SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AffO) XLIV (38)
Štev. (No.) 33
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 22. avgusta 1985
DRAGA 85
Helsinki in Evropa
V posebno lepi in hkrati otožni tržaški jeseni, včasih celo sredi razposajene burje, potekajo že tradicionalni študijski dnevi v Dragi. Ta srečanja slovenskega uma in srca, s primorskim prizvokom a istočasno s svetovno perspektivo današnjega slovenskega utripa, se vršijo že celo vrsto let v bližini Bazovice v prisrčni in gostoljubni vasi Dragi. Ta demokratični forum v zamejstvu, ki letos obhaja 20-letnico ustanovitve, je bil poklican k življenju po zaslugi Društva slovenskih izobražencev v Trstu.
Primorski avtor je zapisal kot spominske misli na letošnjo Drago, katera bo potekala od 30. avgusta do nedelje 1. septembra: „Povojni slovenski svet je udarjen z molkom : iz strahu, iz pomislekov, iz zadrege, iz preračunljivosti“. Srečanja v Dragi pa so se rodila v ljubezni do resnice. V teku let so si organizatorji Drage začrtali jasno in odločno pot; ti študijski dnevi so postali simbol demokratičnosti in ljubezni do vsega slovenskega.
Uspehi, ki jih žanje ta svobodna tribuna, v Trstu na srečanjih v Peterlinovi dvorani in v prijetnem parku Finžgarjevega doma na Opčinah, razodevajo živo prisotnost slovenskega duha, ki je močnejši kot so zgodovinsko postavljene meje med matično, zamejsko in zdomsko Slovenijo.
Ob tem pomembnem jubileju se z občudovanjem spomnimo na vse tiste primorske Slovence, ki poleg marljivega in številnega dela, ki ga vršijo na mnogih področjih slovenskega tržaškega življenja, poskrbijo za pripravo in kvaliteten potek Drage. Tu velja posebno priznanje kulturnikom kot so Martin Jevnikar, Sergij Pahor, Saša Martelanc, Maks Šah, Drago Le-giša in drugi. S posebno hvaležnostjo pa se ob tej 20-letnici spominjajo vsi Slovenci pokojnega Jožeta Peter-
Predsednik republiške skupščine Slovenije Vinko Hafner je na slavnostni seji RK SZDL govoril zelo odkrito: (glej Delo, 29. aprila 1985) Cela vrsta njegovih trditev dokazuje, da jim gre za nohte, tako ekonomsko, kakor politično. Ves govor je posejan z izrazi kot „napredek... je po 40 letilh precej oddaljen od popolnega uresničenja proklamiranih družbenih ciljev“, „nedosledno uveljavljanje samoupravnih socialističnih proizvodnih odnosov“, „nezadostno poznavanje ali neupoštevanje nekaterih objektivnih razvojnih
Nekajkrat smo že omenjali Slovensko begunsko tiskamo v Peggezu odn. v Spittalu. Iz skromnih začetkov na vetrinjskem polju, kjer smo na podstrešju neke hiše na ročni razmnoževalni aparat tiskali prvi begunski list, se je po pi'eselitvi v Peggez ta tiskamica razširila in z leti postala pravo podjetje, ki je v Peggezu in pozneje v Spittalu zaposlovala 10 ljudi. Tiskarno je z veliko spretnostjo vodil dr. Franc Blatnik; tehnično stran pa je ves čas odlično obvladoval Marjan Hočevar. Kot ilustratorja sta v tiskarni v Peggezu delala Alojzij Žagar in Stanko Snoj. N-i bilo niti lahko niti majhno delo, kar je ta tiskarna opravila.
O periodičnem tisku je naš Koledar prinesel že obširno razpravo, zato se to pot omejimo samo na tisk knjig in brošur. Tiskarna je ves čas bila v veliko pomoč tudi vsem našim begunskim šolam, ker je tiskala potrebne šolske knjige, do katerih v tuji deželi sicer nikoli ne bi prišli, zlasti pa ne v raz-
lina, ki je dal pobudo za ustanovitev teh študijskih dni ter jih požrtvovalno spremljal in vodil v prvem desetletju,
V teh plodovitih 20. letih obstoja so na srečanjih v Dragi odmevale misli desetine slovenskih intelektualcev vseh koncev sveta. Zastopane so bile vse tri Slovenije. V bogatih predavanjih, razsvetljenih v lučj različnih gledanj in izkustev, so se vrstile v teh dveh desetletjih raznovrstne teme iz vseh področij slovenskega javnega življenja. Gospodarstveniki, zgodovinarji, politiki, družboslovci, filozofi, kulturniki in psihologi so v Dragi izrazili svoje misli z znanstveno resnostjo in s pogledom na bodočnost slovenskega naroda. Kot je naravno je bilo med publiko posebno zanimanje za zamejske in manjšinske probleme Slovencev v Italiji in Avstriji. Vendar je zaslediti iz seznama predavanj, ki so se vršila v Dragi, da so njeni organizatorji imeli vedno pred očmi skupni blagor slovenskega naroda v svobodni bodočnosti. Vidni predstavniki slovenskega verskega in kulturnega življenja (ti zadnji iz neuradnih krogov) v matični domovini so bili velikokrat povabljeni kot predavatelji. Osebnosti kot dr. France Rode, dr;- Tone Stres, Vinko Ošlak, Franček Križnik, prof. France Perko so presenečali v svojih izvajanjih in dokazali, da je v matični Sloveniji mnogo samostojnih in prepričanih mislecev.
Zdomska Slovenija — čeprav ne toliko zastopana kot ostali dve — je imela priložnost, da je prikazala svoje poglede in stvarnost, v kateri živi. Dr. Toussaint Hočevar, dr. Ludvik Vrtačič (dvakrat), dr. Alojzij Šuštar, Lev Detela, dr. Jože Velikonja (dvakrat), dr. Peter Urbanc, dr. Andrej Kobal, dr. Lojze Ambrožič, dr. Ljubo
zakonitosti“, „čezmerna poraba vseh vrst“, „povečano zadolževanje v tujini“, „resen zastoj načrtovane družbene proizvodnje“, „nobena revolucija... ni zagotovila sodelujočemu ljudstvu vseh tistih pridobitev, ki so jih napovedal; njihovi pobudniki“, „marsikaj nesmotrnega“, „smo se znašli v resni gospodarski in v mnogočem tudi družbeni krizi“.
Vrh njegovega izvajanja in važno priznanje, za katerega se verjetno sam ni zavedel, .pa je odstavek, ki ga ponatiskujemo v celoti:
„...očitajo komunistom, da niso
merah, v kakršnih smo se kot begunci nahajali,
Leta 1915. je bilo v Peggezu natisnjeno za ljudsko šolo nujno ■ potrebno „Prvo berilo“ (H strani v 200 izvodih). Dalje je tislcama v tem letu natisnila še „Slovensko čitanko za ljudske šole“ (16 strani v 300 izvodih), pesniško zbirko „Strti cvetovi“, posvečeno spominu padlih domobrancev.
Lastno tiskarnico je imela tudi šentviška begunska skupina, ki je po svojem prihodu v Spittal začela tiskati tudi knjige in brošure. Tiskamo je vodil izredno marljivi prof, Ivan Sever, kot ilustratorji pa so sodelovali: Rudi Hir-schegger, Franc Holozän in I. Žitnik.
Po preselitvi lienške begunske skupine v Spittal sta se obe tiskarni združili in je delo složno potekalo naprej.
Z gotovostjo lahko- postavimo trditev, da je skupna naklada vseh tiskanih del, ki jih je izvršila Slovenska begunska tiskarna v Peggezu in v Spittalu, če odračunamo periodičen tisk, znašala okrog 25.000 izvodov.
(Koledar Zbornik Sv. Sl. 1953, str. 120.)
Sire in dr. Katica Cukjati so pričali o eksistenci in bogastvu „ignorirane-ga zdomstva“.
Številna publika raste na srečanjih v Dragi iz leta v leto. Obiskovalci iz zamejstva in matične Slovenije, iz ostalih evropskih držav in Severne Amerike ter celo iz Avstralije razodevajo, da so ti študijski dnevi sodobni in zanimivi. V veliki meri je uspeh vsakoletne Drage odvisen od predavateljev. Imajo pa prav tako pomembno vlogo številni obiskovalci, ki se javno udeležijo diskusije, bolje rečeno razgovorov, v katerih svobodno izražajo svoje zaključke, pomisleke ali opombe. Draga je pa tudi v teh treh dnevih kulturne svežine in družabnega vzdušja izredna priložnost za osebne stike in izmenjavo misli. Kar nam največkrat dokaže, da. pristna ljubezen do domovine razblini geografske in zgodovinske meje med svobodnimi Slovenci.
Mislim, da se vsi Slovenci v svetu veselimo tega pomembnega jubileja Drage. 20-letnica tržaškega kulturnega slavja pa sovpada s 40-letnico našega slovenskega zdomstva. Upoštevajoč to zgodovinsko dejstvo se bo prvo predavanje v Dragi ’85 razvijalo v okviru teme „Štirideset let slovenskih daljav in bližin“. Kot je zapisano v letošnjem biltenu Drage 85 obujajoč misli, ki so nagibale (primorske) ustanovitelje pri teh študijskih dnevih: „Po letih tujega nasilja, domačega sovraštva in splošnega malodušja se nam je srčno zahotelo po zelenem času upanja, prenove in pogumnega pogleda nazaj in naprej, vase in v svet.“
Naj bi Društvo slovenskih izobražencev proslavljalo to 20-letnico Drage in nove jubileje v času, ko se že približuje XXI. stoletje, v istem duhu ljubezni do resnice, demokracije in slovenskega naroda. To je odkritosrčna želja Slovencev v Argentini. Pogumno naprej in mnogo uspehov!
dr. Katica Cukjati
vzpodbujali narodnoosvobodilne borbe iz rodoljubnih nagibov, temveč zato, ker sta to zahtevala Kominterna in Stalin, in pa zato, da bi pod krinko narodnoosvobodilnega boja sprožili državljansko vojno za oblast komunistov in nekakšno stalinistično ureditev...“
„Jasno je, da je v razmerah leta 1941 v okupirani Evropi naša oborožena vstaja lahko postala stvarnost šele po Hitlerjevem napadu na Sovjetsko zvezo in da je bil naš boj vseskozi tesno povezan z osvobodilnim bojem sovjetskega ljudstva... “ Tu se je Hafnerju zareklo: čisto jasno pove, da so komunisti stopili v boj šele po napadu Hitlerja na Sovjetsko zvezo, s čimer daje prav kritikom, ki jih v prvem odstavku zavrača. Še bolj važno pa je priznanje, da v tistih razmerah po napadu osi na Jugoslavijo upor ni bil možen. Torej to, kar ismo mi vedno trdili. In 'zato smo bili zanje izdajalci in zločinci, in kar je še podobnega. Torej so bili isto tudi komunisti, ki so mislili isto, kakor priznava sam Hafner!
Naše mnenje je bilo, da bo upor možen, ko bomo lahko nastopili skupaj1 z zavezniki — zapa dn’mi zavezniki. Za komuniste pa je bil upor možen — in nujen, ko je bila v nevarnosti Sovjetska zveza!
TDmI
NISO VEDEM?
Partijci se na razne načine izgovarjajo za svoje početje med vojno in revolucijo. Vinko Hafner, predsednik republiške skupščine pravi (Delo, 29. aprila, 1985): „Res je, da smo tedaj komunisti, partizani in aktivisti zaupali Stalinu... Nič pa nismo vedeli o stalinističnem despotizmu in njegovih hudih družbenih izroditvah.“
Torej naj bi bila revolucija in OF plod usodne nevednosti?! Boj med
Deset let je preteklo, odkar so v prvih dneh avgusta 1975 podpisali z
veliko slovesnostjo tako imenovani „končni akt“ Konference za varnost in sodelovanje v Evropi v finskem glavnem mestu Helsinki. Listino je s podpisi vrhovnih predstavnikov vseh 33 evropskih držav, plus Združene države Amerike in Kanada, odobrila vsa Evropa v katero se šteje tudi Sovjetska zveza. Kot protiutež je na strani svobodnega dela razdeljene Evrope podpisala Amerika, ki je nosila pred 10 leti in danes nosi soodgovornost za usodo evropskega kontinenta zaradi zgrešene politike predsednika Roosevelta in prvega ministra Churchilla nasproti Stalinu v Jalti, februarja 1945.
Ko je bila na pritisk Sovjetov in z njihovo vojaško silo premagana Nemčija dokončno razdeljena z ustanovitvijo Vzhodno - nemške komunistične republike pod sovjetsko okupacijo, dejansko ni bilo mogoče misliti na evropsko mirovno pogodbo, ki naj bi sporazumno uredila državne meje in zagotovila narodom svobodno in mirno življenje po strahotnem trpljenju zadnje vojne; pri tem pa z mirovno pogodbo, ki je mednarodni državno-pravni akt najvišjega reda (treaty), legalno potrdila delitev Nemčije. Zato pa je Moskva po 'Stalinovi smrti že 1. 1954 začela propagirati načrt za vseevropsko varnostno konferenco. Ker na zapadu ni 'bilo zadovoljivega odmeva na rusko idejo, se je stvar vlekla celih 20 let, a Rusi niso odnehali, dokler ni bil njihov načrt razčiščen, kaj pravzaprav naj taka konferenca doseže, kdo naj se je udeleži in še nekaj drugih vprašanj, nakar je bila 1. 1973 sklicana v Helsinke.
Točen legalni status konference še danes ni jasen. Dejansko se smatra bolj za ugotovitev pristankov k neki formuli stanja in sodelovanja, kot za eksekutivni sporazum, kaj šele za formalno pogodbo. Kot posledica tega, konferenca ni določila prisilnega mehanizma za izpolnjevanje dogovorov, ampak samo nove konference za periodični pregled izpolnjevanja helsinških sklepov.
Končni akt je razdeljen v tri oddelke, ki jih imenujejo košare. V prvi košari so navedena načela teritorialne nedotakljivosti (z drugo besedo: vzete so bile na znanje obstoječe meje), nevmešavanje v notranje zadeve drugih narodov (se pravi: popolna samovolja vladajočih znotraj države), v isti sapi pa spoštovanje človekovih pravic glede svobode misli in verovanja. Da se prepreči vsak presenetljiv napad, mora vsaka država vnaprej napovedati planirane vojaške vaje in pristati na izmenjavo opazovalcev. Druga košara govori o sodelovanju na gospodarskem, znanstvenem in tehnološkem področju, s
tistimi, ki so vedeli, in onimi, ki niso vedeli?! Vprašujemo se, če bi tisti, ki niso vedeli, le zvedeli: ali b; kaj drugače počeli? Kaj bi se zgodilo, če bi vedeli, 'kot so vedeli vaški stražarji, domobranci, četniki in drugi protikomunistični borci in se prav zato, ker so vedeli, uprli revoluciji. Saj je bil protikomunističen tisk pred vojno in med vojno poln pričevanj o komunističnem terorju od oktobrske revolucije naprej! Danes so tisti, ki so vedeli leta 1942, zločinci, tisti, ki tedaj niso vedeli in so zvedeli šele leta 1948 pa narodni heroji!
Kdo naj verjame v tako sprenevedanje?
Hafner nadaljuje: „Tudi tisti starejši in izkušenejši komunisti, ki so nekaj vedeli o tem, so raje molčali, da nam ne bi jemali še kako potrebega zaupanja in borbene morale. In prav so imeli!“
Menimo, da je vsak komentar odveč.
čimer se pospešuje svobodna trgovina. V tretji košari, za katere vsebino so se najbolj vneto borile na konferenci države svobodnega zapada Evrope in obeh prekmorskih dežel, je polno lepega govora o osnovnih človekovih pravicah, kakor svobodno širjenje informacij, idej in neovirano gibanje oseb znotraj države in čez njene meje; s tem hoče omogočati izmenjavo kulturnih in vzgojnih vrednot med narodi.
Daljnovidni ljudje so že pred 10 leti zelo resno dvomili v izpolnjevanje naštetih sporazumov, zlasti onih v tretji košari, od strani Sovjetske zveze in njenih satelitov. Izkazalo se je že na prvi kontrolni konferenci
1.	1977 v Beogradu, da Sovjetska zveza helsinških dogovorov ne jemlje resno, posebno tistih ne, ki so obseženi v tretji košari. Izkazala se je tudi za upravičeno domneva, da je šlo Sovjetom predvsem za pristanek svobodnih evropskih držav in Amerike, na status quo v Evropi, ki ga je na podlagi svojevoljne interpretacije sklepov v Jalti uveljavil Jožef Stalin.
To resnico so potrdile tudi naslednje kontrolne konference v Madridu, ki se je vlekla od 1980 do 1983 in v 'Stockholmu, ki se je začela lansko leto in se še ni zaključila. Naslednja je predvidena I. 1986 na Dunaju. Na vseh teh konferencah je slišati ostre pritožbe svobodnih narodov, posebno Amerike, da Sovjetska zveza ne samo, da ne spoštuje v Helsinkih sprejetih sklepov glede človekovih pravic, marveč te pravice še v razširjeni meri zatira z nasiljem. V mnogih državah-podpisnicah so se ustanovili posebni odbori, da bi kontrolirali izpoljneva-nje dogovorov, tako tudi v Sovjetski zvezi. A partija je napravila kratek a učinkovit ukrep : vse voditelje nadzornega odbora v Moskvi je poslala v pristina delovna taborišča, kar pomeni zapor, med njimi Jurija Orlova in Anatolija Ščaranskega, nakar se je moskovski nadzorni odbor razšel spričo stalnega slabšanja v spoštovanju človekovih pravic. Takšna je situacija v So v jeti ji danes.
Mnogi ljudje v Evropi in Ameriki mislijo, da je bil helsinški sporazum med demokratskimi in diktatorskimi državami v Evropi prava skaza. Takratni ameriški predsednik Gerald Ford in njegov prosluli državni tajnik (zunanji minister) Henry Kissinger sta pričakovala, da bo „Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi“, kakor so jo uradno imenovali, utrdila in pospešila uresničenje njunih sanj o detenti, tedaj na vrhuncu svojega razvoja; a hitro se je izkazalo, da so bile to le sanje. Kajti mednarodni položaj se je od podpisa akta dalje slabšal, z vojaškim vdorom Sovjetov v Afganistan pa je dobila detenta smrtni udarec. Vendar v Združenih državah prevladuje mnenje, da ima helsinški akt tudi svoje dobre strani, čeprav je Sovjetija potegnila glavni dobitek s pristankom svobodnega sveta na status quo. U-stvarjen pa je javni forum, prek katerega in na osnovi katerega je demokraciji mogoče javno kritizirati diktatorske metode za železnim zastorom, kar spravlja vlastodržce tamkaj v njim zelo neljubo defenzivo in jim škoduje. Gotovo je pozitiven tudi sporazum glede vojaških manevrov, katerih načrtovanje se mora javiti, če se vsaj udeleži 25.000 mož. Amerika vztraja pri predlogu, da naj bo objava obvezna že pri udeležbi 6.000 vojakov. Tudi predlaga obvezno pravico udeležbe opazovalcev na teh manevrih in’ njih prosto gibanje. Dvomljivo je, da-li bo ta zahteva Amerike kaj zalegla.
Svobodna Evropa z Ameriko vred ■se je v Helsinkih oprijela slamnate bilke, ker polnega snopa še zdaleč ni bilo mogoče doseči. Pravijo, da je bolje nekaj kot nič. Kam bo politika slamnate bilke pripeljala in kdaj je bo konec?
L.	P.
■■■■■■■■■■•■«■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■••■•■■a ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■aaaaaaaaaaaaaBaaaaaraaMaaaaaBaaaaaaaaaa
Zareklo se mu je
Med nas je usekalo...
Dl» 40-letnici našega begunstva
Tisk
KONGRES EVROPSKIH KATOLIŠKIH ČASNIKARJEV V LJUBLJANI
Ir
Tone Mizerit
IZZIVLUENDA V ACCENTUI
V	dneh od 4. do 8. julija je imelo v Ljubljani, v hotelu Union, 85 časnikarjev iz več kot 15 evropskih dežel, članov Mednarodne zveze katoliškega tiska (UCIP), posvetovanje o odgovornosti katoliških časnikarjev za Cerkev in Evropo. Med udeleženci je bilo tudi 19 časnikarjev iz Slovenije in Jugoslavije. Papeško komisijo za sredstva družbenega obveščanja je zastopal msgr. Andre Joos iz Rima. V nedeljo, 7. julija, so se časnikarji udeležili proslave 1100-letnice smrti sv. Metoda in 850-letnice stičenskega samostana.
Mednarodna zveza katoliškega tiska je ustanova katoliških časnikarjev v Evropi in po svetu. Njeni enakopravni člani so tudi nekateri verski časnikarji iz Slovenije, med njimi glavni urednik Družine dr. Drago Klemenčič.
Posvetovanje je bilo - v hotelu U-nion, kjer je večina udeležencev tudi stanovala. Poleg uradnih jezikov angleščine, francoščine in nemščine je na posvetovanju odmevala tudi slovenska beseda dr. Klemenčiča in drugih, ki so sodelovali.
Uvodni govor je imel predsednik Zveze dr. Hans Sassmann, Avstrijec. Različne evropske poti in ceste so nas pripeljale v Ljubljano, podobno kot sta nekoč po evropskih poteh hodila sveta brata Ciril in Metod, je dejal dr. Sassmann. Ob praznovanju Metodovega jubileja smo toliko bolj veseli, da smo se kot Evropejci zbrali v Ljubljani, kjer se stikajo slovanski, romanski in germanski kulturni prostori. Naj bi posvetovanje prispevalo, da bi tudi danes duhovno povezani med seboj skupaj hodili po evropskih cestah, kot sta več kot pred tisoč leti hodila slovanska apostola.
Že prvi dan posvetovanja so se zvrstila tri predavanja o Cerkvi, kulturi in družbenem obveščanju med južnimi Slovani. O Cerkvi med Slovenci, Hrvati in Srbi je govoril dr. France M. Dolinar, o sredstvih družbenega obveščanja v Cerkvi na Hrvaškem in Slovenskem dr. Vjekoslav Bajsič, profesor na teološki fakulteti v Zagrebu, o kulturi med južnimi Slovani pa prof. dr. France Bučar. Predavanjem je sledil živahen pogovor, v katerem so zlasti gostje iz uijinè poskušali dobiti čim bolj natančno sliko o razmerah pri južnih Slovanih v preteklosti in danes.
V	naslednjih dneh posvetovanja so se vrstila predavanja, ki so jih pripravili predavatelji iz raznih evropskih dežel. V njih so posredovali poglede na odgovornost za Cerkev in Evropo, pri vseh je bilo čutiti veliko zavzetost za delo in vlogo, ki jo imajo katoliški časnikarji v Evropi.
Zelo odmevno je bilo predavanje dr. Laszla Lukacsa iz Budimpešte, ki je govoril o novih oblikah duhovnosti v madžarski Cerkvi.
Na predzadnji dan posvetovanja je imel sklepno predavanje ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Govoril je o evangeliju kot oznanilu. Pri oznanjevanju evangelija si lahko tudi katoliški časnikarji vzamejo za zgled apostola Pavla. Duhovniki in katoliški časnikarji smo v službi evangelija, je dejal nadškof. Govoril je o različnih oblikah oznanjevanja evangelija, na koncu pa se je skupaj s časnikarji vprašal, kakšni naj bodo katoliški časnikarji, da bodo v današnjih duhovnih obzorjih Evrcpe ljudem lahko posredovali e-vangelij kot veselo oznanilo.
Na koncu ljubljanskega posvetovanja so katoliški časnikarji izdali izjavo za tisk. Zadnji dan je bil namenjen ogledu kulturnih in verskih znamenitosti. Gostje so si ogledali galerijo v Kostanjevici na Dolenjskem, kartuzijo Pleterje in Stično, kjer so se tudi udeležili proslave ob 1100-letnici smrti sv. Metoda in 850-letnici samostana.
Navdušeni nad slovensko vernostjo so si po maši ogledali še razstavo o zgodovini Stične. Srečali so se tudi s slovenskimi škofi in se z njimi zadržali v prisrčnem pogovoru.
Po družini, 15. 7. 1985.
MEDNARODNI TEDEN
Namški poslanik v Beogradu je
gospa Gisela Rheker. Je ena šestih žena, ki zasedajo najvišja mesta v nemških poslaništvih pa svetu. V zadnjih letih je četrtina vseh atašejev v nemški diplomaciji žensk, prav tako je’ 37% vseh višjih diplomatskih mest v njihovih rokah. Njih službena pot se pričenja po dveletnem obiskovanju diplomatske šole v Bonnu. Združena je s stalnim potovanjem po svetu, kar je biez dvoma velik napor zanje, še bolj pa za njihove družine, če so se poročile. Zanimivo je, da je večina vseh žena, k-; se je posvetila zunanjepolit’čnemu poklicu, ostala samskih. Tudi' nobena preje omenjenih šestih poslank ni poročena. Vsekakor je to visoka cena za izvrševanje tega sicer zelo zanimivega poklica.
REAGAN IN GORBAČOV se bosta sestala na vrhunski konferenci, ki bo v Ženevi 10. in 11. novembra. Pripravljen je že program za ta sestanek, ki predvideva več olbdobij razgovorov, v
Čeprav so časopisje in druga javna občila na široko poročali o možni predstavitvi dvojne peronistične liste za poslanske volitve v provinci Buenos Aires, je oči vi dno da javnost ni dojela globine pomena tega dogodka. V trenutku, ko pišemo te vrstice (in domala do tedaj, ko zapade zakonski rok za vpis seznamov kandidatov pri volivnem sodišču), ni jasno, do kje sega ta prelom v peronističnih vr-
stah.	A če do končnega preloma pride, potem se nahajamo pred novo dobo argentinske politične zgodovine, ki bo temeljno spremenila politično pozornico širom države.
HULIGANI, HULIGANI
Težko je v kratkih vrsticah opisati razvoj, ki je peronizm pripeljal na rob preloma. Sicer smo iz tedna v teden na tem mestu beležili razne izstopajoče dogodke, iz katerih so .bralci mogli posneti trenje in krizo, katere naravna posledica je korak, ki ga je storil politik in ekonomist dr. Cafiero, ko je objavil, da- bo predstavil lastno volilno listino.
Korenine sedanje ločitve moremo iskati v samem svojstvu peronizma: to je gibanje, zgrajeno okoli enega samega moža. Peron je bil edini, ki je mogel (in še to le do neke mere) brez škode svojevoljno sukati vajeti ter postavljati in odstavljati ljudi po mili volji. Po smrti voditelja je njegova vdova nenehno naletevala na izraze upora peronističnih veljakov, akoravno so ti na glas opevali svojo zvestobo „duhovni šefinji gibanja“.
Ko je gospa Isabel dokončno sklenila, da se umakne s politične pozornice, kar je bilo z njene strani najbolj prilično (pokazala je več pameti kot pa so ji mnogi pripisovali), je stranka doživela čas zorenja. In pokazalo se je, da mnogi niso zreli za to dobo, še manj pa zreli za notranjo .demokracijo, Argentinski tenki čut za diagnozo je iznašel izraz „patota“. Po slovensko naj 'bi „patoteros“ bili „huligani“, to je maloštevilna skupina razgrajačev, ki nasilno izvajajo nad prebivalstvom svojo neomejeno voljo.
V peronizmu so se pojavile take skupine, ki so dosegle vodstvo, v nekaterih primerih dobesedno z orož-
katerih bosta oba veljaka zapletena skupno devet ur. Razorožitev, vsemir-ska vojna, in ne na zadnjem mestu gospodarske zadeve, bodo bistvene snovi te izredne konference.
jem v roki. Tak je bil položaj npr. v provinci Buenos Aires. In tem pojavom s omnogi opazovalci pripisali tudi del krivde za volilni poraz, ki ga je peronizem doživel v teh okrajih na predsedniških in parlamentarnih volitvah oktobra 1983.
BOB OB STENO
Povzemimo na kratko. Leta 1983 je Herminio Iglesias na slavnem zasedanju peronizma province Buenos Aires v La Plati s pomočjo notranjih povezav in z orožjem izgnal strogo nasprotne skupine ter dosegel vodstvo provincijskega dela stranke. V nasprotni skupini je bil viden zlasti biv-' ši gospodarski minister dr. Cafiero, ki se je nekaj časa boril za predsedniško kandidaturo, nato pa je upal na guvernerstvo. Eno im drugo mu je ušlo iz rok, zlasti še, ker je Herminio Iglesias tudi sanjal o mestu guvernerja največje argentinske province in končno postal kandidat.
Od tedaj je dr. Cafiero pripravljal svojo strukturo v stranki z namenom, da ob priliki notranjih volitev izrine Iglesiasa in njegovo skupino. Zato je tako vztrajno zahteval notranje volitve, ki jih predvidevajo pravila. Iglesias .se je tem volitvam upiral. Nenadoma pa jih je sam sklical in sicer pod takimi pogoji, da nihče izmed opozicionalnih skupin ne bi mogel predstaviti svoje liste. Postavil je zahtevo, da bi bile liste predhodno potrjene vsaj z 10% podpisov članov in podpisi overovljeni pred javnim notarjem. Sam je za svojo listo imel vse to že pripravljeno. 0-pozicija je vložila pritožbo pri volivnem sodišču, ki je to čudno zahtevo ukinilo. Ä dr. Cafiero je bil že prej izpolnil tudi ta rekvizit. Volivna komisija, zvesta Iglesiasu, je zavrgla vse -tri opozieionalne liste, volivmo sodišče pa je potem dve potrdilo.
Ko bi se morala tedaj začeti volivna kampanja, je 'državno vodstvo pe. romizma izglasovalo intervencijo provincialnega peronizma. Skupina zveznih komisarjev je preklicalo volitve in skušala doseči sestavo enotne kandidatske liste, ki naj b; vsebovala „najboljše“, kar peronizem premore: dr. Luder, Cafiero, sindikalni vodja Ubaldini in na četrtem mestu Iglesias. Bivši predsedniški kandidat dr. Luder je o'dklonil, „ker ni. edinoisti v peronističnih vrstah“. Cafiero se je tudi izgovoril: on je hotel notranje volitve in prepričan v lastno zmago vodstvo provincijskega peronizma. Ubaldini je najprej
TINE DUH: Iz prispevka za Visokošolski tečaj	(2)
Kakšno bodočnost hočemo?
Soočenje mladih slovenskih generacij z bodočnostjo
Samo po sebi se razume, da gre za boidočnost Slovencev kot naroda. Ti mladi rodovi polagoma prevzemajo vodstvo v svetu — in tudi doma — in imajo v primeri s starejšo generacijo privilegiran položaj. Tu gre predvsem za zdomstvo. Starejši rod je bolj ali manj obremenjen z jugoslovansko preteklostjo, ki mu kali pogled v bodočnost. Mladi, že v zdomstvu rojeni slovenski rodovi pa nimajo nad sabo nobenih, ne strankarskih, ne političnih, ne diplomatskih, ne narodnostno pogodbenih, ne kakih drugih obveznosti, ki bi jih ovirale pri svobodnem razpravljanju o slovenskih problemih. Zato lahko na podlagi naravnih logičnih postavk pridejo do znanstveno utemeljenih zaključkov, do katerih bi jim veis čas komunistične diktature bila pot zaprta. Tako pridobljeni zaključki in dognanja jim lahko služijo kot vodilo pri ustvarjanju modernega slovenskega narodnopolitičnega programa, ki naj bi nas iz sedanjega balkanskega „bratskega“ objema pripeljal končno v lastno državno samostojnost.
To pomeni, da je slovenska zdomska mladina — ker jo imenujemo slovensko, predpostavljamo, da je narodno zavedna •— predvsem poklicana za delo na političnem pod-
ročju, t. j. k pripravljanju slovenske idržave. Predno pa se bo resno predala temu delu, se mora najprej otresti vseh ovir, ki segajo še iz preteklosti v sedanjost. Zavzeti pa mora tudi objektivno in za bodočnost slovenskega naroda koristno stališče nasproti dejanskim stanjem, ki so nastala po letu 1945 in se slovenski narod prej z njimi nikdar ni soočal.
Glavna ovira, ki otežikoča delo za samostojno slovensko državo, je že sam spomin oz. misel na Jugoslavijo. Za slovenski narod ni važno, kakšna je danes ta država. Vedno je namreč bila veles'rbsko-'mperiali-stična in zato slovenskemu narodu sovražna in njegovemu obstoju nevarna. Aleksandrovo unitaristično integralno jugoslovanstvo', ki smo ga mi na lastni koži občutili ‘n skupna izobraževalna jedra, ki jih komunistična Jugoslavija hoče vsiliti povojnim rodovom, so zadosten dokaz za to. V obeh primerih bi slovenski narod moral umreti, da bi mogla Jugoslavija v ne tako oddaljeni bodočnosti obstajati kot država enega samega, jugoslovanskega, dejansko pa le srbskega naroda. Kajti politični cilj enotnih izobraževalnih jeder je etnične oz. narodnostne meje srbskega naroda raztegniti v srednjo Evropo, iz razmeroma ozemeljsko majhne zgodovinsko in zemljepisno balkanske Srbije ustvariti Ve-
liko (srednjeevropsko) Srbijo. Toda prej morajo Slovenci izginiti iz zgodovine, se pravi, iz časa in prostora.
Zato nam je potreben slovenski osvobodilni program. Vsi dosedanji programi, ki so' nam bili predloženi v zdomstvu za našo osvoboditev, so ostali na pol poti: zadnji cilj jim je bil otresti se komunistične diktature, kakor da bi Slovence kot narod tlačil edinole komunizem. Vse do pred kratkim še ni bilo govora — vsaj ne uradno —■ tudi o naši osvoboditvi izpod Jugoslavije; obstoj te države je bil nedotakljiv, tako za komunistične voditelje doma kot za zdomske ■starejše politike v emigraciji.
Prav gotovo izvedba nekega programa nikdar ni lahka stvar, zlasti še »e, če je tako zelo revolucionaren kot je to ideja samostojne slovenske države.
Prvi pogoj za zmago neke ideje je, da jo ljudje poznajo, spoznajo za koristno in izvedljivo oz. dosegljivo in so pripravljeni za njeno uresničenje ne le delati, ampak tudi žrtvovati se in trpeti, če in kadar je potrebno.
Če je torej že sama misel na Jugoslavijo oz. kakršenkoli obzir do nje ena največjih ovir za našo načelno in dejansko odločitev za slovensko državo, je drugo, kar nam za tako veliko delo še manjka, skupna, trdna, vsenarodna idejna fronta, za katero bi mogli zbrati vsa sredstva in vse sile, ki so za to potrebne. To bomo pa dosegli le, če se bomo iztrgali iz dosedanjih ozkih mej našega miselnega sveta. Odvreči moramo in pustiti v preteklosti vse naše za nas karakteristično pretehtavanje razlogov in oklevanje, kadar gre za na-
rodno politiko. Naši sedanji problemi so v precejšnji meri posledica naše neodločnosti v preteklosti. Le če bomo naše misli sprostili in se predali svobodnemu razmišljanju o naši narodni bodočnosti, se bomo sčasoma mogli približati življenjskim resničnostim in se za vse primere, ki jih svetovni razvoj postavlja pred nas, znali dokopati do logičnih zaključkov in argumentov za uspešno soočenje z rij im.
Ena izmed življenjskih resničnosti je naš vsakdanji stik z našo neslovensko okolico, z neslovenci, med katerimi smo se pred desetletji naselili. Niti za poedince niti za slovenski narod tega dejstva nè moremo vzeti kot tragičnega, ampak ga moramo obrniti v našo skupno korist. Če smo do sedaj velik del krvide za naše neuspehe v mednarodnem svetu po obeh velikih vojnah, od katerih smo pričakovali svobodo, pripisovali odsotnosti imena „Slovenija“ na evropskem zemljevidu, imamo zdaj priložnost -pokazati se velikemu svetu z vsemi svojimi mnogimi odličnimi lastnostmi in zmožnostmi.
Sleherpi poedinec naše skupnosti je kot Slovenec dolžan, je moralno obvezan uveljaviti se kot Slovenec v državnih uradih, v tovarnah, v pisarnah, kjerkoli, povsod je dolžan priznati se za Slovenca ne pa za Jugoslovana. V mednarodnih forumih je to dolžnost SNO, če hoče zares biti vsenarodni predstavnik Slovencev v svetu.
Povojni val naše emigracije (po letu 1945), je bil spočetka trdno narodnostno in ideološko izgrajen. V letih bivanja med tujci moramo dopustiti morda kak odpad tako od
rekel „da“, potem pa „ne“, ko je videl kako stvar; .stojijo. Iglesias pa hoče na vsak način ohraniti pod svojo oblastjo krmilo stranke in še prvo kandidatsko meisto, ker „v peronizmu smo vsi enaki“ in >,so vse volilne’ listine luksuzne“.
Temu dodajmo še, da so tklm. „obnoviteljske“ skupine peronizma, potem ko jim je uspelo dobiti večino na konvenciji v Santiago del Estero, podlegle na kongresu v La Pampi, ki ga je znova prejela v roke stara skupina, bile izredno „na-kurjene“ proti vodstvu, v katerem ima Iglesias mesto glavnega tajnika, Saadi pa mesto prvega podpredsednika. To je povzročilo v sredo
14.	t. m. razkol v senatni zbornici, kjer je sedaj dvojno vodstvo pero-nističnega bloka. Obnovitelji so se končno naveličali zahtevati in groziti. Vise prošnje, vse tudi legalno podkovane zahteve, vse grožnje so bile zastonj. Vse bob ob steno. Končno so jilh vedno izigrali. V takem položaju je dr. Cafiero rekel: konec. In trdi, da se bo predstavil s svojo listo na poslanskih volitvah.
NEMIRNO PLAVALA BO MOJA BARKA
Nihče .si ne upa prerokovati o bodočnosti peronizma. Preveč je neznank in nešteto poti se odpira posameznim skupinam. Centralno vodstvo je te dni zaplletetno v edino pametno delo: zediniti nasprotne skupine. Uspeh je dvomljiv. Ločenim skupinam s:e ponujajo neštete stranke. Iglesias je že prej „mišma-šil“ z 'desarrolltsti, Cafiera snubijo krščanski demokrati. Nekaj je pozitivno v vsem tem: počasi bo prišlo do ločitve duhov. Nima smisla obstoj dveh večinskih „sredinskih strank“, ki nihata med sredino, levico in desnico. Morda bo sedanja kriza pripeljala, po letih razvoja, do novega položaja treh močnilh skupin, vsaka na svojem mestu: levica, desnica in sredina, o katerih sanjajo argentinski politikologi.
Medtem ipa bomo z zanimanjem sledili kratkoročnemu razvoju, zlasti do novemberskih volitev. Nekateri trdijo, da bodo perorasti, če nastopijo ločeni, prejeli več glasov kot če nastopijo z enotno listino, kj bi v številnih krQgih povzročala odpor. So ljudje, ki Iglesiasa ne morejo videti na votivni listi, drugim je pa vsak poizkus „obnovitve“ že sam po sebi herezija. Radikalna stranka, slavno na vladi, pa upa, da bo prav ta ločitev pokazala narodu, da peroriistom n.| zaupati, nakar se bodo volivci masivno vrgli na radikalne volivne listke. Vsak sanja po svoje, a v .politiki sanje kaj malo zaležejo.
narodne zavednosti kot od ideologije; velika večina pa je oboje ohranila in je dolžna oboje posredovati tudi svojim rojakom tzv. gospodarske emigracije, ki so padli v mreže rdečega režima, v domovini, čeprav niso komunisti. Dolžni smo tudi tem rojakom idejo samostojne slovenske države prikazati kot edino pravilno ■smer v lepšo bodočnost Slovencev in edino zagotovilo njihovega narodnostnega obstoja.
Danes mnoge Slovence v domovini pa tudi v zamejstvu in zdomstvu čedalje bolj skrbi priseljevanje južnja-kov iz južnih predelov države. Ti priseljene; se — razen Makedoncev in Albancev ■— nočejo učiti slovenskega jezika, k čemur so po veljavnih zakonih obvezani in morajo zato njihovi slovenski delodajalci in tudi drugi, ki pridejo z njimi v stik, z njimi govoriti v srbščini. Take so vsaj novice, ki prihajajo iz Slovenije. Zdi se in smo tudi prepričani,- da pri tem precejšen del krivde pade na Slovence same. Olika in uslužnost spadata k . dobri vzgoji, imata pa svoje meje. Spočetka, dokler se priseljenec ne priuči slovenščine, ni nobenega ugovora, če .njegov gospodar in tudi drugi z njim govorijo v njegovem jeziku, saj je malo Slovencev, ki ne govori vsaj dveh jezikov. Če pa se priseljenec v primernem času noče naučiti slovenščine, je pa popuščanje nasproti njemu že dokaz občutka manjvrednosti domačina nasproti tujcu z juga. V takih primerih, ki jih je veliko, pa že moremo govoriti ne o oliki in boljši vzgoji ipd., ampak že kar o znanem slovenskem hlapčevstvu vsakemu, ki govori v drugem jeziku.
X SLOVENCI V ARGENTINI
NOVICE IZ SLOVENIJE
LENDAVA — Zaloge rjavega pre. moga so precejšnje, so ugotovili strokovnjaki geološkega inštituta. Predvsem v krajih Benica in Dolna; a odpiranje novega rudnika precej stane. Skupno naj bi se tam nahajalo 108 milijone ton čistega premoga. D'o danes ugotovljene zaloge hi zadostovale za 40 let obratovanja rudnika. Vendar so se odločili, da bodo zaenkrat raje vlagali denar v odpranje nove jame v Šoštanju.
LJUBLJANA — 16. grafični bienale v Moderni galeriji je podelil več nagrad. Nagrada mlademu jugoslovanskemu umetniku je bila podeljena Klavdiju Tutta, veliko častno nagrado je dobil Jowe Tilson; velika premija pa je prišla v roke Susani Rothenberg. V žiriji je bil tudi Argentinec Jorge Glus-berg, ki je razstavo ocenil kot polno svežine in dinamizma.
VRBA — Stalno razstavo iz zbora Prešernovih poezij in likovnih ter literarnih del, ki govore o Prešernu, je pripravila kulturna skupnost iz Jesenic. Razstava je v Prelšernovi rojstni hiši z materialom, ki ga je posredoval Gorenjski muzej iz Kranja.
MEDVODE — Hidroelektrarna Mavčiče bo — če gre vse po sreči — začela obratovati prihodnjega meseca maja. Moči bo imela 40 MW, letna proizvodnja pa 85 milijonov kilovatnih ur. Do leta 1995 bodo zgradili še drugih 16 hidroelektrarn na Savi.
LJUBLJANA — Lesna industrija se
je začela zavedati svoje tehnične zastarelosti. Spričo zmanjšanja domačega trga se skuša rešiti z izvozom. Pa so ugotovili, da ne zmorejo svetovne konkurence zaradi pomanjkanja znanja: čas jih je prehitel in pozna se, da ni domačega raziskovanja, ki bi pomagalo ustvariti „slovenski stil“ v lesni proiz. vodnji.
LJUBLJANA — Šala na račun letalskih poletov družbe JAT: Zakaj ne ugrabljajo letala Jata? Ker zaradi zamud ugrabitelji ne morejo točno načrtovati, kdaj in katero letalo bodo lahko ugrabili. — Te zamude skrbe, saj so pri ugotavljanju nekega dne našteli pri 19 letalih skupaj 2.000 minut zamude (41 ur, 40 minut!)
LJUBLJANA — Manjše povpraševanje in večjo ponudbo so ugotovili z ■anketo, ki je analizirala promet v trgovini na drobno v prvem trimesečju tekočega leta. Prometa je bilo za 9% manj.
Pričujoča satira je pisana na račun problemov, ki so danes aktualni v Sloveniji. V njej avtorica riše partijske voditelje, prepoved knjig, „pravoverne“, emigrantsko literaturo in Ribičiča (naša opomba).
Dež dia onstran zajčje luknje je bila včasih čudna, drugič čudežna, zmeraj pa polna ugank ; nekatere so bile celo tako zapletene, da so si prislužile Častni naziv paradoksov, kot je modro pojasnil tisti možmelj, ki je čez pas meril prav toliko kot v višino. Za vse to so poskrbeti čudno nori in čudežno prismuknjeni tipi. Maček rezalec je to prostodušno priznal: Lahko i^e obrneš na levo k marčnemu zajcu, lahko pa tudi na desno h klobučarju — čislo vseeno je, saj sta oba nora. Pravzaprav smo tu vsi nori.
Ob tako čudnih tipih -seveda človek nikdar ne ve, pri čem je. Morda te bodo povab'li na kroket ali na četvorko z jastogi, morda pa te bodo nabili in spremenil; v prašiča, če boš glasno kihal. Mogoče bodo najprej izrekli sodbo in šele potem sklicali poroto k razpravi Utegne se tudi zgoditi, da bi bodo odsekali glavo, ali pa bodo to samo vpili, potem pa čisto pozabili. Jasno, občasno ti bodo zastavljali najrazličnejša nora vprašanja, recimo, od kod veš to 'in od kod t; je znano ono; da nisi mogoče prisluškoval za o-glom ali drevesom? Tedaj ti morda ne bo preostalo drugega kot
LJUBLJANA — Predlog za skraj. šan vojaški rok so podprli pri Zvezi socialistične mladine. Rok naj bi po novem zakonu trajal le eno leto. Zaenkrat je to le predlog in še ni jasno, če bo zakon prišel v veljavo že s prvim dnem prihodnjega leta.
LJUBLJANA — Obrestne mere na
vezane dinarske hranilne vloge so se s 1. julijem dvignile. Za tri mesece bo mera 70%, dalj kot 12 mesecev 72% in dalj kot 24 mesecev 78%. Odvisno od teh obresti se bodo tudi posojila podražila.
VINICA — Otona Župančiča rojstna hiša je sedež „Zbirke mladinskega pesništva“. Tu naj bi se zbirali vsi, ki se zanimajo za mladinsko poezijo. Poleg učilnice s 35. sedeži, v kateri bi razred poslušal razlago, gledal film ali slike, je še šest sob. Imajo že knjižnico z 250 knjigami in jo upajo hitro razširiti na 1000 knjig; upajo pa, da jo bodo kmalu preselili v druge prostore, da bo več sob na razpolago za razgovore s pesniki, predavanja, delovna srečanja. Bo imel tam prostor naš Kunčič?
MURSKA SOBOTA — Madžarsko
podjetje v Monoštru, ki bo pričelo prihodnje leto izdelovati železniške vagone, je ponudilo zaposlitev 500 do 1000 delavcem iz Prekmurja. Ponudba je zanimiva zaradi ugodnega zaslužka in možnega vsakdanjega prevoza v Monošter in nazaj.
LJUBLJANA — Na seji komisije
za agitacijo in propagando predsedstva OK ZKS so ugotovili naslednje: okrepiti je treba družbeni vpliv na u-rejanje glasil in s tem zagotoviti resnične interese vseh delov družbe, ne pa le interese nekaterih posameznikov ali skupin. Odločanje o vsebin: vsakega medija ne more biti samo last ljudi, ki so zaposleni pri družbeni občilih. — Morda to pomeni, da bo smela tudi Cerkev Jmeti svoje programe na radiu in TV?
PTUJ — Muzejski primerki v ptujskem gradu so bili precej prizadeti, letos v mesecu januarju. Nenadna otoplitev je pokvarila razstavljene predmete. Zdaj pa so strokovnjaki ugotovili končno stanje v muzeju: slike, grafike in pohištveni deli niso nepopravljivi, vprašanje je le o višini stroškov restavracije. Škoda enkratnega ovlaže-nja bi bila zelo majhna. Stanje muzealij je slabo predvsem zaradi premalo skrbnega vzdrževanja ali pa slabe kvalitete restavracije.
skrušeno priznanje: To vem iz knjig.
Res: DežeSla je bila ob prvem koraku čuidna. Ob drugem je od začudenja človek pozabil na slovnico in rekel le še: „Curiouser and curiou-ser!“ Maček rezalec pa se je ves čas režal kot pečen maček in morda je bilo od njega sploh videti le eno samo režanje. Ampak — „Kremplje ima pa le zelo dolge in usta poslna zob — zato ne bo narobe, če sem kar ise da spoštljiva do njega,“ si je rekla pametna in sorazmerno izkušena Aliča.
Kadar so jo kasneje spraševali, od kod j'i je znano to in od koga je zvedela ono, je bila toliko bolj previdna. Hitro ji je namreč 'postalo jasno, da v čudno-čudežni deželi ugank knjige niso preprosto knjige, pač pa se delijo na dovoljene knjige in na prepovedane knjige. Kje je potekala meja,. seveda živ krst ni vedel, saj je bilo to odvisno od neštetih stvari. Recimo od tega, koliko popra je bilo v zraku in koliko nataknjena je bila zarad'i tega vojvodinja.-In s katero nogo je vstala srčna kraljica. Saj je vendar tisti možic, ki je bil podoben jajcu v nadnaravni velikosti, tako razločno pojasnil:
„Kadar jaz uporabim besedo,“ je rekel dokaj zaničljivo, „pomeni natanko to, kar se meni zdi — ne več, ne manj.“
„Vprašanje je,“ je rekla Aliča, „ali lahko dosežeš, da besede pome.
PUIEINKSS SMEH
Na pobudo in povabilo predsednika ZEDINJENE SLOVENIJE so se na dveh razgovorih sestali predstavniki obeh borčevskih organizacij v Argentini, kjer je bilo zaslediti veliko dobre volje v skupni borbi za našo sveto domobransko idejo.
ZEDINJENA SLOVENIJA
MEM©®!:®
LEP DRUŽABNI DAN V NAŠEM DOMU
Naš novi Slovenski dom je že toliko dokončan, da služi vsem našim skupnostnim potrebam od bogoslužja preko kulturnih prireditev in šole do družabnosti. Vendar seveda manjka še dokaj podrobnosti! Tako imajo naše dobre in skrbne žene in mamice sicer že kar vse udobnosti v novi obsežni kuhinji, a so vendar nestrpne, ker želijo za ugodno pripravo skupnih družabnih obedov in prireditev pri pogrnjenih mizah še to in ono.
In tako so se odločile, da so za prispevek blagajni v nedeljo, 11. t. m. pripravile nadvse okusen obed. Posebnost je bila, da so tokrat same pripravile krvavice; recept sta jim dala Grintalov
UMRLI SO OD 25. DO 29. JUNIJA:
LJUBLJANA — Jože Sirnik, 85; Alojzij Kovač; Pavel Kosec; Marija Gorjanec roj. Jamnik, 91; Antonija Dolgan roj. Dolenc; Rudi Potočnik, 76; Ida Nagode, 80; Janez Bulc; Franc Grom; Miha Rode; Ivanka Krištof, 86; Stanislava Ramovš roj. Dovč; Janez Stanovnik; Jože Pivk; Rudolf Potočnik; Ivanka Pogačar roj. Primar; Stanislav Lenarčič; Marija Selan roj. Zdešar; Ludvik Slana; Alojzij Zdešar (Mišov Lojze); Terezija Bilič roj. Marchiotti; Anica Petrovčič roj. Germek; Gregor Kopitar; Ana Lapajna roj. Gabor; Stanko Koštomaj, 71; Kristina Supan; Ivan Hübscher; Marija čač roj. Škerjanc; na Vrtačnik roj. Strah, 82; Marija Gorjanc.
t
RAZNI KRAJI — Ivanka Ahčin roj. Prebil, Verd; Miro Rosina, Ceije; Franc Lipovšek, 89, Celje; Alfonz Reja, Goriška Brda; Rozi Lepenik, Šentvid pri Stični; Albert Pintarič, Zg. Hotič; Janez Ropret, Sora; Janez Zalar, st., 75, Koblarji; Franc Ovijač, Pirniče; Dominik Kovačič, Zamostec; Franc Šifrer, Bitnje; Pavle Miklič, Trebnje; Rudi Kerček, 67, Celje; Livijo Miklavčič, Izola; Frančiška Banko roj. Mihelčič, 81, Dragomelj ; Frančiška Osel, Mengeš; Franc Legan, Kot pri Žužemberku; Jože Osvald, Rateče; Stanislav Sušnik, Vače; Justina Avšič roj. Plesnik, 84, Celje; Franc Kalan, Medvode; Elizabeta de Gleria roj. Drame, Brežice; Pavle Miklič, Trebnje.
i •ariniiHiaaKaiiaH«iiia»iiHM*aiaaiaaMiiiiiHiiii
nijo tako zelo različne stvari.“
„Vprašanje je samo, kdo je gospodar — to je vse.“
Po tej lekciji je Aliča seveda nehala spraševati 'in si razbijati glavo z mučnimi vprašanji, kaj pomeni to in kaj ono. Zadeve so vendar tako preproste, če tisti, ki je gospodar, reče, da se teh in teh knjig ne sme brati, se jih pač ne bere. Kdor vseeno trmasto vztraja pr.i tem, da bi jih rad bral, so mu na voljo na enem samem kraju — in njegovo dejanje bo sporočeno 'policijskim mačkom, ki jih je en sam širok nasmeh, vmes ipa izginjajo in se pojavljajo tako hitro, da se ti zavrti v glavi. Kdor se hoče temu izogniti, si jih Jaihko poišče tu ali tam, seveda pa mu mora biti jasno, da se utegne kaj zgoditi. Ne nujno, kajpada, saj smo vendar v čudno-čudežni deželi ugank. Tisti, ki je jedel gobo na pravi strani in je torej zrasel v strašne višine, bo morda popolnoma varen. Tisti, ki je imel manj sreče in je po koščku gobe zlezel vase kot kakšen zložljiv daljnogled, bo pa verjetno tenko piskal. Spet ne nujno, kajpada, če bo v zraku strašno veliko popra in bo kihanje odmevalo do neba, bo morda hudo. In 'tedaj se bojo -nedolžni otročički kar takoj' spreminjali v prašiče. Morda pa bo najprej sklicana sodna obravnava, kjer bo kraljica besno rjula: „Odsekajte ji glavo!“ In tedaj bodo ob glavo celo tisti, ki jih je tako ali tako samo glava.
Curious.
Toda čudežna dežela ne bi bila čudežna dežela in še manj dežela ugank, ko bi kar naprej zasedala sodišča, kjer letijo vsaj1 tintn'iki v
ata in Mirko šmon. In so se izredno dobro izkazale. Krvavice so nam šle po svoji okusnosti vsem v veliko slast.
V nedeljo je torej bila najprej slovenska maša. Po svetem opravilu pa je Jože Horn pripravil aparaturo za video-kaseto. Kakor smo že na tem mestu poročali, je bil tu na pastoralnem obisku za našo mladino France Cukjati. In je gospodu Jožetu posodil video-kaseto z nove maše, ki sta jo opravila brata, on in Marko, v spremstvu staršev doma v Sloveniji, v domači fari.
Seveda, je bil to za nas vse izreden dogodek! Poleg vse domačnosti in slovesne pestrosti, ki je vladala dva dni v domači fari sredi našega prelepega gorenjskega okolja, smo z globokim zadoščenjem sprejemali vtise ob presenetljivi in prisrčni občestveni farni povezanosti, ki je tako živo spominjala na naše podobne dogodke v preteklosti; vse je bilo — kot nekoč...
S posebno pozornostjo smo seveda sledili novomašniški pridigi, ki jo je imel ljubljanski škof dr. Stanislav Lenič. V svojih izvajanjih se je ponovno pomudil pri nas, argentinskih zdomcih, in nam vsem naročal iskrene pozdrave. Podobno je bilo ob govoru na novomašniški pojedini.
Sledil je nato omenjeni skupni obed. Rojaki so v lepem številu napolnili dvorano in preddverje. Prireditev se je končala z razdelitvijo dobitkov z loterije, darovanih od rojakov. Prireditev je potekla v veliko zadovoljstvo vseh udeležencev.
Bb.
Takoj po uspeli spominski proslavi smo imeli v soboto 6. julija lep kulturni večer. G. Holosan je z veseljem sprejel povabilo, da ponovno pokaže svoj film o Araukancih, to je Indijancih, ki živijo ob Andih že od starodavnih časov. Mednje se je zatekel naš rojak Benigar, ki je pribežal iz domovine zaradi še ne;, dovolj razjasnjenih razlogov, tam je ustvaril svojo družino in umrl leta 1950. Ti podatki in pa knjiga inž. Sulčiča „El sabio que murió sentado“, so zbudili zanimanje predavatelja in tako se je med svojimi počitnicami napotil v provinco Neuquén, pod Ande, ob jezero Aluminé, da je' bolj podrobno spoznal rod in' kraje, kjer je živel naš rojak. Vsi navzoči so z zanimanjem sledili filimi, ki nam lepo prikazuje oddaljene kraje in nepoznana indijanska plemena. Po kulturnem delu je bila v Domu še domača večerja, katere se je udeležila
glavo, če že ne glave. Na kakšni mu-šnici podobni gobi se bo gotovo našel vabljiv napis, ki bo snubil skeptične miške :
„Kar zadeva nedolžnost, preberite povojno emigrantsko 'literaturo’, ki zelo konkretno navaja celotno angažirano protiljudsko aktivnost vseh teh represlranih.“
Na drugi strani gobe pa bo še bol j konkreten nasvet: „če pa hočete ibelogarđist'ično raži a go moje vloge pri teh procesih, vzemite v roke knjigo emigranta Ljuba Sirca.“
Curiouser and curiouser!
Uganka: Kaj bo zdaj storila Aliča?
Prva rešitev: Allea bo glasno zavpila „Larifari!“ in ko ji bo zaukazano, da naj vtakne jezik za zobe, bo zabrusila nazaj : „Mi še na misel ne pride!“ Ko j; bodo potem ukazali odsekati glavo, pa bo še zabrusila: „Kdo se pa kaj meni za vas? Saj ste samo kupček igralnih kart!“
Druga rešitev: Aliča bo zbrala vse svoje moči in se skušala zbuditi iz -sanj, ki se prevešajo v moro: „Stresla vas bom kot mačko! Oprostite, prosim, ampak vaše rdeče mačje veličanstvo res preglasne prede!“
Tretja varianta, ki ni rešitev: Aliča ise bo zatekla po pomoč k možic-Iju, ki je podoben napihnjenemu jajcu in mu zato pravijo Glava-Mož. In ta ji bo prepričljivo pojasnil, da so na svetu stvari, kjer se vsaka logika neiha. Temu se potem reče paradoksi. To so vprašanja, na katera ni odgovora — in to je tisto najlepše pri stvari!
Alenka Puhar
„Nova revija“, št. 33/34
V deželi ugank
(za otroke pod osemdeset)
večina navzočih, ki so tako preživeli lep večer v prijetni družbi.
Pa tudi med tednom ni „miru“ v Domu. Posebno naj omenimo aktivno pripravljanje mladine za različne prireditve, športne treninge, folkloro in dvakrat na teden mladinske pevske vaje. Ob sobotah polni prostore in dvorišče že tradicionalni veseli ljudsko-šolski živ-žav. Središče vsega našega družbenega življenja je pa naša nedeljska maša, tako da se naša dvorana napolni z lepim številom udeležencev, ki pa radi še ostanejo v spodnjih prostorih pri prijetnem kramljanju do o-poldanske ure.
Prvo nedeljo v avgustu so pa mladci in mladenke pod vodstvom Vladi in Toneta Selana, Karle Malovrh in Pavla Brula pripravili otroški dan. čeprav je deževalo, so se zabave udeležili vsi ljudskošolski otroci, saj je bila skrbno pripravljena. Vrstila so se različna tekmovanja in igre, tako da so se vsi veselo in sproščeno naigrali in preživeli prav lep popoldan.
SLOVENIJA V SVETU ZDA
Na Slovenski pristavi smo se svečano spominjali 40-letnice največje tragedije slovenskega naroda.
8.	junija je bil najprej organiziran sprevod avtomobilov po mestu Clevelandu. Vsak avtomobil je imel slovensko zastavo in prižgane luči. Res mogočen pogled na skoraj 5 km dolgo povorko, ki se je napotila proti Pristavi. Tam jih je čakalo že veliko Slovencev iz vseh Združenih držav in celo precej gostov iz sosednje- Kanade, pa tudi Anglije in Avstralije.
Spominska proslava se je pričela s sprevodom zastav, nato pa je daroval sv. mašo rev. Frank Kosem s 'somaševanjem msgr.. Baznika. Maša je bila darovana za vse slovenske žrtve II. svetovne vojske, revolucije, padlih slovenskih sinov v Vietnamu in vseh slovenskih beguncev, umrle na tujih tleh.
Prisotnih je bilo okoli 1.000 Slovencev. Na žalost se ni mogel udeležiti te proslave avtor razprave „Celovška zarota“, -grof Nikolaj Tolstoj, kot je imel namen.
žal je nagajalo vreme, vendar se je popoldansko sonce prikazalo izza oblakov in pripomoglo k svečanosti proslave. Vsi prisotni so se spominjali svojih prijateljev in znancev, ki so padli v tistih težkih časih. Zakaj so padli? Ali bili pobiti? So bile vse te grozote potrebne ali koristne? Gotovo da ne!
Joseph Zelle
Avstralija
Mesečnik „Misli“ so obširno opisale dogajanja okoli Spomenke Hribar, ponatisnile njene članke in druge komentarje. Tudi so posvetile precej prostora spominu 40-letnice pokola sloven-(Nad. na str. 4)
„DVOJEZIČNOST JE BLAGOSLOV ZA MOŽGANE44
Tako je dejal Tom Priestley, jezikoslovec iz Kanade, v pogovoru z Našim tednikom jz Celovca. Priestley se rodil v Ugandi in je že v mladosti govoril tri jezike: angleško ter dva afrikanska jezika: kišvahili in äiuganda. V Cambridgu je potem študiral francoščino, nemščino in ruščino. Odločil se je tudi za študij slovenščine. Ker je pa prepričan, da mora vsak jezikoslovec delati tudi med ljudmi, se je odločil za neko konkretno narečje — za selsko — in se podal v Sele. Po 'dveh mesecih se je toliko naučili, da se je z ljudmi mogel „zmarnvat'i“. Svoje izsledke je objavil v Grazer linguistische Studien, v Slavk lični reviji v Ljubljani in v Slov'in Studies.
Letos pa raziskuje s kolegom mož. nos ti, kako preprečiti, da bi na dvojezičnem področju eden od jezikov vedno bolj stopal v ozadje. Skuša nared'ti diagnozo in potem pomaga-
ti.	da jezik ostane. „Raziskovanja v Los Angelesu so dokazala, 'da so tisti š'panskogovoreči, ki so v prid angleščine pozabili svojo materinščino, mnogo slabše govorili - angleško kot tisti, ki so svojo materinščino obdržali,“ tako Priestley.
AVSTRALIJA
(Nad. s 3. str.)
ske vojske in vetrinjske tragedije. Z jasno besedo povedo, kaj je narobe z režimom v domovini.
Za žrtve junija 1945 so darovali mašo v Sydneyu 19. junija, nato pa so imeli v dvorani spominsko komemoracijo in čajanko.
V	Baragovem domu v Melbournu
so imeli na praznik Srca Jezusovega mašo za slovenske žrtve, pobite po koncu vojske. V prošnji za pokoj pobitih so prosili tudi za milost spreobrnjenja tistih, ki so to zakrivili, slovenski narod pa naj dočaka spravo in mir.
V	Mislih objavlja p. Bazilij poročilo o argentinskih ekonomskih problemih in zaključuje: „Občudujemo naše rojake v Argentini, da kljub vsem finančnim težavam še izdajajo tednik in številne druge liste ter knjige. Če se razmere ne bodo uredile, se gotovo sprašujejo: Kako dolgo še?“
Slovensko radijsko uro imajo v A-delaidi vsako drugo in četrto sredo v mesecu na etnični radijski postaji in jo prireja slovensko versko središče.
Senator Miša Lajovic je zaključil svojo desetletno dobo v avstralskem senatu. Član izvršnega odbora Liberalne stranke za državo N.S.W. je po dveh kandidaturah v stranki uspel in postal državni senator, prvi med priseljenci neangleškega rodu. Dne 25. oktobra d.978 je imel v senatu dolg govor o Sloveniji, kjer je razjasnil po„me in nàO:la (govor smo takrat objavili v Svobodni- Sloveniji). Vedno je ohranil stike s slovenskimi rojaki in se udeleževal njih prireditev. Zan'mivo, da je voditeljica slovenske radij ke oddaje v Melbournu imela doma sitnosti zaradi intervjuja z njim, čeprav radio plačuje Avstralija. Tudi mi se mu zahvaljujemo za vse, kar je Slovencem pomagal s. svojega odgovornega mesta, in mu želimo še naprej uspešno delovanje.
V	časopisu The Camberra Times je
4.	julija napisal članek Frank Cranston o vetrinjski tragediji brez olepšavanja in ali zamolčevanja. Tudi je časopis objavil sliko Franca Erpica, ko je ponesel venec k spomeniku padlim vojakom v spomin na 12.000 Slovencev, vrnjenih in pobitih po končani vojni.
Za Sklad za Dom počitka so do-
■	z
AVDIOVIZUAL
■	■
„JAZ PA POJDEM NA GORENJSKO“
■
■ ■
j v Slomškovem Domu !
•	m
•	.	31. avgusta ob 20. uri.
Na razpolago večerja.
OBVCSTILA
SOBOTA, 24. avgusta:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15.
XVI. Pevsko-glasbeni večer SDO in SFZ v Slovenski hiši ob 20.30.
NEDELJA, 25. avgusta:
Obletnica Zavetišča dr. Gregorija Rožmana. Ob 11.30 sv. maša, nato skupno kosilo.
Mladinski dan v Carapachayu.
slej nabrali v Melbournu nad 400.000 avstralskih dolarjev. Upajo, da kmalu prično z zidanjem. Zemljišče že imajo.
SOBOTA, 31. avgusta:
V	Slovenski hiši družabna prireditev z žrebanjem srečk za Slovensko hišo.
V	Slomškovem domu ob 20. uri av-diovizual: „Jaz pa pojdem na Gorenjsko“. Na razpolago večerja.
Predavanje dr. Milana Komarja v okviru SKAS-a. in Visokošolskega tečaja ob 16. uri v mali dvorani Slovenske hiše.
NEDELJA, 1. septembra:
V	slovenski cerkvi Marije Pomagaj
ob 9.30 sv. maša za generalom L. Rupnikom, poveljnikom slovenskega domobranstva in dr. L. Hacinom.
SOBOTA, 7. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. Dan Zveze slovenskih mater in žena. VIII kulturni večer SKA v Sloven-
Zvezna odbora SDO in SFZ vabita vse rojake
na
16. pevsko - glasbeni večer
ki bo v soboto, 24. avgusta, ob 20,30 v Slov. hiši
Sodelovala bo mladina iz raznih okrajev Velikega Buenos Airesa. Vstopnice po A 1,- na razpolago pred prireditvijo od 18.30.
MŠ DOM	SAA JUSTO
vabi na predstavo
Jalnove igre „Dom"
v izvedb; igralske skupine iz OARAPACHAYA v soboto, 31. avgusta, ob 19. uri.
Po igri bo na razpolago večerja.
Naš Dom	San Justo
28. MLADINSKI DAN
NEDELJA, 8. SEPTEMBRA 1985
ski hiši ob 20: dr. Marko Kremžar: Michel Novak, teologija gospodarstva.
Visokošolski tečaj v Slovenski hiši olb 16. uri.
NEDELJA, 8. septembra:
Mladinski dan v Našem domu v San Justo.
SOBOTA, 14. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA, 15. septembra:
Obletnica blagoslovitve Slomškovega doma s celodnevno prireditvijo.
SOBOTA, 28. septembra:
Redni pouk Slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
NEDELJA,
SEPTEMBRA
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILO® STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 6 9-9 5 03 Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Central (B) '	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 299831	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1985:
Za Argentino A 5.30, pri pošiljanju po pošti A 6,00; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol.
TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRE6 -T. E. 362-7215
Slovenska kulturna akcija
8. KULTURNI VEČER	XXXII. SEZONA
DR. MARKO KREMŽAR
MICHEL NOVAK, TEOLOGIJA GOSPODARSTVA
Predavanje bo v soboto, 7. septembra ob 20. uri v gornji dvorani Slovenske hiše.
Jaz sem Vstajenje in Življenje...
Na praznik Marijinega Vnebovzetja je po daljši bolezni odšel k Bogu po plačilo moj dobri in ljubljeni mož
Jože Albreht
Iskreno se zahvaljujem g. Jožetu Škerbcu za prinašanje sv. obhajila in za posledno sv. maziljenje; msgr. Antonu Oreharju za mesečne obiske, pogrebni obred s sveto mašo in tolažilne besede; g. Danijelu Vrečarju za asistenco pri sv. maši; vsem slovenskim duhovnikom in duhovnikom salezijanske družbe za molitve ob krsti, zdravnikoma dr. Mihu Starihu in dr. Carlosu Idoyagu za izredno skrb in pomoč
Bog plačaj vsem, ki ste |ga prišli kropit, molili za njegov dušni blagor, darovali cvetje ter spremili na zadnji poti v cerkev in k zemskemu počitku na pokopališče ViMegas.
Žalujoča žena FRANCKA in ostalo sorodstvo.
Buenos Aires, ZDA, Hotedršica, Ljubljana, 16. avgusta 1985.
Marja Rodziewiczovna	(55)
HRAST
(DEWAJTIS)
Ragis se je oprl na palico in začel veselo, da ga kdo tujih posluša, pripovedovati:
„To je bil velik junak, iz junakov — naš prvi ! Junak, čeprav je nosil kožuh in je pasel pri kraljevskem slugi... Ko pa je zmaj strahoval deželo, kamor je prišel z morja, je kralj poslal generala nadenj, toda Wejdawutas ga je prehitel in ubil zmaja...
Slavo je vzel seveda general, toda on je molčal in po davnem pasel krave...
In prišel je še hujši zmaj, tudi tega je ubil, medtem ko je general samo mrtvemu odsekal glavo in odnesel slavo. A We;dawutas je molčal in ni prišel do slave, kajti nič mu ni bilo zanjo, le za boj in da je koristil deželi...
A tretji zmaj je bil tako strašan, da je kralj obljubil hčerko tistemu, ki ga ubije. Wajdewutas je zopet šel nadenj sam samcat, do jutra se je vojskoval z njim, že ves obgrizgan s krvjo, in ga ubil. Toda po nagrado ni šel, temveč se je vrnil k svojim kravam in jih pasel v molku kakor prej...
General pa je našel mrtvega zmaja, mu odsekal glavo in se vrnil na grad. ..
Pripravili so gostijo, toda Wejdawutas se ni veselil, ni ne jedel ne pil, temveč je moral — podkuriti kopel. Ko jo je podkuril, je začel obvezovati svoje rane, ki so bile še vse krvave. In takega je našla kraljična...
Vprašala ga je, kdo ga je tako zdelal — on je molčal. Kdo je? — on je molčal, samo pogledal jo je in onemel od začudenja...
Kraljična je vse povedala kralju. Za,-slišali so ga — on je molčal. Zatorej ga je začela znova prositi in prositi, naj govori — in on ji je vse priznal...
Kmalu se je razglasilo vse — generali so se uprli in razburili ter so ga, hoteli ubiti...
On pa je vstal in rekel: ,Kje pa so zmajevi zobje iz teh glav, ki ste jih prinesli kralju?' V njih ni bilo zob, kajti on jih je izruval in shranil...
Prinesli so zobe in — Wejdawutas je zrasel nad nje kakor orel, kot hrast nad vse ljudstvo. In kralj mu je dal hčerko za ženo, napravi ga za sina in vodtelja, a generale je ponižal..."
Tako je pripovedoval Ragis. Irenka ga je vsa prevzeta poslušala. Razumela je vse... Materni jezik je razumevala že zelo doibro.
Med povestjo je dvignila oči na, Marka — in zaiskrile so se ji v navdušenju. Prevzelo jo je zmagoslavje nad nečem, kar je on dobro razumel, kajti ko je Ragis končal, se je Marko hitro premaknil, zardel in rekel:
„Niste končali, kakor so naši predniki končavali: In rekla, je kraljična Wejdawutu: Zakaj si molčal? On pa ji je odgovoril: Nisem bil vreden, da bi hodil v taki svetlobi, ali da bi vzel son-
ce za ženo, kajti jaz sem le ubogi kravji pastir in revček..."
„Oho, to si si ti izmislil !“ se je razburil stari. „Ti boš mene bajke učil? Veš kaj: še nikdar nisem slišal, da bi kdaj v bajki kdo še po poroki z ženo govoril..."
Julka je prasnila v smeh po tej pripombi. Marka pa je bilo sram in se je ves polil z rdečico.
„Mati me je tako naučila," je zagodrnjal.
„Verjetno, ker samo babe tako govore, da nima za groš smisla!'
Julka je pogledala Irenko,, potem Czertwana in spet Irenko. Nekaj je sestavljala v svoji bistri pameti kodrasti glavi.
,,Jaz sem pa celo slišala, kaj je Wejdawutu odgovorila žena," je zaklicala in rekla v smehu;
„Ej, nehajte že s temi neumnostmi!" je zakričal nanje Ragis in odcapljal. I-renka pa. je rekla:
„Povejte nam, kaj je odgovorila žena!"
„Tedaj je rekla kraljica: Nisi kravji pastir ampak junak, in večja svetloba sije od tvojega dejanja in tvojega, meča kakor od moje krone."
„Slabo je povedala kraljica!" je ugotovila gospodična Orwidowa, vstala in izzivalno vrgla glavo nazaj: „Morala bi reči: enaka sva si ker te ljubim in ti mene. Ti mi nisi pastir, temveč, mož, jaz ne kraljica, temveč tvoja žena! Bodiva srečna !... Ali ne, gospod Czert-wan?"
Marko je zapičil pogled v tla in dolgo molčal. Julka se je zasmejala in šla k Ragisu proti osmojenim panjem.
„Ali ne, gospod Ozertwan “ je pono-
vila vprašanje gospodična.
„Wejdawut bi moral do konca trpeti in stisniti zobe!" je zamrmral.
„Potemtakem bi se razbolel in umrl. Največji razum je — v prav čas molčati in v prav čas govoriti. Zato je on junak in vi ga imate za svoj vzor. Prosim vas, nikar ne pozabite na to bajko in je ne spreminjajte po svoji domiš ljiji! Ali mi morebiti hočete pokloniti svojega črnega praočeta? Zdi se mi, da bi mi z njim darovali svoj portret... Ali ga lahko ponesem s sabo v Pošwi-ce?...“
„Lahko, gospodična..."
„Hvala vam, Wejdawut!“ ga je zavrnila z nasmehom.
Ozrla se je po razvalinah in se v hipu zresnila.
„Da se vrnem na najin pogovor: ali bi ne bili hudi name in bi mi ne zamerili, če bi vas nekaj zelo, zelo lepo prosila?"
„Če morèrn kaj storiti za vas, gotovo storim."
,,Sprejmite od mene les za novo stavbo. Storite mi to uslugo!...“
„Hvala, gospodična!"
„Torej sprejmete?"
„Ne, gospodična. Za dobro besedo sem vam hvaležen, toda ničesar ne potrebujem. ..“
„Ne trpim vas, gospod!" je skoraj zakričala z jezo v glasu in kretnji. „Brez srca ste in brez nežnosti. Ali mislite, da je lahko in prijetno prenašati celo goro obveznosti, kakor ste jih vi navalili name v tem četrt stoletju?"
Obrnila se je naglo in odšla. Kočija je čakala nanjo. Hotela je že sesti vanjo, ko se je nečesa spomnila in obstala.
„Gospodična Julija!" je poklicala. „Ali mate trenutek časa? Hotela bi vas povabiti s seboj zaradi važnega posveta...
„Imam, gospodična! Na razpolago sem vam," je odvrnila študentka.
Ragis jo je pospremil do voza, v katerega sta sedli.
„Na svidenje, gospod Marko!" se je poslovila Julka od Marka, ki je ostal precej daleč.
Irenka je obrnila oči v nasprotno stran in ni nič odzdravila.
Konja sta zdrvela skozi vas; okrog znamenja s svetnikovo soho so se zbirali vaščani, po oblekah sodeč iz Sko-montov in Pošwlc, pomešani v pisano gručo kakor na sejmu. Bogato oblečeni
—	kakor je bilo videti, same starešine
—	so se zbrali v gruče in se živahno pomenkovali. Vso pot sta srečavali zamudnike, ki so hiteli k znamenju.
„Kaj se tam godi? Miting?" je vprašala Amerikanka.
„Gotovo gredo k stricu v sporni zadevi zaradi meje," je odvrnila Julka. „To je njihovo najvišje sodišče! Bolj ga ubogajo kakor pa razsodbe senata. O, dobro je to ljudstvo in še vseskozi zdravo! Tu ne bodo zasadili socializma... Tudi jaz sem iz tega rodu. Moj (Jed je imel kočo v Sandwilah in zemljo in moj brat je sanjal samo o tem, da se po končanih študijah vrne tja. Ko je umrl, sta stric in oče prepustila zemljo za šolo; hiša in vrt pa sta ostala. Ko se vrnem z diplomo namesto brata, se bom jaz tu naselila... Ah, jaz tu pripovedujem bajke, a vi, gospodična, ste me povabili, da bi mi zaupali svojo zadevo..."