka nasl. v Ljubljani. _ Za
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike * (odgovoren Jos.p Pastorek! v Ljubham.
■ ■	-....govoren Mihael Rožanec.
ni o od