GOSPAUD str. 3
KORAŽNI PORABSKI MLAJŠI V VRTCI V M. SOBOTI
str. 7
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 16. julija 1998 O Leto VIII, št. 14
Gornji Senik, 28. junija
DA BI BILO V PORABJU VSE VEČ SLOVENSKIH DOMOV
"V življenju vsake družine je velik dogodek, ko pride do lastne hiše, do lastnega doma. Tako je tudi v življenju naše večje skupnosti, porabs-kih Slovencev. Toda hiša postane dom le takrat, če jo njeni lastniki, stanovalci napolnijo z življenjem, drugače je to le opeka, so stene in mrtev material. Sedež Državne slovenske samouprave bo postal dom vseh Slovencev na Madžarskem le v primeru, če bo v njem vladal pravi slovenski duh, slovensko razpoloženje, "so se slišale uvodne misli na otvoritvi sedeža Državne slovenske samouprave.
V nedeljo so se vaščani in gostje začeli zbirati že okrog desete ure, ko se je v seniški cerkvi začela maša, ki sta jo služila župnika Ivan Camplin iz Martinja in Lojze Kozar, ml. iz Odra-nec. Pri maši so sodelovali člani MePZ Avgust Pavel, na orglah jih je spremljal Ciril Kozar iz Martinja.
Med gosti na svečani otvoritvi sedeža smo lahko pozdravili veliko uglednih gostov z obeh strani meje. Po pozdravnih besedah predsednika Državne slovenske samouprave in gomjese-niškega župana Martina Ropoša je spregovoril Oto Heinek, podpredsednik Urada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. "Simbolične temelje te hišeje pravzaprav položil manjšinski zakon, in sicer s tem, da je vlado zadolžit da mora državnim samoupravam zagotoviti primerne prostore. Istočasno je omenjeni zakon
zagotovil manjšinam na Madžarskem, da pridejo na volitvah do lastnega zastopstva. Veseli nas, da so možnost, ki jo nudi zakon, izkoristili tudi Slovenci, s tem so prispevali pomemben delež k ohranitvi lastne skupnosti, kakor tudi k razvoju območja, ki je bilo dolga desetletja precej izolirano," je povedal podpredsednik. Dr. Gyula Pusztai, predsednik županijske skupščine Železne županije je pozdravil idejo, da so si Slovenci izbrali za kraj sedeža območje, kjer živi manjšina. Gornji Senik je bil že tudi prej središče dogajanj v Porabju, kajti vas je že gostila precej članov slovenske in madžarske vlade, kakor tudi oba predsednika, Milana Kučana in Arpada Goncza.
Sledila je svečana blagoslovitev prostorov. Gospod Lojze Kozar, ml. je izrazil upanje, da bo vse več slovenskih domov v Porabju, kajti taki bi morali biti vsi vrtci, vse šole, vse cerkve in nenazadnje tudi družinski domovi.
V kratkem kulturnem programu je nastopil domači pevski zbor, ansambel Porabje, učenci slovenske glasbene šole in pevka Sergeja Sukič iz Trdkove. Dan se je nadaljeval s programi vaškega dneva, na pikniku so pogostili vsakega, ki si je zaželel golaž, na športnem igrišču so se pa odvijale nogometne tekme med domačimi ekipami in moštvi iz Slovenije.
- M.S.-
2
15. rojstni dan monoštrskega muzeja
Petnajst let je poteklo, odkar je kraj Monošter - 20. avgusta 1983 - dobil status mesta. Petnajst let je star tudi muzej, ki so ga odprli ob prazničnih dogodkih kot narodnostni in lokalno-
zgodovinski muzej. Na ta dogodek so se spominjali v petek, 3. julija ter muzej ponovno odprli za obiskovalce, kajti zaradi obnovitvenih del je bil nekaj mesecev zaprt.
Kako je prišlo do ideje, da bi v Monoštru ustanovili muzej, smo slišali od ravnatelja Muzeja Savaria, ki je posebej pozdravil vdovo Karla Gašpaija in hčerko Avgusta Pavla. Osnovni fond mu-
zejske zbirke je namreč mestu podaril pokojni ravnatelj monoštrske osemletke Karel Gašpar, ki je s svojo soprogo v letih 1975-1976 zbiral etnološke predmete v porabskih slo-
venskih vaseh. Zbral je več kot 600 eksponatov, izmed teh je njegova vdova 461 predmetov podarila muzeju. Muzejsko zbirko pa bogatijo tudi predmeti, ki so jih zbrali člani upokojenskega društva v Monoštru, ter predmeti sodarske in kovaške delavnice, ki jih je muzeju zapustil Sandor Fenusz oz. družina Mathe.
Muzej sejel. 1986., ob 100. obletnici njegovega rojstva,
poimenoval po Avgustu Pavlu. Trenutno najdemo tu 3 stalne razstave. Prvo je postavil muzeolog Zoltan Nagy in predstavlja lončarstvo v Jugozahodnem Prekodonavju. Manjša razstava je namenjena lokalni zgodovini Monoštra, postavil jo je Aladdr Hesztera. Razstavo o Slovencih v okolici Monoštra je postavila etnologinja Marija Kozar, kakor tudi priložnostno razstavo ob 15. rojstnem dnevu. Na priložnostni razstavi sta namenjena kotička Karlu Gašpaiju in Avgustu Pavlu. V zadnjih petnajstih letih je muzej pripravil več kot dvajset začasnih razstav, z nekaterimi je gostoval tudi v Sloveniji.
In kakšne načrte imajo v prihodnje? S pomočjo občine želijo postaviti dve delavnici, kovaško in sodars-ko, po porabskih vaseh pa želijo postaviti male razstave, na katerih bi predstavili značilnosti kraja.
Na priložnostni razstavi ob 15. obletnici so razstavili tudi fotokopije iz knjige obiskov. Na enem je pisalo tako: "Ta muzej je biser v prelepem mestecu."
M. Sukič
Ptuj: mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci
VELIK DELEŽ V STRPNOSTI MED NARODI IN NARODNOSTMI
Letošnji, že 28. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci - ime je po istoimenskem kraju na južnem Gradiščanskem v Avstriji - je Univerza v Mariboru pripravila na Ptuju. Kot osrednjo temo so zgodovinami in drugi strokovnjaki, zbralo se jih je okoli sto iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, obravnavali Utijevanje in sprememba etničnih struktur v panonskem prostoru od 1790 do prve svetovne vojne. Uvodni referat Kristine Šamperl-Purg pa je bil posvečen Janezu Puchu -človeku za tretje tisočletje. Rektor mariborske Univerze doktor Ludvik Toplak je v pozdravnem nagovoru poudaril, da so doslej na simpozijih obravnavali ključna vprašanja, pomembna
za ljudi v panonskem prostoru. Tudi zato, ker gre za naš prostor iz preteklosti in bo naš prostor tudi v prihodnje.
Modinski simpozij je nastal v povsem drugačnih političnih okoliščinah, kot so sedanje. Zato so bili znanstveniki tisti, ki so navezovali stike in ustvarili, kot je poudaril dr. Ludvik Toplak, visoko stopnjo tolerance v takoimenovanem panonskem prostoru. Zaradi tega pa ni bila prikrajšana strokovnost, ker so v svojih razpravah posegali v preteklost, pogosto v skupno zgodovino. Strokovna misel s simpozijev se je uveljavila tudi prek zbornikov, ki jih organizatorji pošiljajo na številne naslove v Evropi. Kljub temu da so naslovne teme v znamenju preteklos-
ti, na simpozijih ne manjka tudi aktualne, celo politične tematike, naravnane v oceno regionalnega sodelovanja, s čimer postaja ta prostor kreativni del Evrope. Za marsikaj, kar se je tod dogajalo in zgodilo, imajo zasluge pomembni možje, rojeni v tem prostoru. Denimo jezikoslovec Fran Miklošič, raziskovalec in prevajalec dr. Avgust Pavel, pa tudi izumitelj Janez Puch, o katerem je tekla beseda v uvodni razpravi, v kateri je bilo poudarjeno, zakaj mu pridajajo, da je človek za tretje tisočletje: ker "je kljub večnacionalni državi znal ohraniti svojo identiteto, ker je znanje uporabljal za širši prostor Evrope brez meja..."
eR
Nova kaseta
Letos jeseni de svetiu MePZ Avgust Pavel šestdeseto obletnico obstoja. Dugo sam si premišlavala, ka bi dobra bilo naredili, ka od toga dugoletnoga mešanoga pevskega zbora leko ostane za Spomin našoj deci, vnukom, pravnukam. Etak sam si lansko leto vözmislo, ka mo nikakoga iskala, steri mi bode pomago. Moja miseu je bila kaseta s svetimi cerkvenimi pesmami. Tou je pa nej tak malo delo, kak bi stoj mislo. Prvič sé trbej redno navčiti pesmi, drugič pa trbej denamo pomauč iskati.
Dragi bralci Porabja, malo vam notik pokažem tö veliko in nej poceni delo. Tou kak sé je gorjemala (snemala) naša kaseta.
Hvala Bougi sam najšla g. Emesta Ružiča, steromi sam mojo željo, miseu leko povedala, da iščem sponzore, ki bi mi pomogli s pejnazami, ka sami za takšo velko delo nemamo denaija. G. Ružič so me pri prvi meji prošnji uslišali in me potolažo, ka mi bodejo pomagali. Čas je išo brž naprej, ednok mi g. Jože Hirnök, predsednik Slovenske zveze povedo: "Vera upam, ka de tvoja lejpa miseu spunjena." Ges sam ga samo gledala. Že sam na skrioma malo vüpanje zgübila. Etak sam pa preveč Vesela gratala, ka dünok je nej bilo tej dosti stopajov Zaman. Za konec leta sam čakala, ka nas bodejo obvestili, kdaj pa gde bojo nas snemali, pa je vse ugasnilo. Aprila smo bili v Podkumu i med potjo sam sé nevedoč srečala z g. Ružičom. Lepo sam jij prosila, naj bi poiskali g. Ivanko Mulec-Ploj, ker je časa že premalo.
Na božjo srečo sé je Zgodilo naše snemanje v Maribora, na štero nas je g. Hirnök tasprevodo in nam naše potüvanje in stroške plačo. Najlepša (h)vala Slovenski zvezi. V Radiu Maribor so nas lepou sprejeli. Zmeraj dobre vole ga. Ivanka so nas pozdravili in včasi povedali da je snemanje (felvétel) šenki. Našo delo sé je ob enajsti začalo, držalo do pau dvej, Potejm smo šli na obed. Od pau tretje do pau šeste vöre smo pá švicali v študiji. Sam po sebi sé razmej, ka sé tam vse čüje, ne smeš sé genoti, kašlati, na glas sapo vzeti, ka sé tou na veliko sliši. Moremo vsi naednouk besede zgovarjati, ka sé tou vse more ponoviti, či je nej enako. Profeosirca Mulec je zkaus dobre vole bila, povedala je, da si še ona bo nebesa zaslüžila z našimi lejpimi cerkvenimi pesmi. Gor na tou velko delo smo ešče zmes takše pevce tü meli, steri so cejlo noč na delovnom mesti bili. Z merno düšov leko povemo, da kape dol pred njimi, nej so bili zaspani.
Dragi naši bralci! Če boste dobili enkrat tö našo kaseto, jo lepo o(h)ranite, občuvajte, naj bo tou naša dediščina, ker smo rejsan srcé in düšo dali v njo. Kelko in kelko vör je tü dano vküper. Mogoče, ka bode tö Zadnja, ker smo za našo delo po novinaj, po radiu kritizejrani, etak ne dajo nam moč, nego še volo zgibimo. Ges od sebe leko povejm, ka sam sé v tom zbori vzgojila od trinajstoga leta naprej do gnes v njem spejvam. 95 % pojemo slovenske pesmi, nej dugo sam dobila kritiko, da sé med seboj ne pogovaijamo slovenski. Ne zamerite mi, če sam sé malo razpistila, živi grejšimo pa tisti tü, ki nas kritizejra.
Posnetek je gori vzeti, Zdaj bi bilo dobra, če bi še takšnoga sponzora dobili, ki bi nas pomago pri kasetaj. Še enkrat najlepša (h)vala ge. Ivanki Mulec-Ploj in njenomi tehnika ka sta brezplačno delala za našo kaseto, za nas Slovence v Porabju. Bog njima plati. Nej nazadnje še Slovenski zvezi na Madžarskem za njihovo denamo pomauč in delo najlepša (h)vala.
Lepo vas pozdravlali dobra poletje Vam vsem želim!
Vera Gašpar
Porabje, 16. julija 1998
3
GOSPAUD
Šteiijé
PESMI O LÜBEZNI I SMRTI
Pesnik Alojz Gradnik (1882-1967) sé je včiu za fiškališa v Godci i v Beči. Delo je v Puli, Cerknem, Godci i v Beogradi. Po drugi bojni kak penzionist, je živo v Ljubljani. Pesmi je vodau v deveti knigaj (Padajoče zvezde, Pot bolesti, De profundis. Verni studenci, Zlate lestve, Bog in umetnik, Pesmi o Maji, Pojoča krí).
Alojz Gradnik je nej samo piso pesmi, liki je dojob-račo (prevajal) tö: kinej-zerske, taljanske pa špan-ske.
Največ pesmi je napiso o lübezni pa o smrti. Njegove pesmi so bole žalostne kak Vesele. Takšna je pesem Pričakovanje tö:
Gospauda plebanoša Fe-renca Habetlera v Nyőgéri sam tak spozno, ka smo šli na farofi na šterom so 40 lejt živeli in slüžili slovenski dühovnik dr. Imre (Mirko) Lenaršič iz Gornji Slaveč v Prekmurji. Na sploj lejpom farofi so nas kak prave pri-jatele sprejeli zdajšnji plebanoš, o šterom smo zvoda-li, ka so Uni gradiščanski Rovat, pa so dobra poznali nekdešnje in danešnje slovenske dühovnike v našom Porabji tö.
Verniki v Nyőgérí so leko radi, ka od 1987 mau takšoga veseloga dühovnika majo, kak so gospoud Ferenc Habetler. So vsigder prijazni in veseli, pa če rejsan bi sé taužili tö leko, ka velke težave majo z nogami, trnok žmetno odijo, sploj pa tadoj po stubaj.
Zato pa pri njij slüžijo dve/ dekličini, štere njim pomagajo. Ena pri njij živi, ka go uni gorranijo od tistoga mau, ka je dekličina 8 mejsecov stara bila. Tau pa zato, ka je dekličin oča tam njou svojo držino, pred tremi lejti pa je eške mati tö zapüstila svojo čer. Te pa nej čüda, ka dekličina, štera de letos v šest/ klas ojdla, g. dühov-nika tak zové, ka: Popa (Oča). Dekličina ("či") je Zdaj njina küjarca, zvo-narkinja ptt.
Gospaud Habetler so Hrvat, narodili so sé v Hrvatski Šicaj (Horvátlovo). Štiri lejta so kak kaplan bili v Monoštri (1974-78) pri plebanoši dr. Lajosi Hor-váthi. Tam so sé srečali s porabskimi slovenskimi verniki tö. Slovenci so sé k njim tö ojdli spovedavat. Gospaud dühovnik so najprva nej znali djenau, kakšo rejč gučijo tisti lidgé, liki gda so lidgé začnili govoriti, so vidli, ka je dobro razmejo. Takši starejši so tö biti, šteri so ranč nej znali trnok Vogrski, liki samo v svojom
slovenskom maternom geziki. Istina, ka so gospoud plebanoš samo rovački znati, depa slovenski vorniki so nji zato tö dobro razmeti. Gospaud Baug pa je prej itak vse razmo. Ovak so sé tö dobro razmeti s slovenskimi verniki. Iz tistoga cajta trnok lejpe spomine majo... Iz Szentgotthárda so ojdti na Gorenji in Dolenji Sinik tö. Tri lejta so ojdti mešüvat pa veronavuk držat v Števanovce zato, ka so malo pomagati g. Markoviči. Gospaud Habetler so trnok radi meti gospauda Markoviča v
Števanovci, šteri so ranč tak tö gradiščanski Hrvat biti (Felsőberkifalu). Med sebov so si rovački pogučavali. Plebanoša Markoviča so dostakrat z autonom v .Sombotel/ voziti, napritiko na püšpekijo. Ranč tak plebanoša Kühara z Gorenjoga Sinika. Štefana Labricza z G. Sinika so že v Gyori, v benediktinski gimnaziji spoznali. Gda so v Monoštri biti, so dostakrat Prišli k njim na varaški farofi gda so Prišli s cugom. Ranč tak Štefan Toth.Jö z G. Sinika, ki so Zdaj v Števanovci.
Kak tau, ka so gospoud Habetler kak mladi dühovnik že auto meti, ka so leko starejše dühovnike voziti, zmejs ka so g. Kühar dostakrat z zaplačano reve-rendo ojdti pa sé z Dongo-nom (picikti z motorom) mogli kolajdrati? Te so pa uni takšo dobro plačo meti? Dje, kaj bil Žlato majo v
MerikUNjin Oča so sé eške v Meriki narodiu, pa gospoud sami so do 1952-oga leta tö merikanarski državljan (állampolgár) biti. Kak mati pojbiček so ranč nej trnok znati madžarski, od sombotelske žlate so sé navčiti.
Njina Vesela natura je prej eške iz tisti cajtov, gda so v Hrvatski Šicaj (Horvát-lövő), gde so sé narodili in v Gornjom Čatari, kama so v 7. pa 8. klas v šaulo ojdti, po nedelaj po meši pa obedi vküper Prišli, so igrati, spejvati pa plesati. Gospaud plebanoš pravijo, ka skoz vsikši Rovat zna igrati na nikšo šker. Uni napritiko eške harmoniko tö majo na farofi, pa Včasik malo kaj igrajo tö... Pesem najbtiže njinomi srci je tista, ka: — dje, štera druga, če nej tista —, ka: Gizdav sam, da sam Hervat...
Svojo rovačko materno rejč trnok ne morejo nücati, ka so v Nyőgéri med madžarskimi lidami. Gda Včasik gorzovejo po telefoni svojo mater, pa jim kaj škejo po rovački povodati, te jim že mati pravijo, gda gospaudi dugo ne pride na pamet ta ati tista rovačka rejč, ka naj gučijo madžarski, ka do ovak mogli pet plač dati za telefoniranje...
Gda so sé nutri pakivati v svoj Merci (Mercedes), ka do šli v sausadnjo ves (Sótony) mešüvat, so nam pravli, ka naj ostanemo na farofi s tistima dvöma člo-vökoma (Csaba Szabó, Károly Nagy), šteriva sé tak srkbita za kulturno erbo g. Lenaršiča, vej uni prej Včasik nazaj pridejo, pa mo si te leko tadale pogučavali...
Meni, monsieur.
Baug plati, gospoud dühovnik.
Vej bole drgaučpá pridemo! Sploj pa če te nam kaj s fudami tö igrati. Napritiko tisto, ka: Gizdav sam, ka smo v Nyőgéri meti pa mamo takše Slovence pa Hrvate, kak sta g. Lenaršič in g. Habetler...
Besedilo in posnetek: Francek Mukič
|Naši krvodajalci
Vsaki pou leta mamo krvodajalske akcije pri nas na Gorenjom Seniki. Mamo redne krvodajalce, na štere gdakoli leko računamo, okoli 4045 jij je, steri na leto dvakrat dajo krv brezplačno. Lepo je dati krv, če na tou mislimo, ka je bogše dati, kak pa dobiti. Če leko daš, znaš, ka si zdrav. Dosta lüdi bi rado dalo, pa njim ne vzemejo, ka so betežni ali redno morejo jemati vrastvo.
Naši krvodajalci so zvekšega mladi, mamo pa starejše tü, očo in sina. Kak je tou lejpo! Hvale so vredni, ne šte sé njim, če pridejo ali dejo na delavna mesta. Prva je bole bokše büou za krvodajalce, so njim delavna mesta dala prosti den ali so je prle püstiti iz dela. Vse tö gnes ne pistijo tujski voditeli tovam. Tak ka smo leko ponosni na tiste, ki trdo delajo in še majo volo drügim pomagati.
Na žalost mamo starejše krvodajalce tü, ki več ne morejo dati krv. Duga lejta so bili aktivni krvodajalci, Zdaj pa za volo betega ali zato, ka redno morejo vrastvo jemati njim ne morejo vzeti krv. Njim sé lepou zahvalimo, ka so duga lejta sodelovali z nami, poseba Vankinomi Gustiji, Kaicovi Ani, Grajkamomi Laciji, Kainc Laciji, Kolmanomi Jožiji, Grajkamomi Zolili pa Djamamomi Lorini. Dobro zdravje vam želejmo in prosimo pošlite mlade namesto vas, da bi dali krv. Krv dati je lepo delo, ka leko rejšimo drügim živlenje. Či nemajo krvi, zdravila sé tü ne morejo naredti.
(H)vala vam krvodajalci, še naprej nam pomagajte, če mo vas prosili, pridte! Vse najboukše vam želi v imeni RK G. Senik,
predsednica Vera Gašpar
Porabje, 16. julija 1998
Kako te čakam, o kako te čakam!
Ko pride v hišo gost moj, črni mrak, poslušam, ali čujem tvoj korak.
In vprašam: „Sam?”- „Sam, sam, mi tiho reče.
O, da bi vedel ti, kako me peče in grize me beseda ta vso noč!
Vso dolgo noč je postelja moja prazna in vso, vso noč premolim, kakor blazna ime presladko tvoje jecljajoč.
Mennyire várlak, ó, mennyire váriak!
Ha belép szokott vendégem, az éj szemem repdes, a szívem még remél.
"Megkérdem?„Magad?" - „Magam", mondja halkan.
0, ha tudnád, milyen sebet üt rajtam, mily fájó sebet ez a felelet!
Egész éjjel az ágyam áll vetetten, egész, egész éjjel eszem vesztetten imádkozom édességes neved. J (prevod: Károly Ács)
Marija Kozar
4
Slovenija bo morala
spremeniti zakone
V	Bruslju so zaključili sestanek slovenske delegacije in širitvene skupine Evropske komisije. Teden dni trajajoč pregled usklajenosti slovenske zakonodaje s pravnim redom Evropske unije za področje prostega pretoka blaga je pokazal, da bo morala Slovenija za področno uskladitev z unijo spremeniti ali na novo sprejeti 19 zakonov in skoraj sto zakonskih predpisov.
Minister v Opatiji
V	Opatiji na Hrvaškem sta se srečala notranja ministra Slovenije in Hrvaške Mirko Bandelj in Ivan Penič. Po koncu uradnih pogovorov sta pohvalila sodelovanje obeh držav, še posebej v času turistične sezone, ko je turistom potrebno zagotoviti varen pa tudi hiter prehod. Pomemben del pogovorov je bil namenjen tudi boju proti ilegalnim migracijam.
Prilagajanje na Bledu
Na Bledu seje končal simpozij z naslovom Proces prilagoditve nacionalne zakonodaje pravu evropske skupnosti - priložnost in izziv za države srednje in vzhodne Evrope. Pripravili sta ga slovenska vladna služba za zakonodajo in nemška Ustanova za mednarodno pravno sodelovanje iz Bonna v sodelovanju z vladami in parlamenti Bolgarije, Poljske, Romunije, Slovaške, Češke in Madžarske.
Slovenija izvaža in uvaža
Slovenija je v letošnjih prvih petih mesecih izvozila za 3,59 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 4,11 milijarde dolaijev, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Primanjkljaj je v prvih peti mesecih znašal 519,88 milijona dolaijev, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 87,4-odstotna.
NémarKejp (6)
PIJMO GA, PIJMO BAUG VARI, KAJ MIMO
V Somboteli je biu en pijanček, šteri je rad spau po krčmaj. Tau pa zato, ka séje prva že vsigder fejst naceco. Gnauk - prva, kak je üšo "spat" - je pravo mladomi kölnari: "Ti, gda mo žeden, te me gorzgoni!" Natakar sé je čüdivo: "Dje, kak mo pa ge znau, če te spati, gda te žedni?!..." Omani Pijanček - nomen esi omen - pa ma je etak raztomačo: "Dragi sinko, nika sé ne boj, ti me samo zbüdi, gdakoti, ge mo vsigder žeden..."
Pesem pravi, ka: Pijmo ga, pijmo, dokeč živimo... Tau vredi, liki gda naj začnemo?Kak vidite na kejpi, škem prva, tem baukše. Sploj pa te, če je človek ženska, pa ške emancipirana biti, gnako z moškimi... Samo pomislite, Sto bi eške gnes pono na notranjoga ministra v Antalovi vladi (Kupica Balaž), če bi Balagasti Balaž nej fejst naklajani - kak sé šika za enoga policijskoga ministera - plajuto iz vogrskoga parlamenta auken. Leko bi ranč minister tö nej biu, če bi nej zdigo kupice s tistimi, šteri so njega zdignili na žametni stolec?
Drugi velki mali minister Nemcsókje tö lepou včiu mladim, gda séje trgo, ka bi bilau dosta baukše, če bi danešnja mladina nej kole.fante, 7 upe pa druge sladke svinjarije pila, liki bi sé pomalek že cuj včila "dugim stopajom" (hosszúlépés) pa malim špricerom. Tau un prej tak pravi kak univerzitetni Profesor biologije, šteri dobro pozna vse, ka živi na svejti, sploj pa tau, ka človekovo tejlo želej.
No, njega so od tistoga mau že tö špricnili (velki špricer?), nepotrplivi nauvi demokrati so že te vözlüčali njegvi hobelebanc iz njegvoga kancalaja (konca laja?), gda je eške un biu "mali minister" (mali špricer ali vrit nogača z "dugim stopajom"?).
Eške ponite, gda je Jelcin v rit škipo ene ženske, zmejs ka so ga gordjemale kamere iz cejloga sveta? Ali pa tisto, gda je tak Sladko spau kak vodka, gda ga je pri eroplani Čako njegvi partner na Irskom?...
Ce človek ške velki biti, more piti.
Prva, kak bi stoj mislo, ka je kejp kakša manipuladja, naj povem, ka dekličina (Bejó Beja!) pravo, vogrsko pivo pigé, kak sé tau pri takši starosti šika. Gda človeka velko veseldje dosegne - Jezuš je krispan prineso! -, sé je trbej radüvati. Dekličina je nej bila meka. Gda je svoj tau péra špila, so ji lače nikanej pune bile, samo štrümfe so seji malo zasüknile, gda sé je una tö zasüknila na svoji petaj, sedla na svoj motorpicikti, pa sé odpelala v drugo ižo... Te vidli, ka z nje gnauk svejta eške nika velkoga baude!
Prositi
Ne člajte sé prositi
Besedilo in posnetek: Francek Mukič
Tistoga reda
Tistoga reda, gda sam ge ešče v osnovno šaulo ojdla - stoj Zdaj leko povej, ka je tau ja nej Zdaj bilau -tistoga reda smo že bili po bojna, pa je ranč naš velki gospaud Rakoši delo z lüdami, tak s šaularami tü. Stoj bi me Zdaj leko pito, ka so pa te povejmo s šaularami delali? No, tau bi dosta cajta nücalo, če bi vam tau gnes vözgučala, kakoli ka bi tü pa tam nej bilau na kvar. Nej bi bilau na kvar, če bi mi vörvali. Samo ka Sto že gnes tau vöije, sploj pa naša mladina, ka sé je vse z nami tistoga reda godilo? Zdaj bi vam tü nika takšoga rada pripovedala - če je tau po pravim nej pripo-vest - ka sé je z dostimi nami godilo v šolaj tistoga reda.
Eden lejpi den, gda smo v šaulo Prišli, je nam leranca tak prajla, ka gnes nede včenjé pa ma biti cejli keden nej. Sto bi pa tak-šomi nej rad bio, če nej šaularge? Skakali smo pa sé drli od radosti, samo ka je tau nej dugo tak bilau. Leranca je prajla, ka mo Zdaj šli po vesi pa gde najdemo krumpiče posajene, tam v vsakšo brazdo eden šaular stane pa mo iskati kolorado kébre. Tau, kak te kéber vögleda, nam je samo leranca tomačila pa ga je gor namalala na tablo. Liki takšo smo mi ešče nigdar nej vidli. Depa iskati smo je pa mogli titi. Za eden keden smo zgo-tovili v vesi pa smo na küp znosili Vsefale kébre pa müje, ka smo zaojdli, depa toga kolorado bogara smo nej najšli. Baugi vala. Mi smo sé pa sploj nesrečni čütili, zatok ka smo svojo nalogo nej mogli spuniti, pa smo trüdili bili tak, ka smo vse talejgali.
Če bi šaulam gnes vöpos-lali na njive, gde so krumplinge posajeni, bi nej bila problema najti te kébre. Že dugo-dugo lejt nas mantrajo. Prej so je iz
Merike, iz države Kolorado prinesli v Evropo. Gnes sé ji je pabranimo. S tejm branjenjem smo si pa sploj dosta kvara naprajli. Vsefele kemične praje pa vejga Baug, ka vse ne torimo pa ne šprickamo na nji, oni pa živejo tadala. Mi pa več ne moremo dobre, žmane krumpiče pogesti, ranč tak kak zdrave nej. Pa te sé samo žaurgamo, ka prej te pa tisti so mladi mrli, raka so meli. No, do tejga mau smo Prišli. Te nauri Rakoši je v tejm pravico emo. Če bi je mogoči bili vküp pobrati, bi bilau najbaukše za nas.
Nej dugo sam pá novine štejla pa te sam tam vidla napisano, ka nas nauva nevamost čaka. Poleg Őri-szentpétra je prej strašno dosta požakov pa vse zaničijo, ka lüdje pauvajo. Tau sam lani že v Sloveniji na Goričkom čüla, ka prej so požaki vse zeli. Kak smo sé pa z nistarnimi zgučavali, so prajli, ka nej samo kaulag Őriszent-pétra, liki že so tüj v Porabji tü navzauči tej požacke. Leko povejmo, nauva katastrofa, ka nas čaka. Zdaj pa sploj, ka je tak deževno. Nistarni pravijo, ka je prej trbej not-osoliti, pa je te prej maček rad zej. Ovak pa, kak sam štejla, ešče so nej vönajšli, kak bi sé leko prauto njij branili. Krumpli bogarge so grdi, depa zatok pauva ne tičajo. Liki tej požacke prej vse vküp poslinijo, tak ka je pauv nej za doj-sčistiti. Radi majo tikvi, bubrike pa leko povejmo, vse. ka človek pauva. Človek bi mislo, ka v taum modernom svejti znanost (tudomány) vse rejši. Pa sé tak vidi, ka nej. Te de pa po nistarni lejtaj pa tak nazaj, ka de samo narava kra-lüvala nad človekom. Pa leko ka ga zaniči tü? Na vse sé moremo pripraviti.
I. Barber
Porabje, 16. julij 1998
5
"Lüdje žmetno čakajo naše novine..."
Naše porabske Vasnice so nej na ednom küpi. Na dvej Uniji - na števa-novskoj pa na seničkoj -ležijo. Pa je tau tü istina, ka kak so vse bole daleč od Varaša, so vse bole tak zozidane, ka so rami nej na küpi, sosedje so nej eden pri dragomi blüzi. Depa lüdje so pa ranč naaupak.
"V našoj vesi je malo mladine, malo pravi naši prebivalcov. Nas ne mo-tijo tisti tijinci tü nej, ki so Prišli s poštenjom. Mi, steri smo ostali, sé probamo držati, tak mladi kak starejši. S te Unije je nas žmetno dojpripelati, kako-U ka sé nistarni trüdijo za tau. Tau svedočijo naše
Lüdje pa, tak sé vidi, bole vküp držijo, bole so enotni, bole zdržijo vse tisto, ka so, ka so büi. Pa je tau za gezik tü istina. V tej vasnicaj ešče čüješ slovensko rejč. Takša ves je Verica-Ritkarovci tü. S te Vasnice sam mejla priliko si pripovejdati z ednov mladov ženskov, z Mar-gitov Trajber.
Gda sva sé srečale, pa sé začnile po našom pogučavali, sam vidla v njenij očaj tisto pravo iskro, štera po pravom žari za njeno ves, njeno lüstvo.
Margit, ti si z Verice rodjena pa gnes tü tam živeš. Ka tebi znamenüje tvoja ves, kak je tam živeti?
"Po mojom vsakši normalen človek poštüje, rad ma svojo rojstno ves, tiste lüdi, šteri ga kaulag vzemajo. Tau je istina za sausadne vesi tü, za tisto pokrajine, gde človek ma svoje, gde je doma. Etak mi je pa na Verici lepau, kakoU ka mam mišlenje, kak bi eške lepše leko bilau."
Verica je moja rojstna ves tü. Kak Zdaj kaulag gledam, dosta vse sé je preobrnaulo, dosta lüdi je odišlo pa so Prišli drügi. Med takšimi pogoji ste mogoči vküp držati?
nistarne akcije, stere si sami sebi organiziramo. Slabo je samo tau, da nejmamo prave svoje predse, voditele. Kakoli nas pa stoj prosi, če čütimo, ka je tisto za nas, za našo lüstvo, te sé genemo, pa znamo kaj naprajti tü. Na priUko leko naprej prinesem letošnje Porabske dneve. Mala ves smo, depa vö smo postaviU edno ekipo za kmečke igre. BUi so med nami sploj mladi pa malo starejši tü, pa nam je te den ostano nepozableni. Zvün toga mi, tej bola mladi si Večkrat napravimo kakši program, na priliko majpan postavlali pa sé tam s cejlo vesjov veselimo. Küjamo kakši gulaž. Najoslednjin so z nami büi starejši tü pa so nam za tisti lejpi večer ešče edno kišto pira plačala Takšoga reda je pa guč med nami samo slovenski. Tak mladi kak starejši sé etak fajn mamo."
Tebe tak poznamo, ka si aktivna v različni delaj. Tak vejm, ka v vesi Zdaj ti vönosiš novine Porabje tü. Kak tau lüdje sprejmejo?
"Z veseljem nosim te novine, zatok ka so lüdje sploj radi njim pa je vsakši drügi keden žmetno ča-
kajo. Nistarni že predme dejo, gda je nesem. Pa tau tü dobro vejm, ka so sploj radi kaj drügomi tü. Najoslednjim so sé strašno radüvali vašim knji-gam, ka ste je Zdaj napisaU. Depa radi so Koledari, pa vse takšomi, gde je v našom jeziki pa za našo lüstvo kaj napisano ali kaj posneto, povejmo	na
televizijo."
Že dve/ leta minaulo, gda sva z drügimi našimi vred bile na Vestnikovom vlaki. Mejla sam priliko po cugi s teov si pripovedati, cejli den smo vküper bili. Te sam napamet vzela, ka ti lepau znaš slovenski gučati. Sploj dosta rejči znaš	po
knjižnom jeziki tü. Kak je tau?
"Na Verici pa Števanovci sam spunjavala osem kla-sov šaule pa sam sé skauz včüa slovenski gezik tö. Name je strašno zanimo jezik. Znala sam tau tü, ka prejk meje pri sausadaj v Čepinci mamo bratrance pa sam vüpala ka mo gnauk mejla priliko sé z njimi zgučavati tü. No pa je tau tü sé prišlo, kakoli je ešče, žau, meja med Ve-rico-Čepinci itak nej oprejta. Gda sam osnovno šaulo dokončala, sam sé nej mejla priliko v takšoj šauU včiti, gde bi slovenščino leko nadaljevala. Velka držina smo büi, nas je deset mlajšov bilau pa buma smo nej v dobrotaj razkapaU, etak smo sé pa nej mogU vsi tadala včiti. Zatok sam sé pa Zdaj pred trejmi lejtami not spisala na tečaj slovenskoga jezika pa sam dvej leti ojdla ta. Tam sé mi je pa lepau nazaj poklanjalo vse tau, ka so me v Števanovci pa na Verici lerance, školnicke - Irena Boroš, Erži Majcan pa Karel Krajcar -tistoga reda včiu."
Prajla si, ka vas je deset mlajšov. Sé včasin srečate vsi?
"Ranč lani smo vsi vküp büi, sploj mi je tau lepo büau. Nišče mi nede vörvo, liki slovenski si pogučavamo, tak nam je najlepše. Doma s starišami sé tü slovenski zguča-
vali. Mam ednoga sina, on žau neške slovenski gučati, kakoU sé v šauU vči slovenski."
Že sam na začetki povedla, ka si ti v vesi aktivna, si na pomoč tam, gde kaj organizirajo. Tau pa tü Znam, ka že par lejt spejva!) v Števanovci s pev/cami. Kak si ti do toga prišla?
"Moja sausedica Iren Merkü mi je povedla tistoga reda, ka bi radi büi v Števanovci, če bi šla popejvat. Ge sam pa z veseljem vzela tau prošnjo, pa Zdaj že štrto leto spejvam z njimi. Kak sam že pravla, otroška lejta so mi nej bogate büe, senjati sam nej smejla, ka mo gdasvejta tü pa tam po svejti leko ojdla, kak Zdaj mam priliko ojdti z že-nami. Sploj je lepau, gda sé po cejloj Sloveniji razmejm, si Znam gdekoli zgučali. Tau mi je tü sploj lejpo, da v zbori takše pesmi tü spejvamo, ka sam sé tüj doma na Veri-ci-Ritkarovci navčüa od starejši, sam čüla, gda sam krave pasla, ojdla kukarco lüpat. Dobro je, da mamo takše organizacije kak Slovenska zveza, štera dosta pomaga pri tejm. Tau tü morem povedati, ka je Zdaj z ženskami popejvati sploj dobro. Zdaj nas vči Marija Rituper, ona pa ja razmej našo düšo, zna, čüti naše pesmi. Cejlak ovakša kva-liteta je Zdaj naš zbor, zatok ka je ona majster tomi."
Ka si žalejš za svojo ves, za sebe?
'Vse več škem znati slovenski, Vüpam, da sé meja pri nas prauto Čepinci tü opre, pa de tau najbole pomagale našim lüdam, da bi Slovenci ostali. Če bi meja skauz oprejta bila, bi nej tüj držali, gde smo. Dobro bi büau, če bi naša mala ves več pozomosti dobüa, bi mogoči bili več slovenski prireditev naprajti. Vsakši naj da valati, naši lüdje tau poštüjejo pa radi majo. Ce mo meü oprejto mejo, sé leko Vüpamo, ka je eške nej vse pogübleno."
I. Barber
Nova vlada
V sredo, 8. julija je Madžarska s svečano zaobljubo novih ministrov dobila novo vlado, ki jo je sestavil premier Viktor Orban. Urad ministrskega predsednika bo kot minister vodil Istv&n Stumpf, na čelu pravosodnega ministrstva bo kot edina ženska v vladi Ibolya Ddvid, gospodarski resor pripada ekonomistu Attili Chika-nu, zdravstvo pa zdravniku, univerzitetnemu pro-fesorju Arpadu Goglu. Ministrstvo za šolstvo bo vodil Zoltan Pokorni, ministrstvo za nacionalno kulturno dediščino (kot novo ministrstvo) pa Jozsef Hamori. Na čelu ministrstva za socialo in družino bo stal Peter Harrach, ministrstva za promet pa Kalman Kato-na. Važna resorja pripadata Zsigmondu Jaraiju in J&nosu Martonyiju, in sicer finance in zunanje zadeve. Minister za notranje zadeve je Sandor Pinter, za ekologijo bo skrbel P&l Pepo, za kmetijstvo pa Jčzsef Torgy£n. Za vojaške zadeve bo odgovoren Jžnos Szabo. Vlada ima še dva ministra brez listnice in sicer za nadzor tajnih služb (La-szlo Kover) ter za nadzor Pharove podpore (Imre Boros).
Etnološki tabor na
G. Seniku
Od 13. do 18. julija je potekal na G. Seniku etnološki tabor, katerega seje udeležilo 14 domačih učencev in 5 otrok iz šalovske šole. Udeleženci so se spoznavali z domačo obrtjo in tudi sami delali v delavnicah. Obiskali so tudi Slovenijo, med dragim Turnišče. Tabor je organiziral Sklad tro-mejnik s pomočjo šole.
Odprta meja
19. julija je v števanovski fari proščenje. Ta dan bo odprta meja pri Andovcih, in sicer od 10. do 18. ure.
Porabje, 16. julija 1998
6
Dr. Albina Nečak-Luk
"Ali je opuščanje maternega jezika manjšin mogoče zaobrniti in kako?"
(Sporočila izza okrogle mize na znanstveno kulturnem srečanju "Živeti z mejo", Murska Sobota, 5. in 6. junij 1998j
Sporočila iz razprave za okroglo mizo "Ali je opuščanje maternega jezika mogoče zaobrniti in kako?" je mogoče strniti v naslednjih točkah:
1.	Razprava je opozorila na pomembno izhodišče, da je manjšina skupnost s posebnimi etničnimi, jezikovnimi, kulturnimi značilnostmi, vendar je njen razvoj tesno povezan z dvema drugima skupnostma: hkrati je namreč del naroda, s katerim jo vežejo sorodstvene vezi, vezi skupnega izvora; z večinskim narodom pa je povezana v istem državnem okviru. S prvo skupnostjo tvori celovito narodovo telo, z drugo tvori skupnost državljanov. Zaradi svojskih zgodovinskih izkušenj in družbenega položaja je ni mogoče povsem enačiti ne z eno ne z drugo skupnostjo.
Od tod izhaja, da narodna manjšina sama lahko najbolj vemo zaznava, presoja in evidentira svoje bivanjske potrebe. Uresničevanje teh potreb pa v veliki meri zavisi od družbene naravnanosti širšega okolja in od države, v kateri manjšina živi, pa tudi od podpore matičnega naroda in njegove države.
2.	Zato je za načrtovanje jezika v narodno in jezikovno mešanih območjih pomembna pravna ponudba, ki jo ima narodna manjšina na razpolago za uveljavljanje in razvoj svojega jezika. Moderne civilizacijske norme namreč terjajo, da država manjšini zagotovi pravne in institucionalne možnosti za njen obstoj in razvoj, za razvoj njenih etničnih značilnosti, kulture in jezika. Razprava je pokazala, da mednarodni dokumenti, dvostranski sporazumi med državami, pa tudi notranji akti posameznih držav nudijo določene možnosti za uveljavljanje manjšinskih jezikov v javnem sporazumevanju. Vendar marsikje pravice, predvidene v sporazumih in v zakonskih aktih še niso uveljavljene v praksi. Drugod pa se pravne norme izvajajo le površno, nesistematično, njihovo uresničevanje v praksi ni celovito.
Seveda je predpisane pravice mogoče izterjati le, če jih ljudje (v našem primeru pripadniki manjšin) poznajo
in se jih zavedajo. Po drugi strani pa je stopnja uresničevanja pravnih določil v praksi oz. pobudba državljanov za uveljavljanje pravnih norm v veliki meri odvisna od družbenega ozračja na območju, kjer narodna manjšina živi. To pa je v nekaterih okoljih odklonilno do potreb manjšine (na odklonilen odnos nekaterih pedagoških delavcev do slovenskega jezika v nekaterih šolah so na primer opozorili Slovenci z avstrijske Štajerske), marsikdaj pa celo sovražno.
3.	Uresničevanje pravnih določil jezikovnih pravic je mogoče le, če je izpolnjenih nekaj, med seboj povezanih pogojev: zagotovljene možnosti za delovanje jezika manjšine v javnosti (trgovine, banke, pošte, prometna sredstva, sfera dela) in na ravni družbenih ustanov (šole, množičnih občil, kulturne ustanove, cerkev, upravno administrativna sfera, itd.) pospešujejo rabo jezika manjšine v teh govornih položajih. Hkrati pa vplivajo na zavest o vlogi tega jezika v družbi ter posredno (pa tudi neposredno, npr. šola) vplivajo na razvoj sporazumevalne zmožnosti, to je znanja jezika manjšine.
Razpravljaici so analizirali stanje jezikovnega znanja, jezikovne rabe in jezikovne zavesti v posameznih jezikovno mešanih okoljih. Opozorili so na neugodne zgodovinske okoliščine, na posredne, pa tudi neposredne pritiske širšega družbenega okolja, na pomanjkljive možnosti za rabo jezika manjšin, ki so privedle do različne stopnje opuščanja jezika v vseh obravnavanih okoljih. Zlasti se marsikje kaže, da so pretrgane izvirne, naravne medgeneracijske jezikovne vezi. Prenos domačega jezika s staršev na otroke je marsikje načet, ponekod pa že povsem pretrgan; trgajo pa se tudi jezikovne vezi med starimi starši in vnuki. Razlogi so različni in se med seboj povezujejo oz. dopolnjujejo: osnovni razlog so pomanjkljive možnosti za rabo jezika manjšin v javnih govornih položajih oz. zamejitev rabe maternega jezika v neformalno sfero družine prijateljstva in sosedstva.
K temu prispeva tudi marsikje ambivalenten odnos do domačega narečja. Preveč ambiciozne, za lokalne prilike neustrezne zahteve po približevanju splošnemu pogovornemu jeziku, ki so prihajale iz narodnih središč v preteklosti so sprožile vrsto socialno psiholoških procesov, ki so privedli do razvrednotenja domačega narečja. Ljudje so se počutili kot v primežu med dvema visoko vrednotenima jezikoma, jezikom večine in splošno pogovorno zvrstjo lastnega jezika. Njihovo narečje je bilo z vidika obeh in v primerjavi z obema nepomembno, neuporabno in, kakor so jim marsikdaj skušali dopovedati, celo neprimerno. V stiski so se največkrat odločali povsem praktično: privzeli so instrumentalno pri-ročnejši večinki jezik in začeli opuščati domače narečje, otrokom ga več ne predajajo. Posebej bi veljalo raziskati, kako je takšen centralistični pristop do narečij na jezikovnih obrobjih in še zlasti do narečij manjšin deloval na procese etnične/narodne identifikacije v obrobnih območjih.
Da je gornja podoba tipična prav za slovensko Porabje je pokazal že sam naslov sporočila strokovnjaka za jezik iz Porabja "Domače narečje smo opustili, knjižne slovenščine se nismo naučili". Po drugi strani pa je prav poznavalka jezikovnega stanja v Porabju opozorila na to, da je znanje domače govorice, ki ga prinesejo slovenski otroci v šolo sicer res samo receptivno, pasivno, vendar je tudi to pomembna podlaga, na kateri je mogoče še vedno graditi. Zato je treba tudi to pasivno znanje narečja v šoli smiselno izkoristiti.
4.	Razprava za okroglo mizo navaja na sklep, da morajo odgovorni iz vrst narodnih manjšin (intelektualci, aktivisti, civilna iniciativa in drugi), ki želijo prispevati k zaobrnitvi trenda opuščanja manjšinskega jezika, izhajati iz dejanskega stanja in aktualnih potreb narodne manjšine. Ob tem se morajo nasloniti na ponujeno mednarodno, dvostransko, državno in lokalno pravno podlago ter terjati njeno upoštevanje in izvajanje v praksi.
Hkrati pa mora biti njihova dejavnost usmerjena k povečevanju ugleda in uporabne
vrednosti domačega jezika med pripadniki narodne manjišne:
a J V središče pozornosti velja postaviti družino in sosesko ter razvijati pozitivna stališča do jezika manjšine, še zlasti do znanja in rabe domačega narečja. To je pomemben korak k širjenju jezika, k povečevanju števila njegovih govorcev.
b.	) Razvijati oz. širiti je treba
funkcije jezika manjšin, zlasti v javnih in formalnih govornih položajih. Množiti je treba priložnosti za rabo manjšinskega jezika na področju izobraževanja, sredstev množičnega obveščanja, religije, kulturnih dejavnosti, zlasti leposlovja, na področju dela in prostega časa.
c.	) Prizadevati si velja za po-
večevanje tržne vrednosti jezika manjšine. K temu naj prispeva tudi razvijanje dvosmerne dvojezičnosti med prebivalstvom na jezikovno mešanih območjih. Gre za stanje, ko tudi pripadniki večine vsaj pasivno obvladajo jezik manjšine in na ta način pripomorejo k uveljavljanju tega jezika v javni rabi.
č.) Ob zgoraj povedanem pa se velja zavedati določenih omejitev, zato da bi napore racionalno usmerili, pa tudi zato, da bi omejitve lahko presegli. Razčlenjenost, oz. raznovrstnost govornih položajev, v katerih jezik manjšin lahko deluje, vodi k ustrezni širitvi govornega repertoarja posameznika in skupnosti. Vodi k nadgradnji osnovne zvrsti (narečja) s pokrajinsko zvrstjo, postopoma pa tudi s splošnim pogovornim jezikom, pa tudi z zborno zvrstjo.
Vendar se je na tej poti k razvijanju kompleksne jezikovne kulture zavedati, da je razčlenjenost govornega repertoarja v določeni skupnosti (število in raven zvrsti in/oz. jezikov, ki jih pripadniki določene manjšine obvladajo) odvisna od mnogih zunajjezikovnih dejavnikov, zlasti od socialne oz. izobrazbene, pa tudi starostne strukture skupnosti. Vsekakor velja pritrditi mnenju, da si je za temeljito znanje materinščine, (za razvijanje čim več zvrsti tega jezika)
treba prizadevati z vsemi močmi: dobro znanje prvega jezika je namreč eden od pomembnih pogojev za uspešno osvajanje drugega jezika.
d.) Instrumentalna motivacija (spobduba, ki prihaja iz okolja zaradi zaposlitve in drugih praktičnih koristi) za učenje in rabo jezika večine je v jezikovno mešanih okoljih že prisotna. K temu prispeva tudi visoka tehnološka raven večinskih socializacijskih medijev. Zato sodi med naloge odgovornih za razvoj jezika manjšine tudi to, da tudi z lastnim zgledom (npr. učitelji) spodbujajo integrativno motivacijo -razvijajo željo za ohranjanje vrednot slovenstva in spodbujajo rabo jezika manjšine, in hkrati razširjajo možnosti za razvoj instrumentalne motivacije. V ta namen sije treba prizadevati, da bi vsi socializacijski mediji, ki lahko vplivajo na razvoj jezika in zaobmjenje trenda opuščanja manjšinskega jezika, posegali po najbolj modemih prijemih, uvajali atraktivne vsebine in programe s pomočjo privlačnih tehnoloških sredstev oz. pristopov.
Kako je torej mogoče razumeti sporočilo okrogle mize "Ali je opuščanje maternega jezika manjšin mogoče zaobrniti in kako?"? Odgovor enega od razpravljalcev je bil "Mogoče!?" Vendar je glede na to, koliko je sam že doslej s svojim lastnim delom prispeval k zaobrnitvi opuščanja slovenskega jezika v Porabju, sprejemljiv zlasti optimistični pristop. Stališče, da je opuščanje maternega jezika manjšin mogoče zaobrniti, je zagovarjala večina strokovnjakov za okroglo mizo. V njihovih prispevkih bo, ko bodo objavljeni, mogoče najti tudi številne napotke o tem, kako delovati za dosego tega cilja.
Odgovor torej je:	"Da,
opuščanje maternega jezika je mogoče zaustaviti in zaobrniti! Začeti pa je treba pri odraslih, ki jezik še znajo. Šele potem so lahko na vrsti otroci."
Porabje, 16. julija 1998
OTROŠKI SVET
7
Koražni Porabski mlajši v vrtci v
Murski Soboti
Od Zavoda za šolstvo OE Murska Sobota že več lejt velko pomauč dobijo Porabski vrtci pri tejm, naj sé mali mlajši navčijo slovenski gezik. Za domanje
vzgojiteljice vsakšo leto organizira hospitacije v dvojezični vrtcaj v Prekmurji. Poskrbi za tau, ka spravi vzgojiteljice iz Prekmurja, stere vsakši drugi keden prejk odijo v porabske vrtce sé spravlat z decov. Že štrto leto organizira tabor v Sloveniji, kama 30 mali mlajšov leko dé s svojimi materami pa vzgojiteljicam!. Moram ške omejniti svetovalca vlade R Slovenije g. Gezo Bačiča, Sto sé dosta trüdi na tejm, ka telko pomauči leko dobijo vrtci od Slovenije. Slovenska zveza pa pomaga pri organiziranji pa s pomaučjo Slovenije pokriva vse stroške (potni stroški, Zavarovanje, honorar za prekmurske vzgojiteljice, prenočišče, stroški za tedensko bivanje).
Poletni tabor je letos bijo oprvim v vrtci v Murski Soboti od 29. juniuša do 3. juliuša. V taum vrtci delajo tiste vzgojiteljice, stere so letos prejk ojdle k našoj deci, etak so mali nej Prišli med tijince. Dobro, ka vsakšo leto vzgojiteljice tü dejo od nas v té tabor, etak sé dosta nauvoga leko navčijo, ka doma v svojoj slüžbi gora leko ponücajo. Med njimi je bila gorenjosenička vzgojiteljica ga. Irena Mukič
Irenka, ti si do tejgamau s Školniki ojdla v Slovenijo na seminar slovenskoga gezi-ka. Letos si sé oprvim vklju-
tak, ka mlajši z veselgem delajo."
Kak je šlau delo cejli keden ? "Trno dobra pa čedno je bilau delo zorganizirano. Mlajši so bili v dvej skupine vtalani. V enoj skupini Senički pa sakaiauvs-ki, v drügoj pa varaški s Slovenčarami. Obadvej skupine je tista vzgojiteljica vodila, stera je več mejsacov k njim ojdla. Zvün naši mlajšov so mele svoje tü. Mi, domanje vzgojiteljice smo k svojim mlajšom bile nut vtalgene. Tau je zatok dobra bilau, ka so mlajšom samo njijvi mlajši nej bili poznam. Deca sé pa brž spozna med seov, če razmej rejč ali nej.
Vsakši den smo meli eno temo, povejmo sadje.
Mlajši so sadje v roke dobiu, so sé včili ali ponavlali te reči. Gda so že zavole vadili, so je dolanamalali, vöpofarbali. S tejm smo vadili barve pa vse te reči, ka so pri tom deli pot-rejbne. Dobili so razrej-zane kejpe, gde je sadje gor bilau, tau so sami vküp-klali. Najbola sé njim je pa tau vidlo, gda so sami leko pripravlali sadno solato. Gda je fajnska solata kreda bila, so pozvau svoje mamice pa so vsi žmano pogeli.
Na drügi den smo pá drügo temo meli, s sterov smo sé vcejlak ovak spravlali. Mame, one so posaba bile. Mele so predavanja o tejm, ka smo mi z decov delaU. Na, gnauk so pa dobUe omejsano testau, s tistoga so z mlajši vred figice
čila v te tabor. Kak vidiš, steri je baugši, za vekši asek pri tvojom deli?
"Rejsan sam že dosta lejt ojdla na seminare, gde sam sé dostavse nauvoga
navčila. Če sé človek kaj nauvoga navči, tisto je furt za asek. Tak mislim, ka mi
je te keden v vrtci v Murski Soboti eške več dobroga, koristnoga dau. Tüj sam svojo delo opravlala vkü-
per z domanjimi vzgojiteljicam!. Tau je velko Vesele bilau. Njijvi cüj je biu, aj nam pokažejo vse več s svojoga vsakdaneš-njoga dela, metodike za včenje slovenskoga gezika
spekle. Tau Vidim, ka v dapa zatok so sé pomali Sloveniji dosta več delajo pomirüi. Steri so šolarge, mlajši z rokami, kak tü. so pa malo že velki. Po
Istino, ka baugše pogoje (feltételek) tü majo." Kakše težave ste meli pri deli?
"Z malimi mlajši je bola težko, ka so oni eške preveč navezani na mamice. Večkrat so maU djaukaU,
mojom je najlažej delati s 5-7 lejt starimi mlajši. Pa tau kakoU malo vej steri slovensko, je že velka pomauč. Ka ne razmejo, gledajo drüge pa probajo delati, ka trbej."
K. Fodor
OBRAČUN
Zdaj, ka sam vsakši den bole blüzi, ka sé poslovim od svojoga delovnoga mesta, mi sir Večkrat po glavi odi, aU sam opravila svojo delo. Ka sé je posrečilo včiniti, ka je tisto, ka bi - če bi leko znova začnila - ovak naredla.
Človek sam sebi ne more biti birov, telko pa leko ugotovi, če leko ma mirno düšo, ka je probo včiniti, ka sé je dalo aU pa je zamüdo tisto. Nej sam mislila o tom pisati, tou so bile moje skrite misU. A gda sam stejla v našom časopis! (v 11. številki) reportažo, katero je naredla Irena Barber z Lacijem Bajzekom, sam mogla segniti po pero.
Dobila sam odgovor na moje dvome (kétségeimre). Nikšo priznanje bi mi nej pomenila telko, kak tö, kak sé je izjasno Laci. Ko sam sé po študiju vrnila domau, so mi ništerni ponavlaü pregovor: "Nihče ne more biti prerok (proféta) v domanjom kraji." No, profet nej sam stejla biti, samo za svoje lüdi, za svoj jezik, za svojo kulturo napravili kaj malo, pa tö v šauli, gde sé mali človek eške leko vzgaja. Kelkokrat sam želejla, da bi spejvala v pevskom zbori Avgust Pavel, aU drüge dolžnosti so mi nej dale za tou čas. Gda pa Vidim, ka je v zbori pa pri folklori vsakši den več mladi (v zadnjom časi pri igralcaj tö), mi je toplo pri srci. Gvüšna sam, da čütijo nika do svojga jezika, do svoje kulture, zato so tam. Leko, ka je nej pri vsakšoma tö tako zavestno kak pri Laciji, a ga greje tö delo brezi toga, ka bi tö vöovado.
Eške bole Vesela pa mo, Če mo vidla, da Zvün toga, ka sodelujejo pri negovanji kulture, baudejo tö svojim mlajšom tö raztomačili. Najbole važno in lepo bi pa bUau, če bije včiu svoj jezik. Vüpam, ka rejsan tak bau, kak pravi Laci: "Vse več nas je - mladi tö - šteri neškemo, da bi sé zgübili."
Erika Glanz
Porabje, 16. julij 1998
Ob dnevu državnosti R Slovenije je v Monoštru goste pozdravila veleposlanica v Budimpešti ga. Ida Močivnik, v programu je sodelovala vokalna skupina Bel Canto iz M. Sobote.
Podpore manjšinskega sklada
Kuratorij za narodne in etnične manjšine na Madžarskem
je na svojem junijskem zasedanju odločal o podpori manjšinskim organizacijam, samoupravam in tudi posameznikom.
V Porabju so dobili podporo naslednji kandidati:
•	Slovenska samouprava Andovci za srečanje Slovencev in Andovec 200 tisoč forintov, za začasno odpiranje mejnega prehoda 70 tisoč forintov;
•	Slovenska samouprava G. Senik za prireditve vaškega dneva 200 tisoč forintov:
•	Samouprava Sakalovci za blagoslovitev prapora in grba 160 tisoč forintov;
•	Zveza Slovencev na Madžarskem za dan manjšin 175 tisoč forintov, za 60. obletnico MePZ Avgust Pavel 300 tisoč forintov:
•	Slovensko društvo v Budimpešti za gostovanje skupin iz Porabja 168 tisoč forintov;
•	Mestni kulturni center Monošter za Festival dobrega sosedstva 200 tisoč, za narodnostno revijo Tromejnik 66 tisoč forintov;
•	OŠ Števanovci za knjižnico 50 tisoč forintov;
•	Županijska knjižnica Daniel Berzsenyi za knjižničarsko dejavnost med Slovenci 80 tisoč;
•	Mestna knjižnica Monošter za slovenski in nemški knjižni fond 160 tisoč;
•	Zveza Slvoencev na Madžarskem za založniško dejavnost 442 tisoč forintov;
•	Košičev sklad Budimpešta za založniško dejavnost 300 tisoč forintov.
Ferenc Kranjec član kuratorij a
Spremljajte televizijsko oddajo SLOVENSKI UTRINKI vsako drugo sredo ob 14.00 na 1. programu madžarske televizije. Naslednja oddaja bo v sredo,
22. julija 1998.
Ponovitev v soboto,
25. julija, ob 9.15, na 2. programu.
NIKA ZA SMEJ
Rožanica
Naš Ignac pa Alfonz sta ram zidala. Etognauk sta po vesi po glavnoj pauti tak 3 mejtara eden od drugoga šla prauto zidanoga rama pa sta Obadva roke gor držala v zrak. Eden možak mimo njija dé pa je pita; "Povejta mi, Zakoj vüva etak špajsno deta po pauti?"
Zdaj te, šteri je naprej üšo, sé znak oberne pa etak pravi padaši. "Gle, gle, kakšiva somara sva. Rožanico sva pa tam nakla njala."
Šapka
Etognauk je doma mali Tomaž cmüko pa etak gučo svojoj materi: "Mama, meni sé v šauli caunajo, gočijo mi, ka prej velko glavau mam."
Mati pa: "Jaj, Tomaž, idi nikam. Kaj pa ti velko glavau emo."
Tomaž pa: "Pa buma, sé mi caunajo pa sé napona z mene smejejo za toga volo." "Tau je nej istina, moj mali sinček," pravi mama.
"Depa tak mi gučijo, mama," pravi Tomaž.
Mama pa: "Njaj ma gnauk s tejm, ka me pa gor držiš. Bola idi v bauto pa v tvojoj šapki prinesi 8 kil krum-linov."
Potolažne
reči
Našomi Jožeki je na žalost etognauk žena mrla. Njegvi padaš, naš Tom ga pa etak tolaži: "Gle, Jožek! Dobro vejm, ka je tau strašna zgüba, ka ti je žena mrla. Depa na svejti od toga eške vekše zgübe gestejo. Povej mi, kak bi tebe bolelo, če bi tvoja žena tebe zgübila naveke."
Na šinjek valaun
Naša Rožika je vse više glave nosila roke, gda je zaglednila svojoga drago-ga moža baršanek (krava-to), steroga sije gnes küpo. Etak sé je drla: "Ti, somar, telko pejnez dati za eden takši drek, Vej bi si iz tej pejnaz že edne črevle leko küpo."
Zdaj sé pa njeni mauž, Imre etak nazaj dere: "Leko, ka ti maš istino. Depa samo si premisli, kak bi pa tau vögledajo, če bi si mesto baršaneke edne črejvle zvezo na šinjek."
Čisti Oča
Vdardjani Oča sé z ešče bola vdardjanim sinom šeta po Sahari.
"Jaj, de je pa eške daleč Božič," začne cmükati te mali.
Oča pa: "Strašno si vdardjani, vej pa ranč nedamo tam ta."
I. B.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17, p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo It. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13. točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.