PROLETAREC JE 1) E L A V S k I L1S T ZA MISLEČE CITATEIJE PRGLETAREC Glasilo Ju^mlovnnNkc KorialiNÜru« Zvez* ¡n PruNvcIn« Madre OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ¿T _ mO. 1753. imtm* m *mm4 «»mi Mltar, tm. é. 1901. «I tto «mi •»«•• «i C»»m«« i'ublished Wc-Wy st 2301 8. Lswndsle Ave. ... LETO—VOL. XXXVI. Jugoslavija bila že prvi dan vojne v brezupnem stanju KRANJSKA POD ITALIJO, SPOD. ŠTAJERSKA POD NEMCI.—TRIUMF NEMŠKE PRECIZNOSTI IN MEHANIZMA. — ŠTIRI DRŽAVE PROTI ENI MALI. — PETA KOLONA OPRAVILA NALOGO KRATKOČASENJE NA PIKETNI LINIJI V ameriški javnosti je bilo zaradi Jugoslavije mnogo raziar; nja. Vsi listi so pisali, da je nje.ua armada ena najboljših na svetu, in da ni po&umnejših vojakov, kakor so jugoslovanski. Pa se je primerilo, da je nemški blitzkricg vrgel vso Jugoslavijo s tira že v prvih treh dneh vojne. To je lahko pojasniti. Pre-diio je Hitler po Jugoslaviji u-daril, jo je razdejal s pomočjo svojih agentov od znotraj, oziroma jo je temeljito oslabil. To delo je vršil ne samo teden ali dva, mgo o l kar je na krmilu tretjega rajha. Njegov pomočnik v enakem poslu je bil še |;red njim Mu*«olini, ki je financira! pokret hrvatskih Gustase v". Pomočnik v tem mu je bih madžaruki rdgent Nicholas Ilorthy in tudi Moskva nima pri tem čistih rok. Svojo zmota je skušala popraviti šele ko sta Hitler in Mussolini že udrla v Jugoslavijo. Vzrokov, čemu se jugoslovanska armada ni obnesla tako kot so novinarji pričakovali, je| I ore j mnogo. Ede n je, da tisti, ki napade, ima prednost. Slaboten boksar priloži lahko še tako močnemu orjaku nepričakovano udarec v oko in ga omami. Jugoslavija na vojno s Hitlerjem ni bila pripravljena. Vz-državala je veliko armado, kakor marsikatera druga mala dežela. Ni pa imela določne politike, kajti hotela je živeti v miru, kar pomeni, da je presad lávala tja, kjer je bila premoč.. Dokler je bila Francija na površju, je »bila Jugoslavija njena najzvestejša zaveznica. Ko se je dvignil Mussolini in nato Hitler, je dala Franciji slovo in sklenila ^prijateljstvo" 7. njima. To na moralo armade in naroda ne more dobro vplivati. Oportunizem seje demo-ralizacijo v vsakem slučaju. Nemški generalni štab je imel načrt za udar v Jugoslavijo že dolgo v deki. Ko je bil dan sisrnal za vpad, je bila Nemčija do potankosti pripravljena. V Jugoslaviji pa se je dogodil nasilni preobrat, kar pomeni v političnem življenju dežele več ali manj konfuzije in nereda. Vrh tega ogrožena dežela ne ve, kje jo čaka najhujši napad. In tudi ako ve, se v zadnjem hipu ne more pripraviti zadostno v bran. Vzlic tem opravičbam se je jugoslovanska armada vse prve dni vojne izkazala še bolj za nlabšo kot so jo celo Nemci cenili. Namen Nemcev ni bil, da udarijo najprvo z vso silo v «e- »gi poročil in dosedaj znanih dej>tev pa se zdi, da jugoslovanska armada na to možnost ni bila skoro nič pripravljena in morala popustiti vsepovsod. Predno sta Nemčija in Italija, in za njima še Madžarska ter Bolgarija udarile po Jugoslaviji, so jo razorožili na znotraj. V ljudstvo so fašistični agenti vsejali tolikšen strah pred vojno, da je volja 'za odpor meti maso popolnoma splahnela. Vrh telga se je fašistom in nacijem posrečil stari načrt odcepiti . Hrvate od Srbov in zmešati Slovence v negotovo«*., -Vzlic temu bodo Nemci svoje zmage v Jugoslaviji drago plačali, oziroma so jih že, čeprav oglj^ajo izjgube "srbske" armade. Nemci namreč označujejo Jugoslavijo v vsej tej borbi s 'Srbija", zato, da so s tem ribarili v kalnem med Hrvati in tudi med Slovenci. Situacija za "srbsko" armado je bila torej že prve dni vojne bolj brezupna, kakor pa leta 1914. Kajti takrat je imela Rusijo na svoji strani, dalje Grčijo in Italijo, poleg Anglije in Francije. Rusija je sedaj "nevtralna" in pomaga Jugoslaviji "moralno", Nemčiji pa materij al no. Francija je poražena, Anglija pa je sama v borbi na življenje in smrt in je sploh čudno, da sploh more komu kaj pomagati. Vzpodbudo Angliji dajejo Zed. države, ki so bolj in bolj v nenapovedani vojni. Le ako zmagati ti dve velesili, bo Jugoslavija spet obnovljena. Ako ne, bo izginila v žrela nemškega, italijanskega in madžar-j sk<&a imperializma, in pa Bolgarija bo dobila v nagrado par kosov. UNIJE V SPORIH Z DELODAJALCU ZMAGUJEJO VZLIC KAMPANJI. V KATERI SE JIH SKUŠA OBLATITI OBRAT PRI FORDU OBNOVLJEN. — ZVIŠANJE MEZDE V TOVARNAH BETHLEHEM STEEL — PREMOGOVNE DRUŽBE NA JUGU ZAVLEKLE POGAJANJA ZA SPORAZUM Z UMVVA.. NOVI SPORI UNIJE Z JEKLARSKIM TRUST0M Napadi na civilno prebivalstvo znak nove "civilizacije" V zadnji stavki pri Fordu t Datroitu »o »c dogodili pnih par dni na- , miri. Nato ja kompanija »»led množica pikrtov ustavila obrat Stavkarji . •o si potem na pikat ni liniji praga* jali ¿as kakor najboljša so mogli, kot , priča gornja slika. Stavka ja bila poravnana sadnji petek in obrat obnov- . Ijen V pondeljek. i»iti:so.ii. DOMA DOGODKOV ■•O SVETU verni del Jugoslvije, nego na južni, da jo odrežejo od Grčije in s tem od dovoza potreb-* in iz Anglije. To je popolnoma logično in zato so Nemci tudi prišli v Bolgarijo. Na podla- ■■■■■■■■■■■■■ V SOBOTO 26. APRILA . T BRIDGEPORT, 0., na slavje 15-letnice Uubt NAPREJ it. 11 JSZ. Vri»lo bo v društveni dvojni na ßoydsvillu. Osvojitve v Jugoslaviji Maribor »o zasedli Nemci 7. aprila. Enako Celje in draga mesta na Spodnjem Štajerskem. Kranj so vzeli Italijani dne 9. aprila. Ljubljano okupirali Italijani 10. aprila. Tega in naslednjega dne tudi vso Dolenjsko in 11. aprila prišli do Karlovca na na Hrvalskem. Zagreb okupirali Nemci 10. aprila. Hrvatski nacionalisti (fašisti) izdali proglas na narod, da naj neha "pomagati Srbom" in hrvatski vojaki pa da naj se vrnejo z bojišč. Beograd okupirala nemška armada 13. aprila. Henry Ford se je koncem konca saj toliko podal, da se je pričel pogajatj z unijo. Prej je venomer zatrjeval, da noče z njo nobenega opravka. A se je premislil, kakor v Chicago Fowler McCormick. To seveda še ne pomeni, da ju je unija premagala. Zlomila pa je njuno trmo. Madžarska je prepovedala prodajanje gasolina za privatne avte, dasi je romunsko olje blizu in se ga prevaža po Donavi in preko njenih železnic nič koliko. Vzrok, da ga za Madžare ni več, so Nemci. Le kar bo njim preostajalo, imajo lahko tudi drugi. Po milosti Hitlerja so Ljubljano zasedli Italijani. Mnogi ameriški Slovenci se čudijo, ker so smatrali, da si bo čast zasedbe privoščila Nemčija. Toda Italija je potrebovala "navdušenih ubrizgov", vsled tega so ji bile te "zmage" po Sloveniji dovoljene. Po Hitlerjevem načrtu spada Slovenija z ostalo Jugoslavijo vred v nemški "živ-ljenski prostor". Italija pa je bila avtomatično podjarmljena vanj čim se je zapletla v sedanjo vojno. Walter Dutanty poroča, da je vlada v Moskvi podpisala s Hitlerjem pefrodbo, v kateri »e obvezuje poslaiti Namčiji nad milijon ton mineralnega olja, kar je več, kot ga je Rutuja kdaj prej izvozila v kako posamezno deželo v teku enega leta. Vrh te*.»a naraščajo Uidi sovjetske pišriljatve žita. To je, v tretji ra jh. Na eni strani Rusijo skrbi — kot pravijo poročila — kaj bo z njo, ako Hitler popolnoma zmaga, a tato- časno mu pomaga z materi ja-lom bolj kakor pa morejo pomagati Zed. driave Angliji. Duranty je ameriški novinar v Rusiji do malega že dvajset let in je edini, ki ga sovjetski cenzorji respektirajo. Večinoma je svoja poročila pošiljal v New York Times. Vloga Rusije v sedanji vojni je razočarala tudi večino komunistov po svetu. Ker pa ima tako velika država, kakor je Rusija, veliko denarja, je naravno, da je po svetu tudi veliko "komunistov", ki pa so večinoma njeni najeti agenti. Imela jih je na Hrvatskem, ki so delali skupno s Paveliče-vimi fašisti za razkrojenje Jugoslavije. Svojo "linijo" je Moskva spremenila šele, ko so na-ciji udrli v Rumunijo in Bolgarijo. Komunisti v vseh teh deželah so dobili nalogo delovati proti nacijski "imperialistični" vojni, prej pa so ruvali le proti angleAki "imperialistični" voj. ni. Kdo ve, ako Hitler v tem konfliktu zmaga, kaj bo z bodočnostjo države, katero je I^e-nin s «vojimi boljše vik ¡označil z USSRI V Angliji so znižali družinam odmerke mleka. Vrh tega je antglečka vlada prevzela v svoje -področje nakupovanje in prodajo aočivja. Nemške podmornice praznijo Angležem krožnike, da kaj! Hitler je še prepričan, da bo Anglija vsled blokada prej izstradala, kakor pa Nemčija. Majski Glas, ki izide v kratkem, bo nudil čitateljem obilo dobrega čtiva. To je letos edina slovenska socialistična revija, pomočena pomenu medna- (Nadaljevanje na 5. strani) Vojna na ameriškem indu-st rial ne m bojišču je ta teden zelo pojenjala. Pri Fordu so obnovili obrat zadnji pondeljek, pri Allis-Chalmers v West Allisu, Wis., že teden prej, enako pri McCormicku v Chicagu, pri Bethlehem Steel in v mnogih'manjših obratih. Stavka pri Allis Chalmers je trajala 75 dni. Poseben odsek wisconsinske legislature za preiskovanje "prevratnih aktivnosti" je ugotovil, da je bila ta stavka delo komunistov, njen voditelj Harold Ohristoffel, da je komunist, in njegova žena, kajpada tudi komunistinja, pa da je.v službi zvezne vlade kot klerkinja in prejema $120 mesečne plače. Prišlo je pač v modo, da je danes vsak industrials konflikt označen za delo komunistov. pa če jih je kaj zraven ali ne. Kakor marsikatera druga stavka, tako tudi ta ni bila za unijo popoln uspeh. Unija »vtnih delavcev smatra za svoj največji triumf to, da je primorala trmoglavega sovražnika delavcev, Henryja Forda, v pogajanja in v premirje. Prej o takih stvareh niti slišati ni hotel. Tudi Bethlehem Steel kor-poracija, ki je bila v prejšnjih stavkovnih bojih odločno za vztrajanje proti priznanju unije, se je podala vsaj toliko, da je začetek storjen in od unije je i*edaj odvisno, da zmago do kraja izvojuje. To se ji bo posrečilo, ako se ji pridruži večina delavcev, kar se je že zgodilo, in pa ako bodo vztrajaili, če bo družba znova skušala kljubovati. Zadnji pondeljek je Bethlehem Steel Corp. pristala tudi v zvišanje mezde po 10c na uro. Najtežji botf v pogajanjih ima unija premogarjev. Prejšnja pogodba je potekla 1. a-prila in nato se je pričela stavka, v kateri je bilo prizadetih blizu pol milijona delavcev. Kna izmed zahtev unije je bila, da mora biti mezda premogarjev v južuih državah tolikšna kakor v drugih. Premoga rski baroni z vzhoda so s tem soglašali, ker ako njihovi konkurenti na jugu dobe delavce ceneje nego oni, lahko tudi premog cenejAe prodajajo. Operatorji z juga so se uprli ter zapustili posvetovanje z o-peratorji w. drugih krajev ter z zastopniki UMWA. Unija je zahtevala, da naj bo minimalna mezda $7 na dan ali dolar več kot doslej, ko je bila v premogovnikih na severu $6 in na jugu 5.60. Operatorji na jugu so obljubili mezdo zvišati na $6.20, na severu pa so pristali na zahtevo unije. Delavska tajnica Frances Perkins, delavski posredovalni odbor, ki ga je pred par tedni imenoval predsednik Roosevelt, razni guvernerji in župani ter unije in kompanije so se skupno trudili, da val industrialnib konfliktov |)oneha. ^ Za unije je pretila nevarnost, da bo kongres proti njim sprejel drastične odredbe pod geslom narodne obrambe. Sploh je v kongresu precej predlogov proti unijam, ki čakajo, da pridejo na vrsto in bržkone bi že, ako bi Roosevelt svojim ljudem v zbornici ne izjavil, da je proti restrikcijam, dokler se ne preizkusi, kaj bo mogel storiti posredovalni odbor. Medtem, ko so se stari spori poravnali, pa so nastali novi. Posebno v tovarnah jeklarskega trusta (USSC), ki je že poravnan, pri General Motors korporaciji in v mnogih drugih. V bojih proti stavkam je najbolj napadan CIO, a v kampanji za oblatenje unij pa AFL. Na CIO pritiskajo pečat komunizma, na AFL pa raketirstvo. Senator Norris je na unije AFL znova apeliral, da naj nehajo odirati novopristople člane «z visokimi pristopninami. In če tega ne store same, bo posegel vmes zvezni kongres. Kar se tiče vprašanja erbli-žanja AFL in CIO, pa je še prav tam kakor pred letom in prej, ko so bile razprtije na višku. Vse unijsko gibanje v tej deželi bi dobilo silovit zamah, ako bi bilo mogoče ti dve skupini spraviti v enoto. To se bo ®di moralo zgoditi, kajti tako^Jfc je, se obe zvezi unij izpostavljati nevarnosti zakonov, ki lahko postanejo o-bema usodni. I^e v slogi lahko unije preprečijo sprejem reakcionarnih po«tav in si ohranijo svobodo v borbi za z»l)oljševanje življenskih razmer svojih članov. Ste Majski Glas že na-naročili? V sedanji vojni je trpelo vsled letalskih bombnikov najbolj civilno prebivalstvo na Poljskem in nato v Angliji. Na Angleškem je bilo od meseca junija 1940 pa do koncf^ marca 1941 ubitih v napadih nemških letalcev 29,630 ljudi, med njimi _tisoče žensk in otrok. Ranjenih je bilo 40,930 ljudi, med njimi istotako nad polcvico žensk in otrok. Število žrtev letalskih napadov znaša v 10. mesecih 70,-560 oseb. Ena četrtina teh odpade na London, kamor se na-cijska letala najbolj zaganjajo. Meseca marca, ko so se nemški napadi posebno pomnožili, je bilo od njih v Angliji ubitih 4,259 ljudi. Samo v napadu na Glasgow je bilo v enem dnevu nad tisoč ubitih. Angleški letalci skušajo Nemcem .vračati zob za zob — pravijo, da s čezdalje večjimi uspehi. Petnajstletnica kluba Naprej št. 11 JSZ V soboto 26. aprila slavi klub Naprej št. 11 JSZ v Bridgepor-tu petnajstletnico. Prireditev se bo v ršila v društveni dvorani v Boydsvillu, O. Konferenca v Milwaukeju V nedeljo 27. aprila bo v šoštaričevi dvorani, 539 S. 6th St., v Milwaukeeju. konferenca Prosvetne matice. Prične se ob 10. dopoldne. Danska morala protestirati Vlada Zed. držav se je pogodila z danskim poslanikom v VVashingtonu za ustanovitev a-meriške bojne aeroplanske baze na otoku Greenland, ki je danska posest. Danski poslanik v Washingtonu ne priznava sedanje danske vlade v Kopen-hagenu, ker je pod naciji in mora izvrševati vse po navodilih iz Berlina. In tako je na njen ukaz protestirala tudi proti amcr&ki zasedbi Grecn-landa, češ, da je bilo to dejanje izvršeno proti interesom Danske in kršenje mednarod-neka zakona. Kako in v čem lahko pomagamo Jugoslaviji? ■ ■ ■ ■ Poleg Čehov in Poljakov je Hitler zapisal i« dva naroda uničenju: Slovence in Srbe. Hrvate je pripravljen nekaj Časa tolerirati, kakor Slovake. Potrebuje prve kot druge v dosego svojega glavnega namena. O vprašanju, kaj moremo mi, se je vršil sestanek v SDC v Chicagu proilo soboto, na katerem so govorili Peter Koko-tovich, Filip Godina, Ivan Mo-lek. Joseph Drasler. Anton Garden, Z v on k o Novak, George Maslach (ki je prepotoval Jugoslavijo leta 1939 in konfe-riral posebno s srbskimi sodru-gi), Charles Pogorelec, Frank S. Tauchar, Louis Beniger, Mary Jugg, Frank Biajak in več drugih. Predsedoval j« sestanku Frank Zaiti. Kar m tiče materija I ne pomoči, jo bodo nudile Jugoslaviji Zed. države dokler bo v vojna. Nemci prete, da bo ma-terijal, namenjen Jugoslaviji, padel njim v roko, ali pa bo potopljen. V razpravi so 1« nekateri poudarjali važnost finančne pomožne akcije. Kar se te (»če, je vsled naklonjenosti ameriške •vlade zagotovljena. Kajpada, pomagati bodo morali, kolikor le megoče, tudi tukajšnji Jugoslovani. Na omenjenem sestanku se je torej ilo ne toliko za relif, nego kako pomagati narodoma, ki sta ju Hitler in Mussso-lini obsodila v smrt, in pa še posebno našim sodrugom v Sloveniji. ki so bili že pred to vojno od nacijev zaznamovani za v koncentracijske kempe in v mučenja. Jasno je, da če armada, ki šteje milijon mož ali več, ne more proti Hitlerjevim hordam kaj prida opraviti, tudi mi ne meremo delati čudežev. Splošno • mnenje na tem sestanku je bilo. da ako Hitler uspeva ne le z armado nego tudi še posebno s propagando, ga bo mogoče tudi uničiti i propagando proti njemu in njegove- mu "novemu redu". Ker mi nismo edini, ki delujemo za uničenje hitlerizma, lahko v tej borbi veliko pomagamo. Glede Jugoslavije imo govorili na našem lanskem zboru in na prejšnjih. Na vsakem smo sklenili, da tmo za edinstveno državo, ki se imenuje Jugoslavija, in za svobodo v nji. Eksekutiva JSZ se bo trudila storiti vse v svoji moči v obrambi naših sodrugov in našega nardda. oziroma Jugoslovane v. Pomožno akcijo pa so prevzele jugoslovanske podporne organizacije; med njimi je kaj- ■ pada tudi SNPJ. IKazodcvaiij«* "iz nori" i Poslednje tedne je v listih spet mnogo poročil o pričanjih komunistov, oziroma bivših komunistov, k razodevajo "gangsterske" metode svoje stranke. Človek skoro ne bi verjel, češ, to je le "protiko-munistična" propaganda. Toda to, kako je bil umorjen Trocki, in cela vrsta drugih protistalinovih komunistov, kako je ta ali oni bivši komunistični agent izvršil "samomor" in pa izpovedi Benjamina Gittlowa, ki je bil dolgo tajnik ameriške komunistične stranke in njen kandidat v najvišje politične urade, dokazuje, da pričanja o "gangsterizmu" ko-minterne niso izmišljotina. Eden izmed najbolj izvežbanih agentov komin-.terne je bil Jan Valtin. Kot tisoče drugih agentov Čeke, pozneje OGPU, se je končno tudi on naveličal pustolovstva "za revolucijo". Napisal je o svojih skušnjah knjigo "Out of the Night", ki je že tedne in tedne "popular seller". Jedro njene vsebine bo v prihodnjem Majskem glasu, ki izzide te dni,.2e ta spis sam na sebi je vreden več kot pa je ceno celi reviji, katera stane samo 25c posamezen izvod. Ako le mc^oče, naročite jo po več iztisov skupaj, da nam prihranite na poštnini. Storite to takoj. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Udaja Jufoilovantka Delav&ka Tiakovna Draiba, Chicago, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjrnih državah ta celo leto $3.00; ta pol leU $1.76; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: aa celo leto $3.60; ta pol leta $2.00. Vsi rokopiai in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pondeljka ' popoldne za priobčitev v številki tekočega tetina. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor—--------------------------------------------------------Frank Zaits Business Manager-------------------------------_-----------Charles Pojcrelec Asat. Editor and Asst. Business Manager ........ Joseph Draaler SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.76; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00. Nemci prizadevajo Angležem velike izgube PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Gospodarji in lilapei "Nobenemu Nemcu ne bo treba kidati gnoj." Ne garati "s krampom in lopato." Ta in »lična gesla razglaša nacijska propaganda in v dokaz našteva, da so Nemci pod Hitlerjem postali gospodarji Evrope, člani "manjvrednih narodov" pa hlapci nemških gospodarjev. Na nemških kmetijah sedaj hlapčujejo Poljaki, Cehi, Slovaki, Italijani, Hrvati in nedvomno tudi nekaj tisoč Slovencev. Nacijski načrt določa, da se naj Nemci kot narod v celoti spremene v "plemstvo", v moderno aristokracijo, "manjvredni" narodi pa naj garajo zanje. Noben Nemec naj ne pometa cest, naj ne vozi samokolnice, naj ne orje in seje, kajti v ta namen ima tretji rajh na razpolago milijone Poljakov in drugih Slovanov, poleg tega Madžare, Ru-munce, Francoze, Belgijce, Norveiane itd. Na nemških kmetijah je nastalo novo tlačanstvo. "Poljaki so vaši hlapci in nič drugega", je rekel nemški propagandni minister. "Poslužite se jih in dokažRe jim, da delajo za vas, ker drugega vredni niso," je vp^l zvočnik. , Tako je nacizem zasužnjil "manjvredne" narode, ki »o "manjvredni" «le zato, ker so prešibki, da se bi i^pgli boriti proti ogromni sili Hitlerjevega mehanizma. Tendenca tretjega rajha je spremeniti prebivalstvo Evrope v dve vrste ljudi: v gospodarje in hlapce. Nemci, ki dobe arijski žig, naj bodo gospodarji. Drugi ljudje vseh drugih narodov pa naj jim hlapčujejo. Ne samo ljudje v Evropi, nego tudi v Afriki, v Južni in tudi v Severni Ameriki. Dasi Nemčija ai pomorska tila, priaadova Angliji aa morju ogromno iagubo s podmornicami, torpednimi čolni, kriiarkami in raailcl. Gorwja so boja« ladje na lava aa aagloikimi tovornimi parniki. M. POTOČNIK Cerkev in današnja doba < «-4. Dolžnosti socialistov Socialisti po vsem svetu ne žele ničesar bojj kakor poraz hitlerizma. Baš radi tega se Hitler in MussoUni radujeta poleg njunih zmag onih ljudi v Zed. državah, ki hočejo onemogočiti Rooseveltovo akcijo proti osišču. Vsakdo, ki je socialist, ve, kje je v sedanj» borbi njegovo mesto. Tisti, ki so udin-jani v borbi "proti vojni", pa so enaki nacijem, fašistom in irskim klerikalcem. Kajti v tej kampanji se ne gre "proti vojni", ker ta traja že v drugo leto, nego le, kdo naj zmaga v nji. Ako smo za demokracijo, moramo biti za poraz hitlerizma. Kajti čim jačji bo slednji, manj bo demokracije po svetu. Ce smo za socializem, moramo storiti vse v svoji moči, da pade nacizem in totalitarstvo sploh. Jasno je, da čim jačji bo nacizem, manj bo na svetu priložnosti za graditev socializma. Vsakdo, ki je socialist, ali ljubitelj demokracije, zagovornik svobode narodov in civilnih svobodščin, je danes na strani onih, ki delujejo za poraz fašizma. Fašizem pa ima seveda mnogo pristašev ne samo med takimi, ki so zavedno z njim, nego še več nezavednih. Slednji mu navdušeno pomagajo, toda ne kot fašisti, nego kot "apizarji", bodisi v borbi "preti vojaii", ali pa pod kakimi drugimi mikavnimi gesli. Mussolini in Hitler sta spretna v iskanju pristašev. Za zaveznike nista nikoli v zadregi. Posebno ne v demokratičnih deželah. V drugih, ki sta si jih podjarmila, pa mora ljudstvo itak misliti edino po njunih navodilih. Pva naroda v borbi Ameriški apizarji nam pripovedujejo, da je sedanja vojna zffolj borba dveh dominantnih evropskih narodov za nadvlado nad svetom. Potemtakem le imperialistična vojna Anglije in Nemčije, ki se nas ne tiče in je nam vseeno, kdo zmadta v nji. Ako to trdijo razni izolacionisti, se nI čuditi njihovi slepoti. A kadar se taka mnenja pojavljajo v delavskih vrstah, je pa ta pojav tragičen. Tragičen raditega, ker ne bi smel imeti Hitler med ameri&kim delavstvom nobenega pomočnika) Angtleaki delavski stranki, ki je danes največja delavska politična sila na svetu, ni Vseeno", kdo zmaga v sedanji vojni. Niti ne pogaženemu francoskemu proletariatu, ne belgijskemu, ne našim sodrugom v Jugoslaviji, ne Švedom, ne Norvežanom, ne Dancem! Torej kako se morejo dobiti v "radikalnih" vrstah ljudje, ki a^Rirajo v prid hitlerizma pod geslom, da je sedanja vojna k boj dveh imperialističnih sil, ki s« delavskega razreda prav nič ne tiče! Kongresnik Ali so v Zed. državah res taki elementi, ki delujejo v prid hitlerizma? Sol Nalogo, da jih razkriva, ima poseben kongresni odsek, kateremu načeljuje poolanec Diea. r Kdo »o ljudje, ki so uposleni v "neameriških aktivnostih"? Poslanec Dies našteva skoro edino komuniste, s pomočjo bivtiih akcentov kominterne, ki niso več v njeni službi. Njihova pričanja so zgovoren dokaz, kakftno bi delavsko gibanje ne smelo biti. Komunistični gangsterizem mu je napravil katastrofalno ¿kodo ipovsod po svetu. Toda z "neameriškimi aktivnostmi" se pečajo tudi imhi- Vatikan je bil v času velike francoske revolucije 1789. in meščanskih revolucij 1848. 1. vedno na strani fevdalnega absolutizma. Na strani reakcije niso bili samo posamezni duhovniki, temveč celotna katoliška cerkev. Papež Gregor XVI. jo po brezuspešni vstaji rimske demokracije 1831. 1. izdal en-ciklrko (okrožnico) "Mirari vos", v kateri je najostreje obsodil vse svobodoljubne struje in ljudi in zahteval neomajno oblast cerkve in plemstva. Ob revoluciji 1848. leta je papež slovesno prokJel liberalizem in parlamentarizem in zagrozil z izobčenjem vseh demokratičnih voditeljev. Cerkev je povsod ovirala tudi osvobojenje narodov in formacijo nacionalnih držav. Saj je še slavni Mahni*, slovenski katoliški ideolog, malo pred vojno pisal, da so razni jeziki in narodnosti kazen, ki jo je naložil bog ljudem, ko jim je zmešal jezike. S tem je opravičeval obstoj "katoliške avstro-ogrske monarhije, če je bil politični katolicizem tako sovražen vsem meščanskim in nacionalnim revolucijam, je jasno, da Je še tem bolj nasprotoval delavskemu socialističnemu gibanju, ki je zraslo v meščanski družbi. Od 1846. do 1863. — torej že ob skromnih počet-kih proletarskega gibanja — je katoliška cerkev petkrat javno manifestirala proti socializmu, ne "Je proti marksizmu, temveč proti vsakemu nauku, ki Ima količkaj skupnega s socialističnim naukom. Ko delavsko gibanje kljub vsem vatikanskim prokletstvom le ni hotelo propasti, temveč se je vedno bolj sirilo in krepilo, je papež Leon XIII. predlagal snovanje posebnih krščanskih delavskih organizacij, ki naj za-tro samostojno proletarsko gibanje. Leon XIli7prav( v svoji okrožnici "Quod apostolici" dobesedno to-le: "In ker se končno pristaši socializma tvorijo iz tiste plasti, ki opravlja ročno delo aH ki stavi svoje delovne moči na razpolago. .. in ker se da ta plast rada zapeljati, je potrebno, pospeševati tiste zdruibe rokodelcev in delavcev, ki so ustanovljene pod zaščito vere in ki vsem Članom Hirajo zadovoljnoMt z njihovo modo in potrpeiljivost v njihovem delu ter jih navajajo k tihemu, mirnemu življenju." • To je pravi namen vsakega takozvanega krščansko-social-noga strokovnega gibanja; nekateri radi prikrivajo te resnične namene, ki jih je predpisal Rim, in si izposojajo — če tre- ba — tudi kake revolucionarne fraze. Toda. če jim je res za socializem, jim ne preostane drugega, kakor da se pridružijo marksističnemu delavstvu. Ker okrožnice Leona XIII. niso prinesle zaželjenega uspeha, je skoval Vatikan novo duhovno orožje proti socializmu z encikliko "Aetemi pa-tris". Ta okrožnica je proglasila nauke »V. Tomaža Akvin-*kega kot merodajne za stalile katoliške cerkve o socialnem vprašanju. Ta Tomaž je črpal svojo filozofijo od pogana Aristotela in od sv. Avguština. On je razlagal svet kot relativno zadovoljiv rezultat medsebojnih človeških od noša -jev, ker ljudje, ki so obremenjeni s podedovanim grehom, ne morejo biti nikdar zadovoljni, ker morajo pač delati pokoro. Socialna in pravna neenakost je po njegovem mnenju utemeljena v relativnem naravnem pravu, ki ima zopet svoj izvor v nezmotljivetn božjem razumu. Ureditev drufcbe na posamezne stanove je zagovarjal, češ, da mora pač vsakdo radi svojih grehov ostati v tistem stanu, v katerem se je rodil po božji previdnosti. Te Tomaževe nauke je spopolnil nauk patriarhalnosti, ki pravi: kakor v drtlžini vlada oče, kakor veže družino očetova avtoriteta in ubogljivost žene in otrok, tako morajo v človeški družbi nižji stanovi ubogati višje. To je postala socialna teorija katoliške cerkve. Kdaj se je oznanjal nauk sv. Tomaža? V ča*u, ko je bila cerkev na višku svoje posvetne oblasti, in je zato naravno potrebovala neke "moralne" ali filozofske utemeljitve za svojo oblast. Ista cerkev je pozabila na Tomaževe nauke, ko je začela izgubljati svojo posvetno oblast, ko so morali papeži pobegniti v Avignon, kjer so postali veliki srednjeveški bankirji, pozabila je na Tomaža, ko so papeži renesanse radi e-nega ubogega italijanskega trga pozabili na svoje "univerzalne" naloge. Tomaževi nauki so zopet oživeli, ko je morala cerkev skleniti mir s knežev-skim absolutizmom. Poudarjali so pa le njegove mora lno-teo loške nauke, ker so ti dali napol razrušeni Cerkvi nove notranje siie in moči proti raznim sektam, ki so se pojavile proti katoliški cerkvi. Ko so se gospodarske razmere vedno bolj re-volucionirale in z njimi tudi ljudje, je začela cerkev vedno zavestneje oznanjati Tomaževo strialni magnati in njihovi agenti, ne samo naciji in komunisti. Tej deželi so oni v tem hipu nevarnejši, kakor pa jezikavi "bolj-ševiki". Poslanec Dies bi moral potipati tudi nje, kajti oni so gospodarji ameriških bogastev, d očim browderjevci in bundovci niso, in Jahko le nagajajo, dočim magnati škodujejo, t socialno filozofijo. Na njo se i naslanja tudi okrožnica Leona XIII. o socialnem vprašanju ; ("Rerum novarum"). Ker Leonova okrožnica zajema vso modrost pri Tomašu Akvinskem, ki je živel v srednjem vefcu, ni našla skoro nobenega odmeva med industrialnlm proletaria-tom, ki je sam s svojimi izkušnjami spoznal, kako nove resnične razmere In potrebe nasprotujejo starim cerkvenim naukom. Tudi v sami cerkvi se je pojavila močna modernistična struja, ki Je hotela ofici-elne «holastične nauke nadomestiti z empirično razvolnr» teorijo; vero "je modernistična struja popolnoma ločila od spoznanja; ker človek s svojim razumom ne more spoznati nobenih nadnaravnih sil; zato naj bi bila vera sestavni del notranjega človekovega življenja, ki ga gibajo Čuvstva in notranje potrebe. Cerkvena oblast je najostreje nastopila proti modernizmu, ker je v njem videla nevarnost, da bi se mnogo katoličanov sporazumelo s socializmom. V zvezi s tem »e je papež obrnil tudi proti socialističnim stremljenjem, v kolikor so se pojavila v krščanskih delavskih organizacijah. Tako je Leon XKI. izdal novo encikliko "Gravea de communi", v kateri js obsodil predvsem krsčansko-demokratično gibanje v romanskih deželah. Ae enkrat je poudaril svoje nauke iz "Rerum novarum" in se nedvomno obrnil proti vsaki samostojnosti katoliških delavskih organizacij, ki jih opozarja, da morajo vselej in brezpogojno ubogati škofe. Leonov naslednik Pij X. je ée poostril boj proti vsakemu krščanskemu socializmu in izjavil, da more cerkev priznati le tkta delavska društva, ki jih direktno nadzira cerkvena oblast. To je seveda povzročilo močno opozicijo v krščanskih strokovnih organizacijah. Spor je prekinila svetovna vojna, v kateri je cerkev blagoslavljala orožje raznih imperialističnih sil. Polom Avstro-Ogrske je pomenil propad zadnje katoliške velesile. Se bolj občuten udarec za cerkev je bil propad aristokratske reakcije v večini držav. Radi vsega tega cerkev ni mogla nadaljevati s fe\ dalno-kon-servativno politiko. Vse to je povzročilo veliko zmedenost v cerkvenih krogih. Do 1922. 1. se je cerkev plašno izogibala vsaki izjavi, ki bi izraiala konkretno stališče cerkve napram rzpremenjenim razmeram. Med tem so seveda pridno ugibali o načinu, kako bi cerkev prilagodila svoje delovanje novim političnim razmeram. Kjer katoliške stranke še niso obstojale, M jih ustanovili, cerkveni krogi so pole»g tega v 1. 1918-1922 pripravili "katoliško akcijo", s katero so prišli 1923. 1. na dan. Sele po smrti papeža Benedikta XV. je začela cerkev pripravljati svoje programati-čno stališče napram izpreme-njenemu svetu. Sredi teira dela se je pojavil nov faktor v političnem tivtjenju Evrope — fašizem. Druga stvar, ki je dala misliti Vatikanu, je bila močna struja v nemških krščansko-so-cialnih, strokovnih organizacijah, ki so vedno bolj odkrito sodelovale z razredno-bojev-n?m proletarskira gibanjem. Vatikan je odlašal s svojo odločitvijo o tem pojavu. Medtem je poskušal navezati oficielne stike s — sovjetsko Rusijo. Pogajanja s sovjetsko Rusijo so trajala več let. Posebni papežev zaupnik za vzhodna vprašanja d'Herbigny se je večkrat mudil v M<\skvi kot osoficielni diplomatski agent Vatikana. Vatikan je bil pripravljen na velike koncesije, saiuo e je začel nekam v zadregi Ugovarjati ter je naglo izginil na tlrugem koncu hodnika. Ko sem izbral smotko, sem neh< te segel v žep, v katerem sem imel denarnico. Nič preveč nisem bil iznenaden, ko sem videl. da mi je izginila. Prihodek je bil čisto preprost: tisti mož se je samo zato zaletel vame, da bi m.' mogel denarnico iz žena uloviti. Pa sem že hitel za neznancem. Imel sem srečo. Vlak se je ravno tisti čas ustavil. In na peronu sem zagledal svojega moža, kako si je delal z rokami pot k »'.hodu. Zgrabil sem ga od zadaj za ovratnik Mož se je jezno okrenil. "Mojo denarnico!" sem za-vpil nanj. "Vrnite mi mojo denarnico!" "Kaj se vam blede?" je vprašal srdito. "O kakšni denarnici govorite?" "1. o tisti, ki ste mi jo v ku-peju izmeknili... Sem z njó!" Medtem se je nabralo okrog naju veliko radovednežev. Občinstvo se je nevoščljivo muzalo in čakalo, kaj bo. Bližal se je stražnik z dostojanstvenimi koraki. Tat se je začel nemirno vrteti, a jaz sem ga neprestano držal za ovratnik. "Pustite me na miru!" je planilo iz njega, in z naglo kretnjo se mi je izvil iz rok. V tem trenutku se je na tlaku ob nekaj spodteknil in s strahom zapazil, da je izpustil ukradeno denarnico, mojo denarnico. Hotel jo je ročno pobrati s tal, pa sem ga prehitel. Spravil sem svojo denarnico zopet v žep in sem imel to reč s svoje strani za končano. m !" sem rekel •^Poberite se žeparju. * Nesrečni človek bi bil sam rad to napravil, a ni mogel. Ovratnik, ki seni ga ravnokar izpustil, je -zdaj zopet držal stražnik. In s silo je vlekel tatu na stražnico, meni je pa velel, naj grem z njim. Ves zlovoljen sem šel s stražnikom. To je .bilo že od sile. Kad bi jo bil Skrivaj pcp hal, pa ni bilo mogoče. Stražnik je name pazil tako kakor na tatu. j Moral sem vstopiti v kancelij:). kjer je bil o tej reči sestavljen zapisnik. Po daljšem bridkem zasliševanju so me izpustili. Vsa reč mi je presedala in to tem bolj, ker je gledal tat name, kakor bi prosil usmiljenja. Bil je bled in potrt. Jecljal je in šklepetal z zobmi, a na čelu mu je stal pot. Kadar sem ga pogledal, sem videl v njegovih očeh toliko bridkosti in očitanja, da sem se stresel. Prav žal mi je bilo, da se je ta mala tragedija vršila javno, sirovo, nečloveško. Ali ni se dalo pomagati. Moral sem se sprijazniti s tem, da bo tat nekaj tednov zaprt. Od tistega časa sem večkrat prejel iz Bratislave pisma, razglase in pozive. A pripetilo se mi je še nekaj drugega. "Neko lejH) dopoldne je prišla k meni ženska z objokanimi očmi. Bila je še precej čedna in mlada, a njeno lice je pričalo o pomanjkanju in bedi. — "Jaz sem," je žena počasi in brez uvoda iztisnila iz sebe,! "Holanova." To ime mi ni ničesar pojasnilo. Niti sanjalo se mi ni, kdo je Holanova. "Kaj se ne spominjate?" je vprašala žalostno in nekam prisiljeno. "Moj mož, Holan v Bratislavi. .." In njena roka se je pomenljivo zavila nazaj. Zdaj sem pa že vedel, kdo je Holanova. Žena mojega žepar-ja. Zavzeto in sumljivo sem jo pogledal. Kaj bi neki rada ta ženska od mene? GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec - Gornje je n«jnov«jii ameriški bombnik. ¡>••» j* obljublja poslati i« v tem letu srčnost in usmiljenost. Rekla , vso noč nisem zatisnil je, da sedi njen mož zaradi mene v ječi. Doma ni kruha. Otroci stradajo. Ima četvero otrok, dva dečka in dve deklici. Sicer sem čuteč človek, a ta na policiji, reč mi je bila zoprna, čutil Drugi dan je prišla k meni sem, da hi mi znatno odleglo — v žalni obleki žena in štirje o-£e že ne morem j.omagati že- \ trmi. Vedel sem, da pride in parju—da bi vsaj njegovi dru- sem jo pričakoval. Ko sem jo fini pomagal. Dal sem ženi sto kron, nakar se mi je vsa srečna zahvalila in odšla. Kolikor se mene tiče. sem bil bržkone srečnejši kakor žena sama. Bil sem zadovoljein vesel kakor človek, ki je storil dobro delo. čez teden dni mi je prišlo na uho neprijetno poročilo, da se pogledal, sem bil nekam čudno v zadregi. "Kaj bo zdaj z menoj?" je vzdihnila tiho. To je bilo vse. Ni me dolžila, ne prosila, pač pa boječe vprašala, kaj bo zdaj z njo. Prvi trenutek nisem vedel, kaj bi odgovoril. Gledal sem zdaj njo, je Holan v ječi obesil. Obsojen i zdaj otroke, ki so topo. nera je bil na šestmesečno ječo in to zumljivo gledali predse. Glej, si je tako gnal k srcu, da se je (ta vdova, te štiri sirote so moj obesil. To poročilo me je popol-! greh. moja krivda. Jaz sem jih noma potrlo, zakaj čutil sem. pripravil olj rednika. Nič čud-da sem jaz kriv smrti tistega nega ni. da me žena vprašuje, človeka. | kaj bo z njo. Kar sem doslej večkrat sam i, Premoženja nimam, da bi sebi očital, da bi bilo bolje, ne zmeniti se za ukradeno denarnico, to se je sedaj v meni z vso silo oglasilo. Mar je bilo tistih borih sto kron toliko, da je šel dajal, a zmeraj sem biK pošten in dober in moje srce je bilo mehko, da bi si z njim mogel mazati kruh. Niti trenutek nisem omahoval, da je treba kaj Bilo je nekaj navadnega. 'Sklicevala se je na mojo blago- zaradi njih stari mož s sveta ukreniti za to ženo in otroke. Ves dan sem bil slabe volje, pa Kuhajte po ¿istem, hladnem, udobnem načinu z Električnimi "Counter f v pripravami Instalacija električnega kotlička za pek4t v masti in notri električni pratilec ogljene vrste t' ti^tičnem restavra ntu v soseščini. ELEKTRIČNI KOTLI ZA PEKO pomnože dobičke, — znižajo odpadke Restavranti po soseščinah si nabavljajo električne kotle za peko, ker por/itivna kontrola vročine. .. . . .vzdržuje natančno temperaturo ... izločuje preveliko vročino .. preprečuje prekomerno vsrkavanje masti .. .ohranja mast za ponovno uporabo .. .zasigurava popolno kuhane in opražene 1ndi. očesa.) "Za kaj pa gre?" sem vpra-Povaod sem imel pred očmi sta-1 šal prijazneje. regir Holana z njegovim bol- "Gospod, ne vem kako naj nim, očitajoč i m pogledom, s denar obrnem. Razvajena sem, katerim se je z menoj poslovil ne znam si pomagati; dokler je živel moj mož, sem živela kakor grofica. Revež, izasel je na krivo pot samo zato, ker smo bili jaz in moji otroci vajeni gosposkega življenja. Vzemite torej denar nazaj, ki ste mi ga bili dali, pa mi preskrbite majhno stanovanje in nekaj pohištva . .., pa če kaj ostane, da bi tisto tako razdelili, da bi mi o stalo vsak mesec nekaj gro-šev.. Ko je to izgovorila, mi*je vrnila denar. Tisoč osem sto na mesto dveh tisoč tri sto. Ali za to se nisem zmenil. Žena se je obrnila name s polnim zaupanjem. in čutil sem, da nimam pravice, izogniti se njenemu zaupanju. "Prav," sem pristavil velikodušno, "pa bodi tako, kakor ste rekli..." Poiskal sem ji stanovanje s tremi sobami za sedemdeset kron. Žena je imela to za preveliko dobroto, pa sem jo pogovoril. Plačal sem najemnino naprej za vse leto. Potlej sem ji kupil pohištvo za tri tisoč kron. Ženi se je tudi to zdelo dosti, a sem jo pogovoril. In izposodil zanjo tudi klavir. Nazadnje sem ji povedal, da ji bom izplačal vsak mesec dve sto kron, dokler ji ne bom mogel kako drugače pomagati* Da ne ostane brez božjega v žepu, ji na mak nem še tistih tisoč osem sto kron, ki mi jih je vrnila. Žena se ni mogla več premagovati. Vrgla se nvi je okrog vratu in začela grenko plakati. Pobožal sem jo po laseh in modro pristavil "No, no!" V duhu sem pa trezno (premislil : "Dva tisoč tri sto in tri tiso£ sodem sto je 'šest tisoč. Petnajstkrat toliko, kakor mi je Holan ukradel brez tistih dve sto kro, ki jih moram vsak mesec plačati. Ali bi ne bilo pametnejše... No pa vendar! Ženi odprem trafiko in poizkusim spraviti h kruhu... Potlej bom vsaj lahko rekel, da sem prav po kavalirsko uredil vso to reč." Ali naj še nadalje opfoujem to histerijo? V kratkem času me je stala ta ženska toliko denarja, da sem bil primoran — vzeti jo za ženo. Sicer bi bil prišel na kant, Prevedel I. G—n. Ker je tako naneslo, začnemo to pot spet s Chicago; ne sicer, da se bi lahko ponašali veliko boljše kot druge naselbine, pač i a zaietek te kolone je lak. Frank Zaitz 2 naročnini; Frar.k Bizjak 2 in upravnik 4 .er oglasov za Majski Glas. Lojze Stebla j se je oni dan o-:ilasil v uradu» ponovil je naročnino ter se z enim "copa-kom" pridružil predlogu "Big" Toneta iz "zlate" dežele. ' Verni popotnik Tone Janko-vich iz Clevelanda je poslal 20 ogla-ov za Majski Glas in 16 naročnin na li^l ter $3.00 ea Tomšičev predlog (izkazani so na drugem mestu). Dve naroč-uini je poslal John Krebel, Joe Lever dva oglasa, Jennie Daga-rin 5 naročnin in en oglas. In tu je "Big Tony" sam. Poslal je 4 naročnine ter $2 v podporo svojemu predlogu, ki sta jih prispevala Frank Vidmar in Albert Hrast. John Bogatay in John Kosin, Girard, O., sta poslala vsak po dve naročnini, prvi tudi oglas za klub št. 222 JSZ in naročilo za 50 Majskih Glasov. Andrej Vidrich, Johnstown, Pa., je poslal 5 oglasov za Majski Glas, John Langerholc pa vsoto $5.80 podpore listu, ki jo je nabral na seji federacije SNPJ. I Jože Jez, Warren, O., je po-| slal naročilo 7.a Majski Glas in članarino Prosvetni matici od društva št. 325 SNPJ. Louis Barborich, Milwaukee, Wis. je poslal še pet oglasov ter naročilo za 50 Majskih Glasov. Joseph Krmel, Burgettstovvn. Pa., je poslal 1 naročnino, en oglas ter naročilo za Majski Glas. Anton Zornik. Herrn ¡nie. Pa., je poslal še 4 oglase in 18 naročnin. Anton Tratnik iz daljnega Wyominga noče prav nič zaostajati za drugimi našimi zastopniki. Poslal je naročilo za Majski Glas za svojo okolico. Pravi, da tudi njega tarejo razne nadloge; prej je bil bolan sam, zdaj mu je pa žena bola-na. Želimo ji skorajšnjega o-krevanja. Iz Waukegana je poslal Martin Judnich 7 oglasov. Pravi, da ibo še poskusfl svojo srečo z oglasi. Frank Podbcy iz hriba v johnstovvnjJd kotli mi je poslal 2 naročnini in 5 oglasov za Majski Glas. Pred nekaj dnevi se je oglasil v uradu Tone Udovich iz La Saje, 111. Izročil je 4 naročnine in nekaj podpore. Tudi z oglasi je obljubil, da se bo potrudil, nekaj jih že ima, nekaj jih bo še skušal dobiti, tako da bo tudi njegov okraj dobro zastopan v Majskem Glasu. y Ignac Hreičič,- Farmington, 111., je naročil Majski Glas zase in Joe Tuieka ter priložil $1, da podpre Tomšičev predlog. Kayetan Erznožnttt, Klein, Montana, me je oni dan prav pošteno iznenadil. Poslal je kar 5 oglasov iz svoje naselbine, ki ni baš velika, in eno naročnino. Kot vsako leto, je Jaka Am-brozich, Moon Run, Pa., storil svojo dolžnost. Poslal je 8 oglasov ter dolar podpore listu na nasvet Kalifornijčana, ki je že večkrat omenjen v tej koloni. Iz Detroita, Midh., sta se zadnji teden oglasila John Zoraik še z dvema oglasoma in 7 in pol naročninami, Kathy Junko, tajnica društva 121 SNPJ pa je poslala dve naročnini in oglas za društvo. Peter Benedict je poslal za oglas svoj osebni pozdrav. I ht •«• mm hm/tlnino rotknir rlektrifri praiihti kot'1 »It rlrkfritnn />•<* sa jwfc«, t*lr/onir*tjte RASdol^h 1906 Commonwealth Edison Company , Dobite dejstva! Naj vam eden naših zastopnikov razloži prednosti in varčevanje, ki ga nudijo nizke električne cene za Izmenični tok za kuho in peko. To je bila moja sveta dolžnost. Ako sem hotel svojo vest pomiriti, je nisem mogel odpraviti s krajcarskim milodarom. "Nate," sem rekel ženi. "tu je dva tisoč kron." Ta vsota je bila ravno petkrat večja kakor ona, ki mi jo je bil Holan izmeknil. če bi bil tedaj prepustil denarnico Hola-nu, bi si bil prihranil tisoč sedemsto kron. In Holan bi bil še gledal božje solnce. Žena mi je hotela na vsak način,poljubiti roko, a otroci so to tudi storili. "No, no," sem jecljal in jih odslovil. , V 'prednji sobi »e je *ena ustavila. "Kaj vam je?" sem vprašal vznemirjen. "K, nič." je tiho odgovorila žena, včeraj so nas vrgli na cesto, ker nisem mogla plačati najemnine, pa še nekaj pot nebnega pohištva so nam vzeli." In spet me je pogledala s silno žalostnim obrazom. Tudi o-troci so postali skoraj brez sape in čakali, kaj bo. V hipu se mi je zasvetilo v glavi, da sem že ženi dal dva tisoč kron, a sem se takoj v duhu pokaral. Nekaj stotakov sem ali tja, ko gre za dušni mir! ... "Nate," sem dejal ženi, "tu je še tri sto kron." Žena me je molče pogledala, :n preden sem molgel zabraniti, mi je poljubila roko. Nato je odšla s četvorico svojih otrok. Srečno sem se oddehnil. Menil sem, da je stvar za zmeraj urejena. Ampak motil sem se. čez pet dni je bila žena «pet pri meni. Tedaj sem jo nekam hladno sprejel, pa me je precej pomirila, Češ, da ni prišla po denar. Kaj naj bi si bil mislil o njej? Ali me misli odirati? Ona — da bi me odirala! Ona, ki je iz odlične družine! Dontojno se vede, govori francosko in angleško, igra na klavir kakor angel — ona da bi me skubla! Sario po svet je k meni prišla, na koga naj se pač obrne? Na nikogar se ne more obrniti, samo name. KONFERENCA PROSVETNE MATICE IN JSZ V MILWAUKEEJU BO JAKO VAŽNA! UDELEŽITE SE JE VSI! V nedeljo 27. aprila bo v Milwaukeeju konferenca organizacij, ki so včlanjene v Prosvetni matici. Prične te ob 10. dop. v Soitariccvi dvorani, 539 So. 6th St. To bo eno izmed najvažnejših zborovanj, kar smo jih še imeli pod okriljem Prosvetne matice za to okrožje. Vsa društva in druge pridružene organizacije so bile povabljene, da pošljejo zastopnike. Povabila je razposlal tajnik Anton Garden. Ako ga katero društvo ni prejelo, naj se odbor potrudi poslati zastopnika vseeno. Naravno, da bomo ob tej priliki govorili poleg o svojih cžjih problemih, ki se tičejo marsičesa, tudi o žalostni usodi naše rojstne domovine, ki«so jo potlačili fašisti in naciji. Dosedaj priglašeni zastopniki so, od kluba št. 1 JSZ, Charles Pogorelec, Anton Zaitz, Kristina Turpin, Frank Zaitz. Od federacije SNPJ za čikaško okrožje, Frank Alesh. Od eksekutive JSZ, Filip Godina, Fred A. Vider in Angela Zaitz. Od društva Slavija it. 1 SNPJ. Frank Zaitz. Od društva it. 104 SNPJ, West Allis, Wis., Kristina Pugel in Anton Demshar. Drugih prijav za v ta seznam se nismo prejeli. Na dnevnem redu bodo poročila zastopnikov, referati o stanju naiega gibanja (Chas. Pogorelec), o delu konferenčne organizacije (Anton Garden) in o položaju v splošnem (Frank Zaitz). Poleg zastopnikov se tega zborovanja udeleže tudi mil-wauiki sodrugi in somišljeniki. Vse prosimo, da naj pridejo začasno, ker le na ta način nam bo mogoče zborovanje konstruktivno »končati. Pozabljena vojna Japonska je v vojni s Kitajr sko že blizu štiri leta, toda o nji se sedaj le malo piše, ker je svet prepojen zanimanja za borbo med Nemčijo in Anglijo. Ladij primanjkuje Uspešna nemška ofenziva s podmornicami je dosegla, da zmanjkuje tovornih ladij za promet med pristanišči nevtralnih dežel, na primer med Južno in Severno Ameriko. Mnogo cerkva in igralnic V Chicagu je 1,600 cerkva in približno toliko tudi igralnic za denar. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE i Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. Lawndale A ve., Chicago ñ : t&JfcJff I KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Peta kolona na Hrvatskem I katerega eo povabili še okrog se je v prid Hitlerja sijajno obnesla. M ussolinij-evim in Hitlerjevim agentom med Hrvati m drugod po Jugoslaviji se je trik posrečil áe celo bolj kot se je peti koloni na Slovaákem v času nacijskega udara za podjar-mljenje češkega naroda. i Italija je krvavo potrebovala zmag, kajti nevarnost ljudskega irpora 'proti vladi je naraščala. In tako se je zgodilo, da je "mogočna italijanska armada" s pomočjo svoje zaveznice Nemčije porazila Slovenijo, o-ziroma Kranjsko, in jo zasedla. Zadnji Veliki peta k dne 11. aprila je bil za slovenski narod res veliki petek. In Velika noč za Slovence ni bila dan vstajenja, nego le nadaljevanje velikega petka. A dan vstajenja pride tudi za Slovence; seveda, ne prej, dokler ne pade nacizem in fašizem. Dr France Kulovec, ki je bil po smrti dr. Koroáca proglašen za njegovega naslednika, to je, za voditelja in predstavnika Slovencev, je imel to službo le malo časa. Postal je žrtev na-cijskih letalcev, ko so rušili Beograd. In tudi če bi živel, bi bil slutbo izgubil, «ker sta nad Slovenci zavladala "duče" in firer. Ta dva ne trpita, nobenega drugega voditelja. Kranj, metropolo Gorenjske, so zasedli Italijani. Ljudje »o pričakovali tja neméke čete, toda je menda Hitler Muasolini-ju dovolil, da si naj ta del Slovenije on osvoji. Italija bi rada slovenske gozdove, premogovnike v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku, pa sta si morda te kraje firer frn duče že v najprej razdelila Bled baje dobe Nemci, Bohinj Italijani. Leta 1938 sem se na Obisku v Mariboru menil z naáimi ao-drugi o temnih dnevih, ki so jih vsi čutili pred sabo. Bilo je to v času, ko je "apizar" Cham-berlain letal na romanja k Hitlerju in mu sipal «koncesije, da ga potolaži ter Anglijo in Francijo obvaruje pred vojno. Seveda, na tuje stroéke. Sodrug dr. > Reisman je dejal, da če pade Čehoslovaska, bo to Hitlerju le povečalo apetit toliko, da ga ne bo ustavilo ničesar, razen sila, ako bo jačja nego njegova. Z njim, s sodrugom Erženom, ki je urejeval Delavsko politiko, s Petejanom, ki je bil *roeia-li.-tični posla tec v skupščini pred Aleksandrovim proglaSe-njem diktature, z upravnikom Delavske Polit -ke s. Jelenom 40 sodrugov, katerim so zauipa-li. Kajti po zakonu so bHi sestanki te vrste že tedaj strogo prepovedani. Ako bi kdo obvestil policijo, bi bili sklicatelji strogo kaznovani, jaz pa "deportiran". Sodrug Jelen jim je predstavil mojo ženo in mene, nato smo ¿li takoj k predmetom. S Reisman je dejal, da so mariborski, oziroma štajerski slovenski socialisti trdnjava delavskega političnega gibanja na Slovenskem. Vzdržujejo socialistični list (Delavsko Politiko), ki izhaja trikrat na teden. Vzdržujejo Cankarjevo družbo, revijo Svobodo in negujejo kulturna društva sirom Slovenije vzlic vsem zaprekam, ki jim jih dela diktatura. Slovenski sodrugi in somišljeniki v Mariboru so si pritrgavali od ust, da so imeli tudi avstrijski socialisti-begunci, ki jih je prišlo po klepofašističnem puču v Maribor velik tabor, grižljaj. Tudi jugoslovanska vlada je pomagala z živili. In ko je govoril o beguncih, je rekel, kaj, ako naciji napadejo nas! Socialiste v Mariboru imajo še posebno zaznamovane, ker smo dolgo izdajali nemški socialistični tednik Voltastimme in vodili v njemu silovito protina-cijsko in protifašistično propagando. "Avstrijski sodrugi so dobili zavetje pri nas in na Češkem, p£ \ Franciji in Angliji," je dejal. "Mi pa smo sedaj za-grajeni in ne bo mogoče nikamor pobegniti. Imovina, kdor jo kaj ima, bo zaplenjena, mi pa izrnani v koncentracijski tabor. Mi bomo prve žrtve invazije," je dostavil h koncu. S. Eržen in Petejan nista bila tako pesimistična. Tudi Jelen ne! Zanašali so se na Francijo In Anglijo, na Skandinavske dežele, na Belyijo, Nizozemsko in Dansko, in si dopovedovali, da ko jim pride Hitler dovolj na živce, bodo udarili po njemu in nacizma bo konec. A izkazalo se je, da je bil črnogledi dr. Keisman v pravem. Slovenski in nemški socialisti v Sloveniji so bili do te vojne tarča domače reakcije in teptani pod kle-rikalizmom, sedaj pa je udarila po njih še bnj^ftp nacijska sila in z juga pa morilci, ki so pokončali Matteotija in tisoče drugih Italijanskih sodrugov. Za vsak narod, ki ga podjarmi Hitler, pomeni to pot na Kal varijo. Za socialiste pa je kelih trpljenja še posebno napolnjen. , . » ' Madžarski regent "admiral" (brez mornarice) Nicholas svojo armado v Jugoslavijo za- merskih socialistov sedaj z to, "da jo ubrani anarhije, ne Rooievdltomi kajti njemu ni pa proti arbskemu narodu, s vseeno, kdo zmaga; in vrh tega katerim žele Madžari živeti v se ukvarja ne samo z borbo za prijateljstvu". Hinavitvo diplo- poraženje hitlerizma, nego tu-macije je brezmejno. di s socialnimi problemi. "Ogrski Slovenci" so zopet Hallo! nas je pozdravil Al pod Madžari. Enako tudi med Benson, ko je prišel v Slovenski murski Hrvati. V Budapešti se enor-1932, se ga lahko spominjajo, * P<*«*«JO. ko je vodil nafto karavano s svojimi deputiji po mestu ter zaj vse "ukradene med njimi Banat, Prekmurje, Medmurje, Slavonijo, in da se ji pridruži tudi Hrvatska, Italijani pa ji bodo vrnili Reko. Vse to je napol že v njihovih rokah. Da-di jim te posesti tudi osta Ali ni to čudno? Dokler so bile v Libiji* samo itštijanske čete, so bežale pred angleško mehanizirano armado, da jo je komaj dohajala in ji jemala pristanišče za pristaniščem, u-trdbo za utrdbo. Pa so nato prišli tja Nemci (angleška mornarici v Sredozemlju je med tem nekje dremala), si pljunili v roko, se vrgli na Angleže in jih Se podpora Tomšičevemu predlogu in poročilo o Zarjinem koncertu neio ie odvisno kdo bo končni nam *a razkazoval. Benson je zmagov^c A^co bo tnumfira!; *>« "-reč šerif milwauškega Hitler, dobe Madžari vse prej in delodajalcem trn v omenjene kraje in "hrvatsko! P<*i. kfr [*>d "J™ mo£ republiko", bržkone tudi Reko. «tr«*j 8 f?' k<>t ** * Vladar te "velike Madžarske" pa ne bo kak regent Horthy, ampak Hitler; in to veliko bolj, kakor pa je bil vladar- nad O&riv Franc Jožef in drugi habsburžani pred njim. Žalna zastava v Budapešti bo lahko še dolgo visela. V Proletarcu z dne 9. aprila je bilo poročano o konferenci članov soc. stranke v Illinoisu in Indiani, na kateri je bilo tudi glasovanje o vprašanjih, tikajoča se sedanje vojne, da se s tem izve njihova mnenja. Kar jih ni bilo navzočih, so dobili vprašanja pismeno. Sicer ima 8. P. v tema državama le še prgišče članov, kakor bi dejal wiaoonsinski tajnik S. P., s. Zeidler, a omenjeno glasovanje je vendarle zanimivo zato, ker dokazuje, kako malo socialističnega prepričanja je v tistih ljudeh. Na primer, 28 od- gajalo to prej in pozneje. Al Benson je de poln vere v socia-Hstične ideje in je preprfčan. da se socialistično gibanje v tej deželi obnovi in bo jačje kot kdaj prej. Toda ne pod sedanjim vodstvom. Pred par leti je prisostvoval seji eksekutive S. P., na kateri je uvidel, da Tho-mas ni prava oseba za naslednika prejšnjih voditeljev. ^Kamor grem, kar delam, kjer govorim, nastopam kot socialist," je dejal Benson. Stranke se v njegovih aktivnosti v današnjih okončinah kajpada ne izplača omenjati, vredno pa je delovati za naš program, ki ni kak pacifizem. nego socialistični program! Bensonu je za gibanje, ki so ga zgradili naši pionirji žal. Enako, kakor brv&i župan Hoan, je tudi on pomagal Thomasu v boju proti "stari gardi". Oba sta spoznala svojo zmoto. Tako tudi nekaj vse razprši pred njimi? Pač, Nemčija kontrolira vso evropsko industrijo, vse prirodne vire v Evropi in vsak njen vojak je mehanik v eni ali drugi stroki. Nemjška armada je ogromen stroj, ki precizno deluje in bo zmagovat, dokler mu kdo ne pokvari kolesja toliko, da se bo začel obotavljati, kakor star avto. stotkoiv jih je glasovalo, da jim mladih članov, ki so dobili meje čisto vseeno, kako izpade se- sta v eksekutivi. Na primer Mc-danja vejna. "čisto vseeno!" Dowell in Porter. Ko so spo-Nikomur, ki je res socialist, ne, znaH isto, kakor Benson pred more biti vseeno! Le fanatii- par leti, so se "umaknili". Ako nim, nerazsodnim pacifistom je morda lahko "vseeno". Resnični socialisti žele in delujejo za poraz hitlerizma, zato so nasprotni vsakemu, ki fašizmu pomaga vede ah nevede, namenoma ali vsled slepote. Ako se pomisli, da je poleg onih 28 odstotkov, ki jim je "vseeno", kdo zmaga, glasovalo 36 odstotkov proti podpiranju Anglije, žele pa ji zmago, in 22 odstotkov pa za "pacifistično stališče", se ni nič čuditi, čemu je stotisoče a- sekta hoče, da naj bo stranka ene osebe, pa naj bo ena oseba! Mi pa delamo v unijah in med maso v splošnem za soc i a listično stvar tako, kakor je najbolj mogoče, najbolj uspešno in najbolj efektivno, "fie nikadr ni bilo v tej deželi toliko ljudi naklonjenih našemu programu, kakor sedaj," je dejal. A ime ne vleče in je torej treba naše nauke širiti tako, da ljudi ne odbijamo od njih zara di ene besede. Premier Churchill je pred letom svaril evropske dežele, da bodo šle v nacijsko žrelo druga za drugo, ako se skupno ne po-ženo v boj. Nobena ga ni poslušala. Vsaka se je želela oteti s tem, da je skušala ugajati Hitlerju. Padle so, kakor je prerokoval Churchill, druga za drugo. Minuli teden je Churchill spet govoril svarilne besede Turčiji in Sovjetski Uniji. Pa menda ne bodo zalegle nič več kot one ki jih je naslovil pred letom nevtralnim deželam na evropskem kontinentu, ki so bile "nevtralne" sebi v pogubo. Hitler si pohlepa po Ukrajini, ki je žitnica Sovjetske Unije, ni iztrebil, in ne po bogatih oljnih poljih, po katerih hrepeni kakor stiskač po cekinih. S prodiranjem na Balkan prihaja Hitler Rusiji za hrbet. Tako je prišel prej za hrbet čehoslovaški z okupiran jem Avstrije, Poljski z okupira njem Slovaške, Rum uniji y zvezi z Madiarsko in Bolgarijo, in Jugoslaviji irz Bolgarije in Rumom je. Is&le-da, da so se v Moskvi iz teh dogodkov naučili vssj toliko, da jih je začelo skrbeti že kar na glas. čudno je le, čemu so vzlic temu prošii teden sklenili "pogodbo prijateljstva'* z Japonsko, ki je nov dtplomatični triurni osišča Berlin-Tokio-Rim. Cleveland, O.—V prejšnjem Proletarcu sem čital dopis "Big Tonyja" Tomšiča, ki propagira svoj sloviti predlog, da bi vsak prijatelj Proletarca prispeval vsaj "en copak" v njegov tiskovni sklad. Omenja, da je Proletarec list, ki zaslufci, da ga ohranimo, ker se res vztrajno bori za delavske pravice. Dragi Tony, v prejšnji številki Proletarca si videl, da tvoj predlog podpiram, in z mano vred da je to storil tudi sodrug John Rome, član kkiba št. 49. Danes pa Ta naznanjam, da Te podpira v te«p predlogu še en nat» 26-letni naročnik, namreč John Filipich, ki je v metropoli znana oseba. Prepričan sem, da je v metropoli to komaj začetek in menda tudi drugod. Tony, prav si dejal v «vojem zadnjem dopisu, da se nam bi nasprotniki smejal« v pest, ako bi dopustili, da Proletarec preneha izhajati. A v nečem sva (ga, cenjeni "Big" Tony, le polomila! V čem, to Ti takoj pojasnim. Nekaj časa pred no sem pričel kovati ta dopis, sem srečal sodruiico, Članico kluba št. 27, kd me je prav trdo prijela (pa tudi tebe, čeprav nisi bil zraven), ker v dopisih apelirava za tvoj predlog le na moške. "Mar niso tudi ženske prijateljice in ajgitatorice Proletam." je rekla. In mar nimajo tudi ženske "copake" v svojih torbicah? Torej čemu delati razliko, se je hudovala. Se veliko več mi je "natresla v ušesa". Jaz, cenjeni Tony, pa sem se izgovarjal kolikor najboljše sem vedel in znal. Dejal sem, da kadar omenimo sodruge, pomeni to tudi sodružice, in če vabimo rojake, pomeni to tudi rojakinjg. In če pravimo, prijatelji, odjsovite se, bodisi na prireditev,/ali pa s "copaki" v kak dober namen, je naravno, da to pomeni tudi prijateljice. Tako sva se sod ru ž no menila in za šalo in majp zares sem ji zagotovil, da kadar prideš s Pravo borbo so vedno vodili I paoifičnega obrežja k nam na mi naši fantje namreč člani kluba, in pa somišljeniki, razpoloženje je bilo izborpo, tako, da je dan in večer minil v res prijetnem razpoloženju. Pri prodajanju pivskih listkov je nas bilo kar deset zaposlenih in vsi smo napravili "dober biznis". Pri blagajni popoldne in zvečer se je trudil (revež) sodrug Jauch. Milan Med-vešek in še nekaj drugih pa so bili reditelji pri vhodih. Vsi so imeli dosti dela. Ravnatelj čez vse pa je bil Felix StrUm-bel. Svojo nalogo je vršil sikrb-no in tudi precej strogo. Med udeleženci smo videli Naprudnikove iz Detroita, Stol-fove iz Tolida, nekaj naSSh mladih fantov iz Penne, večjo družbo iz Maiple Heights, in iz raznih drugih sosednih krajev. Vsi so bili z nami vred zadovoljni. Izgleda, da je postal socialistični pevski zbor Zarja spet eden izmed najbolj priljubljenih. Pa se tudi odizove, kamor ga vabijo. Njegovi člani in članice so vedno na pozorišču in pomagajo, če ne drugače, pa kot posetifiki. Zbor Zarja ima dobrega učitelja. To je sodrug Joseph Krafeec. Pravi, da je socialističnega prepričanja vse svoje «življenje. Zarja ima tudi zelo dobro moč v igranju na klavir. To je mladi Edwin Pol-šak, sin predsednika zbora. Njegov oče in mati ^a dobra pevca in zaeno z drugimi člani in članicami skrbita, da Zarja napreduje in da je prebila vse težave. Anton in par drugimi zaupniki smo se | Iforlhy je v svojem proglasu dogovorili za tajni sestanek, na dejal med drugim, da je poslal le nUadi in ljudj.l r * a ■ "t B= Majski Glas izide s pestre vsebino PRESTOPAJTE K slovenski narodni podporni jednoti USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NCVO DRUŠTVO S 66 NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina aa Zdrnicno 4rft«v« (lav«« Ckicafa) in Kaaadk SS.00 na latoi $3.00 aa pel leta; $1.80 ma letH letat aa Chief o in Clcare $7.M aa eele letei $3.75 aa pel lataj na laoenntitrn $$.00. Naslov zo list in tajništvo je: 2657 S*. Lawndale Avenue s Chicago, Illinois I Godina); Morning Hours in Coaltown (Joseph Dratler); Sometimes I Fall Into Dreams (Kaaver Metko, translated by Alice Artach); Blood Red—The Slcy! (Alice Artach). Ostali del slovsnske vsebine je: Nov red —kakšen in čigav? (Frank Zaltz); Dinkey ror (Anten Shular); Pri odprtem oknu (Anton Zaitx); Uipitalixem na berglah (Math Petrcvich); Krliko je vredna apoved? (John Gortek); Na valovni življenja (Frank Četen); Petnajstletnica kluba Naprej št. 11 JSZ ¡n zvečer na zabavi. vzhod, boš kaj zaigral na svojo slavno koncertino. Upam, da boš to izvršil ob prvi priložnosti. O koncertu Zar je Koncert Zarje, ki se je vršil 6. aprila v SND na St. Clair Ave., je bil nov njen uspeh. Dneve pred koncertom je bilo zelo puvto vreme, v nedeljo se je prikazalo soVnce, ki je svetilo v japni dan. Skoro je nas prijela bojazen, da bodo šli ljudje raj** v naravo v na koncert, pa se je vse dobro izteklo. Udeležba je bila obilna po- Kakien bo mir? O tem raspravlja v letošnjem Majskem Glatu med drugimi Anton Slabe. Antonija Ločniikar is Detroita opisuje spomine na prvi maj v Kansatu. William Rut je priredil članek o raznih zavarovalnin-tkih lestvicah bratskih podpornih organizacij. "Iz noči" je tpit, ki ga je po Jan Valtinovi knjigi "Out of the Night" priredil Zvonko Novak. "Plat zvona" je tatira iz Konfuzije, ki jo bodo s zanimanjem čitali tisti, ki te jih tiče, tn oni, katerih te ne tiče. Napisal jo je Ivan Motek. Angleški tpit« v Majskem Glatu, kate* th r prejšnji Številki nismo omenili so: "Our Program; There Are Such Thingtl (Ivan Jon-tez); The Slo vene Labor Center (Oscar B. (Jct. Snoy) ; Zasluge premog a rjev v de lav tkem gibanju (Fr. Zaitz); Sedanjost in bo-dočnejt (C. Kristan); Proavetna matica, njene naloge in njeno delo. (Chat. Pogorelec); Mačja opereta (Fr. S. Tauchar); Ne podcenjuj moči slabotnejtega (Ivan Vuk}; Amerika zametu je Hitlerjevo vero; Pridobitve So-vjettke Unije v tedanji vojni; Program, ki nudi vtakemu zavednemu delavcu dovolj priložnosti za sMivnottl; Žrtve eksplozij v pre-megevnikih; Dobički korporaclj m mezda delavcev; Resnična besede, ki ostanejo resnične; Delitev tedanjega kongresa po ttran-1 kar tki pripadnosti; .3116 let vojn« napram 280 let miru; Kaj po vojni?; zbirka Ijtadtfcih pregovorov; Iskre; Otvojkve Nemčije v tedanji vojni; Podatki o XII. zboru JSZ in Pro-tvetne matice; Dela klubov JSZ na bt mogel nihče nadomettiti; "Revolucija-a-a" (Louis Beniger); Nekaj todobnih mitli (Anton Gar-den). To je v glavnem pregled vsebine, ki jo dobite v letošnjem M «J »k cm Glatu Za malen-kostno vsotlco 25c. Za tlovensko revijo, ki se v cirkulaciji ne more kosata s angleškimi, je to naravnost uspeh. Gradivo v nji je literarno prav gotovo tolikšne vrednottl, kot v najboljših angleških Uvijah. Majski Glat bo razposlan prihodnji teden. Vse somišljena^s prosimo, da nam #a Pomagajo razpečavSti, kajti le na ta način bo dosegel čimveč jo innoiieo čitateljev, katerim je namenjen ftpored je bil obširen, zelo zanimiv'in dobro predvajan. Spevoigra "Povodni triož" je vzbujala ni£ koliko smeha. Mladi člani in članice Zarje ro te poleg drugih pmv dobro postavili. Portosni smo nanje škoda le, d* nam Zirjine fante pobirajo k vojakom. 11 ' 1 Spored je oznanjal Joscph Zorko/ ki ;,je zelo * prikladen, namreč sposoben ža tak posel. Govornik j* bil Math Petrovič, ki je na kratko, pa jedrnato, povedal sVoje misli v duhu naših načel. Kot' še na prireditvah nafte sorte spodobi tako je bilo tudi na tej po skončanem programu razne zabave ih postrežbe v izobilju. Kelnarice so bile naše sodružice natakarji tudi sa- TISKOVNI FOJjD PROLETARCA i . i r £ «si VI. IZKAZ. Na predle* A. Tomšiča i« Oaklaeda, Calif., se- prispevali: ' * < * Springfield, lit John Gorftck st. $1. Cleveland, O. Anton Jankovich, John Rame in John Filip*, skopaj $3.00. San Francisco. Calif. Frank Vidmar $1.00. Hay ward, Calif. Albert Hiast $1. Farmingrton, III. Iirnac GrešM* |1. Moon Ren, Pa. Jacob Awbraaich, $1.00. Detroit, Mich. Joseph Devyak $1. LeadviHe. Cole. John Fajdtga $!. Chicago, in. Lonfe Steblay, Joško Oven in Chas. Pogorelec, skupaj $3. Druffi prfepoTatelji: Chicago. III. Frank Peterlin 60c. Rices La edine, Pa. Anton Zorich 25c. Beroa, O. Louis Kosmach 75c. U Salle, 111. Anton Udovich 60c, Anna Klančnik 10c, skupaj 70c. Johnstewn, Pa. John Bombtl $1; lprnac Grozflik 50c: po 25c: "Anton Vidrich, Frank Kavčič, Andy Vitrich. Joneph Widmar. John Kratevich, Anten I>oienc, Jacob Ru|»«rt, Nick Me-hall. Jahn Ofeakovich, Frank Chu-chck, Frank Konstel, Plcskovich, Fr. SuSterHii. Jiscph Culkar, J. Inngcr-hole; Louis Štefani* 20c; John Sat-kovlch 15c; po 10c: Joseph Sntovftck in John Ginscr, skupaj $5.8(1. (Ns-bral na seji Conemaugh VaHey federacije 8NPJ John Lanaerholc.) Skupaj v tem ixkaxu $21.00, prej-»nji i tka?. $07.40, skupaj $118.40. 1 1 - ' ». J^ r Pevaki zh«r •t jm /t rim*«» priredi koncert v nedeljo r rr v- ^mojovdvoroni$NPJ Nabavite si vstopnice v predprodaji, ker so » « t. 1 • cenejše. .................................................... ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 n. halsted street, chicago, ill. Tal. MOHAWK 4707 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ZVONKO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN OBE PLATI ZVONA Veliko je sedaj govorjenja in pisanja o tem, kako bo po vojni na Angle&kem, Čeprav ¿e nihiče ne ve, kako dolgo bo ie trajala ta straàna tragedija in ¿kakšen bo njen konec. Vsi tisti, kil zagovarjajo naio sedanjo Zunanjo politiko in so resnični prijatelji delavskega gibanja, upajo, da bo ta vojna ob vseh svojih strahovitih posledicah prinesla Angliji tud dobre in temeljite rzpremembe v družabnem in gossp^darskem oziru, kar bo nedvomno zelo vplivalo kajpak tudi na razmere v tej deželi.Uverjeni so, da pride delavstvo pri amgleàki vladi v sedlo. Jaz podpiram sedanjo zuna-jno politiko naše vlade v Wash-ingtonu zato, ker mislim, da bo takšna politika na koncu koncev zadala Hitlerjevemu tolo-vajstvu in Muösolinljevemu raz boj nitk vu smrtni udarec ter razbila njuno grozno vojaško masino na drobne kosce zavse-lej. Pri tem pa seveda tudi želim, da bi bilo konec angleške politične in ekonomske grabežljivosti, kar naj odpre pot, po kateri naj pridejo izrabljane delavske pare k lepšemu in boljšemu življenju tamkaj in pri na». Ali vselej pa je dobro čuti obe plati zvona in zato prinašam v eledeôih vrsticah nekaj, kar ne daje dosti upanja z ozi-rom na zboljšanje delavskih razmer na Aagleàkem ...................................................................... Vrtry Konir d#u*.................................................................................Mnr* y^votuk A*' ******...................................................................................Krape», ,^'VC, lovec............................................................................Joiepk Obtak PISMONOSA ....................................................................................John Kaoir, Jr. Roiksr Anton Krapene. PO PROGRAMU PLES IN PRQSTA ZABAVA S ŠALJIVO POŠTO. v. Za ph9 ¡grajo BERG A NT SISTERS is tiefe«». Ohio. Vstopnina v predprodaji 40c, pri rratih 50c, «a otroke 20c. ^ . f 'I '» * ' Priznano, ali ne vpoštevano Ravnatelj javnih vodnih naprav Jame« P. Pope je imel pred kratkim zelo dober govor, v katerem je dejal med drugim tudi tole: "Ljudje, rojeni na tej zemlji, imajo prirodno dediščino. Oni podedujejo ne samo svoja telesa in um, svoje ustanove, svoje šege in tradicije, nego tudi prirodne zaklade svoje dežeile — zemljo, vodo, zrak, prst, rudnine, rastlinske in živalske produkte. Človekov obstanek je odvisen od te pri-rodne dediAčine." Vse prav in lepo. Ampak če je zemlja, voda, zrak, prst, če so rudnine in živalski priddlki, če je vse to človekova deiišSi-ne, od katere je odvisen njegov obstanek, zakaj je potem vse tisto domala last le nekaterih, čemu je toliko revščine, trpljenja in pomanjkanja med nami?! Ce kdo kaj podeduje, sme tudi potem uporabljati ali uživati tisto. Je njegovo. Štiri petine ljudi morajo ali stradati ali pa drago plačevati razne dobrote tiste svoje dediščine. Ce komu kaj priznam, pa mu ne dam tistega, je ravno toliko, kakor če gospodar prizna sposobnost svojega hlapca, pa ga navzlic temu vrže na cesto. Koncert Zarje sijajno uspel C le vel and O. — V nedeljo 6. aprila se je vnšil v avditoriju SND na St. Clair Ave. koncert pevskega zbora "Zarja", ki je sijajno uspel. Dvorana je bila polna. Toliko ljudi še ni bilo na nobenem njenem pomladanskem koncertu, kakor na tem. S sporedom so bili V9i zadovoljni. * Nekaj tednov prej je imela koncert Glasbena matica (prvotno samostojna Zarja). Udeležba je bila pičla, dasi je zbor jako dober. Pravijo, da se ne gre za ''strankarstvo*' ali za vero, pa vendar te reči štejejo tudi pri kulturnih prireditvah. Bilo je zelo pametno, da se soc. pevski zbor Zarja ni podal v kakšne take toke, ki bi ga napravili brezbarvnega. Vsa Čast Zarjanom in klubu št. 27 JSZ, ki je z Zarjo eno tek)! • Koncertov je v naši metropoli precejšnje število vsako leto. Nedavno so priredili koncert skupni »bori Sloga. Slovan in Jadran. Tudi tu je bil odziv nepovoljen. Merodajni ljudje sedaj ugibajo, kaj je bilo napak, če sploh kaj, ali pa se le primeri, da na kak dan ljudi ni moupont, ki obratuje municij-ske tovarne, večinoma eksploziva in kemikalije, je imel v minulem letu 63,800 delavcev. Vsaiki mu je «prinesel $758 čistega dobička. General Electric je imela u-podenih 75.294 delavcev. Od vsakega je imela ob zaključku letnih računov $476 dobička. United States Steel korpora-eija je imela upornih 254,393 delavcev. Od vsakega je imela $72 čistega dobička. Najslabše izmed teh petih vodilnih ameriških korporacij je torej izšel jeklarski trust, toda toliko bogatejša žetev se mu o-beta v tem letu. Familija Dupont beleži od vsakega delavca izmed vseh velikih družb najvišji dobiček. Ti dobički na vsakega delavca so računani na podlagi Šest odstotkov odbitka na vrednost našo lepo slovensko pesem, in da se zabavajo z nami. Ta prireditev vas bo ponesla v vašo rodno grudo, po kateri sedaj divjata s svojimi armadami Mussolini, Hitler in Madžari. A tudi te tragedije naših ljudi v starem kraju bo enkrat konec in jim zašije solnce prijaznejše bodočnosti in svobode. Poslednja leta prireja naš klub Naprej le po eno slavnost na leto in to k 1. maju. Na vsaki smo imeli obilno udeležbo in ppored tako dober, da je vse zadovoljil. Tako se bo zgodilo tudi v soboto 26. aprila. Pridite, da boste skupno s klubom Naprej št. 11 JSZ praznovali petnajstletnico njegovega delovanja in njegovih uspehov ter mu dali vzpodbudo za aktivnosti v bodoče. Joaeph Snoy. Vabilo vsem naprednim delavcem v teh krojili Bridfeport, O. — Kot smo že poročali, bo obhajal klub Naprej št. 11 JSZ slavje 15-letnice obstanka, ki bo ob enem tudi prvomajska proslava. Ta prireditev se bo vršila v soboto 26. aprila ob 7:30 zvečer v društveni dvorani na Boydsvillu. V sporedu nastopi dekl&kl kvartet soc. pevskega zbora Zarja iz Clevelanda, ki ga bo vodil profesor glasbe Joseph Krabec, ki je Zarjin pevovodja. Vmes med pevskimi točkami bodo tudi kratki nagovori k 15-lotnici kluba Naprej št. 11 JSZ. V dekliškem kvartetu so tri sestre Turkman in Joeephri-ne Turk, S svojimi nastopi so dobile že dosti priznanja v Cle-velandu in tudi v drugih naselbinah, vfttevši Chfcafeo. Nastopijo v- duetih in v kvartetu s pesmami v obeh jeeikib. Godba bo «prvovrstna; tgral bo ii h m rev L. Sirnončičev orkester iz Clevelanda. Torej bo ustreženo udeleiencem s pevskim programom in t godbo. Prireditve našega kluba Na-prtj ao bile vedno dobro obiskane s posetniki od blizu in daleč. Zanašamo se, da bomo imeli obilen poset tudi v soboto 26. aprila. PRESAJANJE DOMA IN PO (Nadaljevanje s 1. strani.V rodnega delavskega praznika. Včasi so izhajale zelo dobre v starem kraju. To je v tem letu popolnoma prenehalo. (Več o tem v Komentarjih v tej številki.) Bolgarski nacionalisti zahtevajo, da se Bolgariji pridruži vsa Srbija, češ, da so Srbi Bolgarom naj-orodnejši narod. Izgleda, da se bo zemljevid Balkana in vse Evrope res temeljito spremenil, tudi ako Nemčija ne propade. HaUe Selassie jc spet v Etiopiji. Njeno glavno mesto Ad-dis Ababa so Italijani morali prepustiti angleškim četam minuli teden. Ko je "kralj kraljev" v Času Mussolinijeve invazije zbežal — drugega mu tudi preoetajalo ni — je med domačim ljudstvom izgubil veliko legendarne privlačnosti. Titelnov je imel nič koliko, v deželo pa »o uirli ljudje, ki so se postavljali le s silo. Haile Selassie ne bo imel več toliko čaščenja med ljudstvom njegovega cesarstva, kakor nekoč. Prejkone je za ljudstvo to zelo dobro, ker se je v dveh vojnah, ki so ga zadele v teku nekaj let. lahko naučilo misliti. Etiopski glavarji tudi vedo, da Če Anglija Nemcev ne premaga, bodo morali nazaj pod Musso-linija in cetar Sellasie pa z nova pobegniti, ako bo imel kam. Nemške čete ▼ Libiji so zajele šest angleških generalov. Z njimi vred seveda tudi mnogo vejaAtva in provijanta. Angleški trtumf v tem delu Afrike se je v par tednih spremenil v fi-a«ko. Jugoslovanska vlada je izročila ameriškemu poslaništvu v Rimu varovanje Interesov jugoslovanskega ljudstva, v kolikor se to tiče Italij«. Po mednarodnem zakonu lahko nevtralna Engeoe G. Grace, predsednik Bethlehem Steel kompani-je, je tzjavfl, da bo v svojih tovarnah unijam/-rtnpustil vse or-ganizatorične/ pravice. Toda kar je oblju^ij, ne\bo izviiiil. Delavci si morajo take pravice sami izvojevati, ka/ pri omenjeni družbi poskulejo še mnogo let. DOGODKOV SVETU dežela, kadar prevzame zastopstvo za nenevtralno deželo, prizadetim veliko pomaga. A izgleda, da bodo morale Zed. države same iskati nekoga, da jih bo zastopal v Rimu. Sovjetska Unija je sklenila z nacij?ko vlado Norvežke no vo trgovsko pogodbo. S tem jo je priznala in v Berlinu so veseli uspeha. Zed.. države in Anglija nočejo z vlado Norvežke v Oslu, katero je imenoval Hitler, nobenega opravka, razen da jo skušajo strmoglaviti in Nufrvežki pcmagati, da dobi nazaj demokratično, delavsko vlado. IMinciski governer Green je v lanski kampanji obljubil znižati prodajni davek, oziroma, obetal je celo, da ga bo odpravil. A namesto tei?a je njegov Štab sedaj predlagal le, da se prodajni davek iniža s treh na dva odstotka na dolar, v nadomestilo pa je predlagal nove davke na pijače, tobak itd., ki bodo v splošnem pomenili zvijanje, ne pa »nižanje davčnega bremena. Predsednik Rooaevelt je čestital mlademu jugoslovanskemu kralju Petru na zasedbi prestola in mu želel uspeh. A še pred no je dospel tja Roose-veltov telegram, so mu nemški letalci kraljevski dvorec popolnoma porušili in Peter pa je menda komaj da uteke) v Turčijo. Nemci so se silno trudHi, da bi ga ujeli. Bitko v tem oziru so torej izgubili. imovine. Torej je faktični dobiček 6% višji, kot pa so gori navedene vsote, toda je pripisan na račun obrestovanja kapitala, o--ta!o pa na produktivnost povprečnega delavca. Podatki, ki jih tu navajamo,' so iz statistik, ki jih zbira AFL in objavlja v "Labor's Monthly Survey". ■' ■■ 1 ■■ v1'1"' ...... MAJSKI «.LAS Nadaljna naročila so poslab še sledeče organizacije in posamezniki: Mike Krultz, VVil-lard, Wis., 25 iztisov; FrAnk Hrvatin, Jr., Salem, O. 6; Jacob Zaitz, Superior, Wyo., 10; 111 SNPJ, Aurora, Minn., 4; 120 SNPJ, Gallup, N. Mex., 12; klub 118 JSZ, Canonsburg, Pa. 25; 295 SNPJ, Bridgeville, Pa., 10; 3 JPZS, West Allis, 10; 69 SNPJ. Eveleth, Minn., 8; 110 SNPJ, Chi-holm, Minn., 10; 268 SNPJ, Ely, Minn., 25; Fr. K'emenc. Brownton, W. Va., 5; Mary Rust, Greensburg, Pa., 6; Frank Ilertich, Virden, III., 3; Louis Barborich, Milwaukee, Wis., 50; 81 SNPJ, Red Lodge. Monti, 10; Ignac Hre-icic, Farmintfton, 111., 2; Anton Zagar, East Braddy, Pa., 3; Frank Gregorin, Little Falls, N. Y., 8; klub 228 JSZ, Purs-glove, W. Va., 15 ; Leo Zakraj-iek. New York, N. Y.. 2 i/.tisu. Ameriška bratska zveza zvisqla svoje naročilo Novakovega besednjaka na 225 izvodov Na podilagi dejstva, da je angješko-sloven&ki besednjak potreben vsakemu drušhu pri njegovem poslovanju, je Ameriška bratska zveza na Elyju, Minn., zvišala zadnji teden svoje naročilo Novakovega besednjaka na 225 izvodov. Ce se bodo vse druge naša! brat-k e organizacije ravnale po tem ratzsodnem ukrepu A-meriške bratske zveze, , bo ustreženo veliki potrebi pri njihnih društvih in ta koristna pa if:otrebna knjiga bo prišla preje na svetlo za splošno uporabo med našimi ljudmi. Mrs. Agnes Novak. 2506 N. Clark St., Chicago, 111. i'itiiiEDiift: KLUBOV J* Si- APRIL . MILWAUKEE, WiS. — V nedeljo 27. aprila ob 10. dop. konferenca Prosvetne matic« v roitaricevi dvor»-ui, 539 So. 6th St. BRIDGEPORT, O. —- Majsko slav-je klub« Naprej it. 11 JSZ v soboto 26. april« v Boydsvillu. MAJ SPRINGFIELD, ILL. — Majsko si« v j« klub« ¿t. 47 JSZ v nedeljo 4. maj« v Slovenskem domu. CHICAGO, ILL. — Koncert S«v«, r nedeljo 11. m«j« v dvorani SNPJ. BARTON. O. — Zborovanje vzho-dnookijske konferenčne organisacije Prosvetne matice in JSZ v nedeljo 25. maja. JUNIJ CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarc« v nedeljo 22. junij« pri Keglu v Willow Springsu. JULIJ CLEVELAND, O. — Piknik klub« št. 27 in "Zarje" na isletniškib pro* storik Federacije SNPJ v nedeljo 6. julija. AUGUST STRABANE. PA. — Piknik klub« št. lis JSZ v nedelj« 17. avgusta V Drenikovem parku. NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-je" na Zahvalni dan v četrtek 20. no-vembr« v SND na St. Clair Ave. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 30. povembra koncert Save v dvorani SNPJ. DECEMBER CHICAGO. ILL.—V sredo 31. de- cembra novoletna z«bava klub« it. 1 JSZ. JANUAR 1942. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 15. marca 1942 prireditev v korist Pro!«- t«rc« v dvorani SNPJ. CHICAGO. ILL. — V nedeljo 26. april« koncert Save v dvorani SNPJ. Listen to PUINOEGH'S ^ YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Evuj Saturday, 1:30 to 2:30 P.M. STATION WHIP <| 1480 kilocycles | (First Station on Your Dial) e Featuring a program of • Yugoslav Folk Music Pogodba Sovjetske Unije z Japonsko ni prišla nepričakovano Ko je Moskva meseca avgusta 1!K*9 sklenila pogodbo prijateljstva z Nemčijo, je svet o-strfnel. Le kako sta se mogla zediniti za tak sporazum takšna smrtna rovražnika, kot sta Stalin in Hitler! A zgodilo se jc in Nemčija jc bila spmena, da je lahko svobodno udirila na Poljsko in kamor je hotela. Zadnjo nt deljo je bila v' Moskvi fkenjeri siu.ia pogodba Rusije z .Ja) on ko, ki jc mika-dovo cei'3r tvj oprostila »jctfrhc i»c/«i.aosti", da lahko udari ] o ang t škili posestih v A/Jji brez .-trahu pred rusko intervencijo. Pogodbo sta podpisala v imenu Rusije njen premier Molotov in v imenu Japonske pa njen vnanji minkster Yo<3 bil na poti v Berlin, pa tri dni. Nekateri bi radi tolmačili, da je ta pogodba udarec za Nemčijo. V Berlinu pravijo, da je bila sklenjena na Hitlerjevo prizadevanje, kar naj bi pomenilo, da Rusija Ae igra dvojno vlogo. Eno proti "imperialistični" vojni, drugo pa v oporo osittu Rerlin-Tokio-Kim. Za angleško in ameriško diplomacijo je sklenitev prijateljstva med Rusijo »n Japonsko velik poraz. PRISTOPAJTE K ;; SLOVENSKI NARODNI ! ;; PODPORNI JEDNOTI !! NAROČITE SI DNEVNIK J I "l»RO$VETA" i Stanr sa celo leto $6.00. pol leta $3.00 IJsfannvIjajtf druAlva. Deset članovi w > je treh« e:t novo drufttvo. Nastov r.a list in in tajništvo je: 2657 S. Lawndale A v»* T CHICAGO, ILU «■»»f»» »Ml " Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS. 2:0C -4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tot. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4 —6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If ao answer — Call Anatln 5700 ■ ■■BO Napačna ugotovitev V Proletarcu z dne 9.aprila je bilo rečeno: MPoset MaUu-oke ni bil triumfP Pa je bil koncem konca v njegovem romanju po Evropi in Aziji vendarle sijajen uspeh zaradi sklemitve "nenapadal-ne" pogodbe, ki jo je podpisal 19. aprila v Moskvi in ga je nato spremil na postajo sam Josef Stalin. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycles. Vodi jo George Marchan M ■ ■ ■ ♦♦HMMIlIMHlimmM BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 1479 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational ^ Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1753. Publuh*d W««kiy ml 2301 So. Lawndal* Ave. CHICAGO, ILL., April 16, 1941. VOL. XXXVI. Aid For Jugoslavia Coming at a time when new life pervades the entire countryside and ordinarily, in a country like Jugoslavia, the planting season is well underway, the Nasi invasion has. in addition to the bloodshed following in its wake, dislocated the entire econcmic and agricultural life of the country, as well as the future crop that is ordinarily produced. That much hunger and suffering will follow the present struggle goes without saying. Jugoslavia will need all the material aid this country can give her immediately. Time is an all-important factor. Campaigns for whatever funds can be raised mtst get underway immediately. Most of the Jugoslav fraternal organizations will very likely respond to the invitation of the Jugoslav minister in Washington, Konstantin Fotich. who has asked all the national Jugoslav fraternal organizations to combine their efforts under one committee for aid to Jugoslavia in her crucial hour. The Slovene National Benefit Society has accepted this invitation and others probably did likewise. Our Federation members, most of whom are active in the SNPJ, will work through this committee also, as far as is now known. At a mass meeting held at the Slovene Labor Center last Saturday under sponsorship of the JSF, the consensus of opinion was to work through this committee. Jugoslavia must be helped while she is still on her feet and fighting. If Hitler succeeds in over-running the country and making another vassal state of it. any further aid to the Jugoslavs will then be playing right into his hands. A few more weeks, however, will show^yhether the German war machine can continue the lightning speed with which it has struck into Jugoslavia and Greece, or whether it will be stopped in the mountain fighting to which the Jugoslav army is retreating. An unfortunate condition in Jugoslavia, which is playing into the hands of Germany is the lack of unity and understanding among the three main nationality groups — Serbs, Slovenes and Croats. Employers Plan Attack On Labor Social Gains Menaced by Bosses' Program to Regiment U. S. Workers J. S. F. Conference Will Be Important What .ha* happened to Ji'ya-lana in the la*t two ireek* hat ¡nofoandly sttrrid everyone- u ilh •< spoil; of feelini/ in hi* mm I for whot in r yht anil ¡nut, and dimlilct (or a hot is ciijnii.nI and unjust. la view of what has happened, the JSIConference in Milwaukee oh A pi it ¿7, take* on added niyni-ficance, ,na*.nach am it a ill have to he thioi'yh organized group* like thu that aid far Juij>uiluvia mining un will ht undertake*. Frat.rnal Unlge*, JSF /tranche*, siniftMy hih ietie* 1and other yini/im uhich have not rlrrted deleyale*, should da mo at their next meeting. Every active fraternal and cul-tmal organization in the lllinoit-W menu sin dimtriet *honht have re- pr* ¡tentative* gathering. at- >him iun ¡Mitant Social Security and the New Job IN THE NEWS The nation'« leading employer? have moved their artiUery into position for the greatest attack on labor since the wHiolesale wage-cutting of the early 1930k. Ironically but quite naturally this program is getting under wsy at the v< ry time when swollen corporate profit* (only a sample of the vastly greater profits ahead) provide full justification for the wage increase.-« that unions throughout the country are demanding. Major objectives of the employer campaign are: 1. of wagen at preamt Freezing level*. t. Urnntie lengthening of hour*. 3. Abolition of overtime rate*. 4. Cancellation of norial legislation. 5. Nullification of the right to • mtrike. 19-Year Olds Raise Rate of Major Crimes The increase of the major crime rate, with youths of both sexes averaging 19 as the principal offenders; the rising flood of farm-to-city movement among rural youth effecting profoun I dislocation in the pattern of the nation's population; advances in, rents and prices, especially in defense areas, and the problem« of health and | welfare arising out of the defense' program, are prodding the various social agencies in government bureaus. , An F. I. B. tvport released re- j cently revealed increasing crime throughout the nation, with Ijnm Angeles showing a marked increase in major crimes bringing it second to Chicago as the most law-breaking community in the country. A troubling aspect of the report was the revelation that more than half of those arreste! already had their fingerprints on file with the F.B.I., indicating previous conflict with the law. About 96% of all serious crimes were New employee shun s his Social Security account number card to his employer so that employer will be sure to get ^ the number and name exactly as they are on the eard. higher wages produce inflation and penalise consumers. This argument sounds plausible so long as the em-, cri of M h inewmtm, plovers and the newspapers conceal | , ' ' one key fact: Labor cost is only minor element in retail price. ,:. In men's and boys' clothing, for example, the labor cost is 18%. This means that if the clothing workers win a 10% increase and the manufacturers and retailors pass this entire burden on to the consumer, the incriase would amount to only 45c on a $25 suit. A 10% increase for nuto workers would boost the price of an $84»0 car by only $8, since the labor cost is only 10% of the value of the product. In the cigarette industry, labor represents only 2.4% of costs. This means that if the wages of the low-paid tobacco workers were doubled, the extra I i cost would he only four mills for a Precisely because the manufactur- ife nf rigareUes. ers have the money now, they want to »fueeze every last dollar. And the national defense program, the source of this prosperity, gives the employers a beautiful chance to yell "Scoundrel!" and "Traitor!" at unionists who hold out for projection against the rising cost of living. AST ¡'LABOR SIC,S S All indications are that the administration will support most of the em-jdoyer program. The New Des I blessing for a new mediation board and * cooling-off period, coupled with President Roosevelt's demand for longer hours are ominous straws in the win!. Evidently the campsign talk about preserving social gains was just campaign talk. The scope of the i m (tending attack is pretty clearly defined in a little volume entitled "Wartime Control of Price*," by Charles 0. Hardy ($1). It contains the results of a survey undertaken by the Brookings Institution, employer research agency, at the reqiKst of the War Department. A significant recommendation is for compulsory labor "at wages which the worker is not free to reject" in government wayers." BUSINESS INFLUENCE SEEN Tlhe National Asanciaiion of Manufacturers has psused in ita labor of censoring high school textbooks to contribute its two cents' worth. The N. A. M. wants a 40-day colling-off period, during which a national conciliation commission would act. Workers who failed to behave would lone draft deferment*, and the court* won I<1 be given power to "terminate" any strike or lockout in violation of the proposed law. Employer strategy in denouncing wags increases will be to say that ^ll^eading Labor Advocate. 15th Anniversary and May Day Celebratioon BRIDGEPORT, O.—The 16th anniversary and May Day celebration sponsored hy the JSF Branch "Forward" will be held Saturday, April 26. beginning at 7:30 p. m. in the Boydsville Hall. Pnrt of the program is composed of a section of the sinking sociey "Zaija" coming in from Cleveland, O. This chorus is under the direction of Prof. Joseph Krabec. Our guest speaker will be Andrew Turkman, also from Cleveland. The members of "Zarja" will appear in duets, trios, and quartets ! attacks on women showed the largest u with more than 9,000 reported throughout the country, a 35 i»er cent rise in, the L**t five years. > Analysis by census expert Prof. Stouffer of the University of Chicago shows that the defe nee inorts the worker's wages to the Social Security Board using vjhe name and number the worker irives him. If these^ are not exactly as shown on the worker's account number card, the Social Security Board cannot credit his wages to his account until the error can be corrected. The best plan for the worker to follow it to show his account card to each employer he works for so that his name and account number will be taken down just as they are on the card. Each worker can properly have only one social securitiy account number. Any worker who has received more than one account number should get in touch with his local Social Security Board office and find out if all his past wages have been recorded in one acoount. He should also find out which number he should use in the future. A worker whose account number caid is lost or worn out should get a new card (with the same number) ot his Social Security Board office. There is no charge for dulicate cards. Foo I pricos, the re|K»rt states, va- ! ied considerably from city to city. ! ' # ' . '. m w ' 1 (»rices in the larger Some of the songs to be sung will be ' . - , . • from their latest concerts. ' H m 1 of M cc Music for dancing after the program will be supplied by the well-known Louis Simoncic orchestra from Cleveland. Club "Forward" invites all you SNPJ members and progressive workers frimn far ami near to uttend our great celebration. Frederick Snoy. MAYBE Employer: "When I started in life, young man, I worked twi4ve hours a day." Clerk: "Yes, but in these ra|»id timet anyone who took twelve hours to do a (fay's work would get fired." HEH, HEH! A middle-aged woman loft her ried From October, 10.19, to October. 1940, j r.itios showed cent; this however has been reversed in the last months. Shortages are not in sight, according to Mi*s Harriet EHiot, consumer memlier of the National i defense Advisory Commission. Furniture costs r.me, she explained, not because of a scarcity of labor but bccause of the drawing off of labor to the defense industiret. Threatened shortages in wool and sugar will not materialize, Miss Elliot said; surplus South American and Australian suppiles will fill in the gaps occasioned by Army de-n amis, she said. —New Leader. Bronch No. 11 JSF, Ready For May Day Celebraion BRIDGEPORT. O.-^Delegates from all active SNPJ lodges and other organizations will head fee BoydsviHe, Ohio, on Sunday, April where they will convene for the JSF Conference :vnd program following it. This will also be a 16th anniversary celebration of Branch No. 11 JSF, which makes it a doubly important event. As usual, a large out-of-town representation is expected, from the neighboring communities as well as Cleveland, Ohio, from where the orchestra will coma. r With the sifting of, the war theatre to the Balkans and the criminul at tack upon Jugoslavia, these conferences take on added significance. It will . he through these organised groups that war -relief work for Jugoslavia will 1» carried on. Lolges whieh" hnve'not elected delegate*, should db rto; Chose .who wish to r-jtend as visitors are allowed to do to; and to everyone in this entire vicinity, reserve April 96 for our jubilee and Msy Day celebration. Jo*eph Snoy. American Fraternal Union Raises Order on Novak's Dictionary to 225 Copies CHICAGO.—On the basis of the fact that an English-Slovene dic-ttonsry is an imperative need of every fraternal lodge in its everyday business, the American Fraternal Union of Ely, Minn., recently raised its order for Novak's dictionary to 225 copies. If this wise decision of the American Fraternal Union will be followed by the rest of our fraternal organizations, a great need will be met and Novak's dictionary will sooner be brought out for general use among our people. Mrs. Agnos Novak. 2506 N. (Mark St., Chicago, III. CIIICAMft Hear Norman Thomas Every Sunday at 4:30 p m Over Station WHIP SWHAT-SHOP MAGAZINES Both "Time" and -Life" Magazines are owned and |>ublihhel by Time, Inc., Time and Life Building. R sk«>. fvller Center,' New York, and are printed under depjorab'e, non-union, swtaC*fhop wot king cot» it ions by the notoriously anti-union printing concern of R. K. Donnelley £ 8ons Co. (LukesUle Press), Chicago. The Chicago printing trades unions have inaugurated u nation-wide cam-> against "Tune" and "Life" as w.ll us the infamous Donnelley concern. This camikaign has the en>iorse-ment of the American Foderotion of Libor, the ItUernationaJ Typographical Union, as well as that of all atate federation* of labor throughout the United States. WRITS YOUR SENATOR! A great injustice is about to be done. The House of Representatives has refused to amend the (luffey Coal act so as to place comtumera' co-op wholesale« on an equality with other coal wholesalers. It now comes before the Senate. Write, or better wire, your senator demanding that he sup|tort the co-operative amendment. Even if you have done so before, do it aguin. Show hint thai co-operators mean business! SALES TAX INTRODUCED IN MINNESOTA Minnesota wiM have a sale* tax of 2% on everything except gasoline and liquor, which are already taxed, if a hill introduced last week is passed. DEFENSE SPENDING SET AT .19 BILLION DOLLARS Authorized ami pro|>osed government expenditures for defense total more than 39 million dollar*, the Office of Production Management reported last week. This include* the seven billion dollars to be spent under II. R. 1770 for aid to Great Britain and other democracies. Of the forty billion dollars jn the U. S. government defense program, nearly twenty-nine billion has been covered by appropriations and contract authorizations already made, and nine b llion i^roponad in the 1942 budget and bills now before Congress. STRIKE AT FORD PLANT The strike at Ford's plants shut ( down completely the tremendeu* Hi-1 ver Rouge plant in Dearborn, Mich., largest single industrial unit in tdie entire world. A''iiempfts by Ford thug«, t:i break the strike brought sporadic flare-ups of violence,'but fuilel to break the |.ickceople's eyes to the real cause of strikes—the greed of huge eoi (»orations and their frequent utter disregard for the la/w. l,ook at the strikes in the U. S. today. Where are they taking place? ' Today's strike* are UaJcing place precisely where management refutes to obey the law of the U. S., refuses to obey the Wagner Act, refuses to bargain collectively, refuse* to even consider workers' demands for a small part of the huge profits rolling in from arms orders. They're also continuing where government officials have bungled the job of mediating. Allis-Chalmers could have Iteen settled weeks ago, if the 0PM had been witting to live up to its pledged word in the original proposal accepted by the workers. No union could take the proposal with the joker that was attached. Certainly no CIO union could be expected to take it. A Movie Chaplin Might Have Made 'The Greot Die to tor" Is Good Entertainment, but It Fails To Reveal Forces Responsible for Hitler's Rise COMING OUT OF HIS WINTER SLEEP VISITORS CHICAGO.—Former sheriff of Mil- . II I ... waukce county, A1 Benson, dropped in balance and fell out of a window Into J at our off,w lut w