GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA ZDRUŽENO PERUTNINARSTVO SLOVENIJE LETNIK II. PTUJ, FEBRUAR 1976 ŠT. 2 (3) 8. marec - mednarodni ženski praznik Družbeni položaj in vloga žensk v socialistični samoupravni družbi »Mama, zdaj vem kaj je sreča, kar mi preplavlja srce ... čutim utrujene roke, ki mi gredo skozi lase, pesmi, ki so za otroke, možu v ušesih zvene ...« Živopisani, blagodišeči šopki nežnih rož, prisrčne čestitke z vedno obrabljenimi, tistimi pustimi frazami: »Iskrene čestitke za dan žena!«, stiski rok, poljub, objem — v srcu pa tisoče neizgovorjenih besed, izrazov ljubezni in občudovanj, hvaležnosti in priznanj, tisoče misli, pričakovanj... Bilo je leta 1910. Na mednarodni konferenci socialistk v Kobenhavnu, so na predlog znane revolucionarke Klare Zetkin, proglasili 8. marec za mednarodni ženski praznik. Že pred tem zgodovinskim (datumom je bilo veliko bojev za osnovno uveljavitev ženskih pravic. V Jugoslaviji so dobile ženske volilno pravico že leta 1941 (dokončno pa z Ustavo 1945). Naša narodna Zgodovina pa je zapisala, da narodne osvoboditve ni prinesla samo oborožena borba naših mož, da jo je prineslo tuni popolno enakovredno in enakopravno delo naše žene. Če se ozremo v preteklost vidimo, da je bilo zaposlenih le malo žensk, da je bila žena pravzaprav sužnja — za enako tlelo slabše plačana kot moški. Tako kmečke žene, kot delavke v tovarni niso poznale počitka, ne razvedrila; vedno le delo in kup otrok. Kaj pa danes? Danes je družbena vloga ženske odvisna od dejanskega sodelovanja žensk na vseh področjih družbenega življenja. Izenačitev družbene vloge žensk in moških pa je mogoča le takrat, ko se tudi aktivnosti žensk in moških izenačujejo na vseh področjih družbenega življenja. Le te se izenačujejo posebno med mlajšimi generacijami; prav tako pa tudi v procesu izobraževanja, ko se z višanjem izobrazbe zmanjšujejo razlike v aktivnost moških in žensk. Bitko žensk za njihovo enakopravnost je treba razumeti kot najmočnejšega zaveznika v boju proti diskriminaciji. Tu gre za polovico človeštva, ki bi moralo doseči položaj, ki ga druga polovica že uživa. V mednarodnem letu žensk organizacije združenih narodov — 1975, je ta hitka doživela velik uspeh (na konferencah v Bukarešti in v Mexicu). NAŠE DELAVKE — SAMOUPRAVE TALKE ? Združeni v SOZD Perutninarstvo Slovenije smo velik delovni kolektiv — kolektiv, ki skupno zaposluje 1343 žensk (Ptuj 385, Pivka 291 in Zalog 147). Kljub novim dosežkom in nenehnim izboljšavam ni lahko delo v kmetijski — predvsem pa v perutninski proizvodnji. Prah, smrad, vročina, prepih, voda, težki zaboji, nenehno čivkanje in kokodakanje, pa popraksane roke — da, to so pogoji, v kakršnih delajo naše žene. Delo je naporno, toda zavest, da je treba delati, da moramo živeti, premaga tudi te prepreke. Posamezne delovne organizacije skrbijo tudi za boljši standard svojih delavk. Večina (žensk v združenem delu ima že rešeno stanovanjsko vprašanje. Sistematično rešujejo tudi vprašanje otroškega varstva, skrbijo za zaščito žensk pri delu, se borijo proti delu v nočnih izmenah, pomagajo delavkam pri dodatnem izobraževanju v času zaposlitve. Če se poglobimo o izobrazbeno strukturo žene v našem združenem podjetju, ugotovimo, da jih je največ z nedokončano osnovno šolo, da si je veliko delavk pridobilo ustrezno kvalifikacijo z delom na določenih mestih; da pa še vedno ne zasedajo dovolj delovnih mest ženske z ustrezno srednjo, višjo ali celo visoko izobrazbo. Saj na vodilnih delovnih mestih v celem SOZD ni predstavnice ženskega spola, nekaj jih je le na vodstvenih mestih. ženske pa se ne vključujejo samo v delo neposredne proizvodnje, temveč se vse bolj aktivno uveljavljajo in angažirajo v organih samoupravljanja v posameznih organizacijah. Vendar jih tudi tu, kljub številni zastopanosti v samih organih upravljanja, ni dovolj na funkcijskih mestih. Pa ne povsod. V Zalog delavski svet in samoupravno delavsko kontrolo vodijo ženske. Predsednica delavskega sveta Perutnine Zalog: »Tako funkcijsko mesto je zahtevno in odgovorno, predvsem za žensko — mater, ki mora poleg družinskih in poklicnih obveznosti še aktivno spremljati in se vključevati v vsa dogajanja okoli sebe. A izakaj ne bi enkrat dokazale, da smo res enakopravne z moškimi? Vem, veliko bo treba premagati, preden bo naš samoupravni organ — voden z žensko roko — zaživel tako kot je treba; vendar z vztrajnostjo in nenehno borbo bomo tudi to dosegli... « (Nadaljevanje na 2. strani) POJASNILO Po zaporedju številk glasila »Pero perutninarjev« je bil v decembru 1975 letnik I. št. 1, v januarju letnik II. št. 1 in v februarju letnik II. št. 2. Uredništvo. 8. marec - mednarodni ženski praznik Družbeni položaj in vloga ženske v socialistični samoupravni družbi REORGANIZACIJA osnovne organizacije ZK v »Perutnini" Ptuj Pogovarjali smo se s sekretarjem OOZK »Perutnina« Ptuj, ki je istočasno predsednik sveta ZKS v SOZD tov, Jankom Kosijem, ki nam je povedal o delovanju ZK naslednje: (Nadaljevanje s 1. strani) Zlata Pongeršič, predsednica DS »Perutnine« Zalog ... Vem, vse drugače bi bilo, če bi imele vse žene tega sveta svoje hiše, vrtove, veliko S tem obsegom je bil ponovilo idokazan velik pomemben delež perutnine ne ie v živino-rejisiki proizvodnji, temveč nezamenljiv položaj na tržišču in v IjudsOti prehrani. V pripravi in živahni razpravi _ je srednjeročni plan razvoja, ki po dosedanjih podatkih predvideva, da bomo v letu 1980 dali na tržišče 48.000 ton piščančjega mesa 2.000 ton kokošjega mesa 100 milj. valilnih. jajc 127 milj. konzumnih jajc. To predstavlja 51 % povečanje pri perutninskem mesu in 27 % povečanje pri koamim- časa za drugega, nič sestankov in sej, nobenega strahu pred avtomobili in dvigali, neizpolnjenimi delovnimi plani ... Toda živimo v današnjem času, pot pelje le naprej, nikoli nazaj. Tudi žene se udejstvujemo poklicno, ne samo zaradi denarja ... Veliko pa bo treba še spremeniti, da bo tudi v času industrializacije, motorizacije in urbanizacije svet lep, da bomo našli v sebi človeka ... 8. marec je simbol vseh uspehov, istočasno pa iskrena oddolžitev vsem, na katere je ob tem dnevu vezan spomin. »... Zbrisati ti gube globoke, in ti posušiti solze ... Mama, samo za tebe moja pesem poje, mama, s teboj je sreča in bogastvo moje ...« snih jajcih. Da bi to dosegli bo potrdboo po dosedanjih ocenah za 575,130.000 din investicij. Ob gornjih številkah se je razvnela živahna razprava v obe smeri: da ie povečanje pretirano oz. da je rast preskromna. Kot udeleženi proizvajalci smo seveda zelo zainteresirani zato, da bi vedeli za realno mero, da se nam ne bi proizvodi kopičili, pa tudi, da nas ne bi povpraševanje oz. možnost za ugodno prodajo .prehitevalo. Dose- Komunisti v Perutnini smo do 13. 2. 1976 delovali v okvirju ene OOZK na nivoju delovne organizacije. Naše delo se je zrcalilo predvsem v enotnosti akcije, katera je slonela na programskih izhodiščih zasnovanih na 7. kongresu ZKS, 10. kongresu ZKJ, sklepih plenuma in ObZK Ptuj ter programu dela in akcij naše osnovne organizacije. Lahko trdim, da smo prevzete naloge izvrševali tudi v praksi. Naše delo je bilo osredotočeno v zadnjem obdobju predvsem notranji organizaciji v naši DO, kjer smo skupaj s sindikati in aktivom mladih delavcev dali pobudo za reorganizacijo TOZD Proizvodnja-predelava v 5 novih TOZD-ov. Novo nastala organiziranost naše DO, katera se sestoji iz 6 TOZD-ov je zahtevala seveda tudi reorganizacijo naše OOZK, katero smo uspešno izvršili, saj smo formirali 6 OOZK, to pa pomeni, da ima sleherna TOZD svojo OOZK. Naj ob tej priložnosti omenim, da so komunisti, zaposleni v skupnih službah, včlanje- danje izkušnje in uspehi so presegli celo optimistična piričaikovaoia; pri tem ne gre jemati nekatera bolj tesna leta kot pravilo. Ker ima srednjeročni perspektivni plan družbeni značaj in funkcijo, smo vamdanle primorani bolj na široko pretehtati predloge in odločitve o svojih planih. Nekaj izhodišč in ciljev si naši iprodulkiti delijo z ostalim prehramlbe-nim blagom, še posebej s hrano animalnaga porekla; delijo si skupno moč in navade v prehrani potrošnikov; 'dalijo si surovine, krmno bazo oz. sredstva za pridobivanje krme; končno bo treba odločiti tudi v katero smer in koliko denarja za vlaganje? Pri tem so na površju družbeni interesi, ki ise ne pokrivajo vedno s posameznim; težnjami. Zaradi tega smo že večkrat naleteli na ne ravno privržene diskusije o planih s perutnino: da so preambiciozni, preveliki. Ker za sestavljanje razvojnih planov ni bilo na razpolago drugega napotka kot splošno razumevanje, smo že pri iskanju osnovne orientacije ni v delo OOZK po TOZD-ih, da bomo na nivoju DO formirali svet ZK. V skupnih službah pa .je; aktiv ZK, ki se bo sestajal občasno in bo reševal probleme, ko bi se v skupnih službah e-ventualno pojavljali. Menim, da smo s tako organiziranostjo ZK storili pomemben korak naprej, saj bodo OOZK v TOZD-ih lahko uspešno reševale nastale probleme in istočasno uresničevale naloge iz programov našega dela. To pa seveda pomeni, da delo ne bo lahko, da bodo OOZK morale takoj pristopiti k pridobivanju novega članstva, k izdelavi konkretnih programov dela, odnosno bodo morale program dela in akcij, kateri je bil sprejet na nivoju OOZK (Nadaljevanje na 3. strani) pred izbiro številnih različnih predlogov. Ker bodo morali plane predlagati j,n sprejemati neposredno delovni ljudje, si bo pač treba izbrati bolj ali fnanj primerno izhodišče in utemeljitev za predvideno rast. V dosedanji razpravi iso se med drugimi slišali tudi tile argumenti plana: — doisedanj uspešen in sunkovit razvoj; — poslovni cilji v osvajanju novih tržišč; — sposobnost panoge za razširjeno reprodukcijo; — primeri dežel, kjer se je ta proizvodnja nauspešnej-še razvijala; — povečanje potrošnje še krepko čez 10 kg na prebivalca; — priraščam j e prebivalstva in industrializacija. Ti in drugi podobni vidiki v kompleksnem planiranju niso dovolj zanesljivi. Ker ipa ni bilo konkretnejše usmeritve, vse kaže, da bodo ostali posameznim planerjem kot edino uporabno zagovarjanje sestavljenih planov. Koliko in v čem se bomo zmotili, bo pokazala bodočnost, Iki se včasih prav srečno nasmehne, včasih pa tudi grdo zareži. Marjan Munda Martina Trdin Koliko do leta 1980? V preteklem letu smo v Sloveniji v organizirani proizvodnji dosegli: 30.422 ton piščančjega mesa, 990 ton kokošjega mesa, 62 mil. valilnih jajc, 100 mil. konzumnih jajc. REORGANIZACIJA osnovne organizacije ZK v .Perutnini1' Ptuj (Nadaljevanje z 2. str.) delovne organizacije, prilagoditi delu potrebam in problemom, ki bodo nastajali na nivoju TOZD in DO. Prepričan sem, da bomo s takšnim načinom dela lažje uresničevali naloge, ki so pred slehernim članom ZK. Ne bo odveč, če rečem na tem mestu besedo dve tudi o tem, da smo posvetili v zadnjem obdobju precej časa problemom na nivoju SOZD. Poskušali smo narediti oceno, zakaj SOZD ne deluje tako kot smo si želeli. V ta namen smo formirali posebno komisijo z nalogo, da izdela analizo in da damo na osnovi le te konkretno pobude in storimo vse potrebno, da se nerazrešeni problemi dokončno razrešijo. DELO SVETA ZK PERUTNINARSTVO SLOVENIJE Prav v tem, mesecu mineva eno leto, odkar smo na nivoju SOZD formirali svet ZK. V navedenem obdobju smo imeli 4 seje sveta, 2 razširjeni seji sveta (v Pivki skupaj s člani EK P CK ZKS), v Ptuju; nje so se udeležili sekretarji 00 ZK in člani RO ZSS. Prav tako sta bila sklicana 2 sestanka sveta skupaj z direktorji DO, delovno skupnost SOZD pa je obiskal tov. Franc Šetinc sekretar IK PCK ZKS. Na osmih sestankih smo obravnavali probleme, ki so se porajali med združenimi partnerji, vendar žal doslej neuspešno. Sprejemali smo več predlogov sklepov, ki bi jih morale OOZK v DO obravnavati, vendar doslej nismo prejeli poročil, kateri od predlaganih sklepov so bili v praksi realizirani. Na pobudo sveta ZK sta bila formirana tudi svet konferenc sindikatov in svet aktiva mladih delavcev; oba sta žal le konstituirana, nimata pa izdelanih programov dela, niti se ne čuti njuno delo. Mrtvilo, moram priznati, je nastalo tudi v svetu ZK, saj je od zadnjega sestanka sveta minilo kar 5 mesecev. Nimam namena opravičevati naše neaktivnosti, pa vendar mi naj bo dovoljeno, da opozorim na nekatera dejstva. Na zadnjem razširjenem svetu smo sprejeli 10 sklepov, po moje izredno pomembnih. Naj jih naštejem: 1. Vodilne delavce v OZD in SOZD zadolžiti, da izvajajo skupaj z družbeno-političnimi organizacijami in organi u-pravljanja sprejete naloge. V slučaju neizvajanja sprejetih nalog je potrebno na vseh nivojih zaostriti politično odgovornost posameznikov. Na nivoju direktorjev OZD in družbeno-političnih organi- zacij SOZD vskladiti in oceniti vse zadeve, katere bodo na nivoju komisij nerazčiščene. Stalna naloga. 2. Takoj pristopiti k delitvi dela, povezano z razvojnimi programi (formirati posebno komisijo na nivoju analitskih služb v OZD- ih), rok 1. 10. 1975. Razrešiti vprašanje reprodukcijskega materiala ter soglasno rešiti izvor istega, ob tem pa upoštevati možnost rešitve lastne selekcije (formirati komisijo iz vrst strokovnjakov). Rok 1. 10. 1975. 3. Takojšen sprejem potrebne normativne dejavnosti in takojšnja registracija SOZD-a. Službe SOZD-a pripravijo dopolnilni predlog za samoupravne akte do 10. 8. 1975. Ves material za registracijo pa mora biti pripravljen do 1. 10. 1975. 4. Takoj pristopiti k formiranju potrebnih služb na nivoju SOZD-a, v sestavu, kot je bilo dogovorjeno na sestanku direktorjev in sekretarjev ZK v mesecu marcu letos. Rok je 1. 9. 1975. 5. Delavcem na SOZD-u dati konkretne delovne naloge, ki so bile dogovorjene. Sklepi, ki jih je potrebno reševati v nadalnjem obdobju: 6. Pristopiti k poenotenju dela in investicijskih vlaganj v kooperaciji, ki jih je potrebno graditi na novih družbenih nih osnovah v smislu sovlaganj tako, da bo kmet kooperant bliže ustavnim principom dela; v zvezi s tem je potrebno sodelovati z ROS in komisijo za samoupravne odnose. Seveda je potrebno to nalogo zastaviti postopno in dolgoročno (formirati širšo komisijo iz predstavnikov kooperacije in OZD-ov); naloga SOZD-a. 7. Pristopiti in vskladiti pogoje za enotno prodajno politiko v SOZD-u in za skupni nastop na tujem trgu (formirati komisijo); naloga SOZD-a. 8. V skladu z začrtanimi cilji uresničevanja družbeno-e-konomske politike v Sloveniji izdelati za SOZD pregled dejanskega stanja, v smislu stabilizacije in izdelati potrebne akcijske programe (formirati komisijo), rok 15. 8. 1975; naloga SOZD-a. 9. Formirati takoj Svet aktiva mladih delavcev, delo organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij zaživeti in iste usposobiti za izvajanje sprejetih nalog. Rok 15. 8. 75; naloga OOZK in Sveta ZKS. 10. Takoj urediti lastna informativna sredstva, zlasti še takoj formirati skupno glasilo. Rok 15. 8.1975; naloga SOZD-a. Od naštetih sklepov sta bila dejansko realizirana le dva, formiral se je svet aktiva mladih delavcev in v decembru lani smo dobili tako željeni časopis »Pero«. Da ne bo ugovorov, morda se je o drugem diskutiralo, vendar konkretne realizacije ni bilo. Osebno menim, da smo bili in še smo vsi za to, da se navedeni sklepi v praksi realizirajo; vprašanje je, kako?, na kakšen način? in kdaj? Posamezni člani sveta so želeli resnično ustvarjalno sodelovati kljub nekaterim o-čitkom, da smo nestrpni, da želimo reševati probleme na hitro. Ugotavljam, da je z o-puščanjem iniciative sveta ZK dejansko zamrlo delovanje SOZD-a. Skušali smo najti novo obliko dela. Tako smo skupaj z OK ZK Ptuj dali iniciativo, da se v vseh združenih DO končno sestanejo politični aktivi DO skupaj z vodstvi družbeno političnih organizacij in s predstavniki občinske skupščine ter da vsak zase naredijo analizo, zakaj ni storjeno več, da ni delo zaživelo. Za izvedbo akcije je bil zadolžen v. d. direktor SOZD tovariš Franc Tomanič. Dogovorili smo se, da bomo poskusili po teh razgovorih in zaključkih storiti vse, da bi delo SOZD-a zaživel. V ta namen se bo sestal v prvi polovici meseca marca razširjeni svet ZK ter bo skušal prispevati k poživitvi dela SOZD-a. J. K. PRIREDITVENA KOKOŠ »PERUTNINE« PTUJ Z VALILNIMI JAJCI OB KONCU MANDATNE DOBE PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODGOVARJAJO: Izteka se dvoletna mandatna doba v letu 1974 izvoljenih samoupravnih organov. Prosili smo predsednike najvišjih samoupravnih organov, predsednika centralnega zbora delegatov »Pivka« perutninski kombinat Avgusta Brezovnika in predsednika zbora delegatov TOZD perutninska proizvodnja Draga Muha, predsednika TOZD obrat za kooperacijo Zdravka Kodriča, predsednika sveta delovne skupnosti skupnih služb Vladimirja Steguja ter prejšnjega predsednika sveta Marjana Kovačiča, naj nam odgovorijo na nekaj vprašanj. Vsem smo postavili ista vprašanja, na katera so odgovorili neodvisno od drugih in povedali svoje mnenje in so dali najboljše napotke delegatom, ki sprejemajo funkcije v samoupravnih organih. Vprašanje: BLIŽA SE KONEC MANDATNE DOBE; S KAKŠNIMI OBČUTKI ZAPUŠČATE TO FUNKCIJO? Avgust Brezovnik A. Brezovnik: Z mešanimi. Sem prvi predsednik CZD, odkar se je ta ustanovil po formiranju SOZD. Kljub manjšim spodrsljajem smo pripeljali stvari v redu do konca. Uspešno smo ves čas delali v duhu samouprave. D. Muha: V začetku sem se bal, da ne bom znal voditi CZD TOZD. Trudil sem se, da bi naredil največ, kar je bilo v moji moči. Imel sem kontakte z delavci in sem bil v središču dogodkov. Delam na dislociranem obratu v Zabičah, kjer smo odtrgani od vsakodnevnih dogodkov. Z. Kodrič: Z največjim veseljem. Skoraj 3 leta sem bil delegat v svetu kooperantov, ko je bilo najhuje. Ko so se formirale TOZD, ni manjkalo težav, kot so pri vsaki novi stvari. To je bil začetek samoupravne pravice kooperan- tov. Iz sveta in iz zbora delegatov pogrešam zadoščenje za delo. Delegati, še manj pa kooperanti, so se malo ali skoraj nič zanimali za samoupravo. Enim kot drugim je bil mnogokrat cilj samo dobiti čim več, češ se bo že Kodrič tam gori kregal. Ko mi je kdaj pa kdaj spodletelo, so tolkli po meni. V. Stegu: Bil sem namestnik predsednika in šele zadnje čase namesto predsednika opravljam to funkcijo. DOGODKA, KI STA SE VAM NAJBOLJ VTISNILA V SPO MIN — NAJBOLJ VESELI IN MORDA NAJBOLJ PRETRESLJIVI? A. Brezovnik: Najhuša je bila seja, ko CZD ni sprejel predloga direktorja komercialnega sektorja o sklenitvi pogodbe z Univitom. Hudo je bilo, ko je CZD v celoti zavrnil predlog vodilnega delavca, verjetno iz objektivnih razlogov. Dobro se mi zdi, da so bili izbrani za delegate pravi ljudje, ki so bili pripravljeni prevzeti tako odgovorno samoupravno funkcijo. Delegati so vedeli, kaj hočejo, zanimali so se za tekočo problematiko in na koncu so vedno z večjim ali manjšim uspehom rešili težke probleme v tem času. Skupno smo bili sposobni in zreli, da smo bili kos negativnim pojavom. Delegati so uvideli, da je prvo podjetje in njegov obstoj in šele nato interesi posameznega TOZD. Vedno, ko se je glasovalo delegatsko, so prišli delegati obeh TOZD do takšnega ali drugačnega kompromisa. Družbenopolitične organizacije so ocenile, da je CZD deloval v duhu samouprave. Trdim, da to ne drži za posamezne komisije oziroma odbore. Drago Muha D. Muha: Najbolj pretresljiv je bil sprejem funkcije predsednika. S tem sem prevzel odgovornost nase ter se pred kolektivom zagovarjal, ko ti rečejo: »Ti si predsednik, uredi to, uredi ono itd. Vesel sem bil, ko smo se sestali, da je bila prisotna večina delegatov in ni bilo vprašanje sklepčnosti. Z. Kodrič: Najbolj vesel in zadovoljen sem bil, ko je izšel zakon o združevanju kmetov. Mislil sem, da bo prišel s tem zakonom kmet po 30-ih letih do svojih zakonitih pravic. Kmalu se je izkazalo, da zakon ni prinesel, kar smo kmetje od njega pričakovali. Najhuje je bilo, ko sem bil še delegat v svetu na zboru v Lipici, na znanem postojnskem zboru in v času zbora delegatov lani septembra na zboru kooperantov v Ilirski Bistrici. Te težave so prav gotovo občutili tudi sotovariši na zboru. V. Stegu: Bolelo me je, ko je prodrl kakšen sklep pod pritiskom katerega izmed vodilnih delavcev, čeprav to ni bilo potrebno. M. Kovačič: Najbolj mi je ostala v spominu seja, na kateri se je sprejemala osebna ocena delavcev. CE BI PISALI OPOROKO, KAKŠNA PRIPOROČILA BI ZAPUSTILI NASLEDNIKOM. A. Brezovnik: Priporočil bi jim, naj imajo dobre stike z neposrednimi proizvajalci. Pred sejami se naj posvetujejo z volilci, da jih bodo pooblastili, kako naj glasujejo, da bodo uveljavljene njihove obveznosti in pravice. Predsedniku bi priporočil, naj opozori na prvi seji delegate na redno prihajanje na seje in naj prihajajo točno. Predsednik najvišjega samoupravnega organa bi moral imeti stike z družbenopolitičnimi organizacijami, kakor tudi z vodilnimi delavci. D. Muha: Naslednji predsednik naj bolj pazi, da se bodo izvajali vsi sklepi, ki jih bo zbor delegatov sprejel. Sedanji zbor delegatov je npr. sprejel sklep, da se nekaj uredi v določenem roku, ko pa se v tem roku ni zgodilo, so se roki podaljševali skoraj čez celotno mandatno dobo zbora delegatov. Sklepi so tako izgubili svojo vrednost. Zdravko Kodrič Z. Kodrič: Delegati morajo vztrajati, da se sprejeti sklepi dosledno izvajajo. (Jezila me je zadeva z jarkicami, ki so jih vseljevali v objekte kooperacije). Neizvedeni sklepi spravljajo delegate v nezadovoljstvo. Ko pride vest na teren, se čutijo kooperanti ogoljufani, četudi zadeve niso zelo pomembne. Delavci in (Nadaljevanje na 5. strani) PREDLOG RAZŠIRJENE KOMISIJE ZA KOOPERACIJSKE ODNOSE KI JO JE IMENOVALA KOMISIJA ZA PERUTNINARSTVO ŽPS SLOVENIJE Predlog stroškovnika kooperacijske reje piščancev PLENARNA SEJA KOMISIJE ZA PERUTNINARSTVO PRI ŽPS V LJUBLJANI 20. februarja je bila v Ljubljani na ŽPS seja perutninarske kc misije, na kateri smo razpravljali o pomembnih zadevah našeg nadalnjega razvoja. Omenim naj samo najvažnejše: — govorili in sklepali smo o osnutku plana za nadalnjih 5 le razvoja, — dobili smo informacijo o osnutku družbenega dogovora ' agrokompleksu v SFRRS (76—85), — sprejeli smo program finansiranja nalog v letu 1976, — obravnavali veterinarsko-sanitarne in pregledne tarife te sprejeli v tej smeri potrebne sklepe, — in končno sprejeli soglasno tudi »Stroškovnik«, ki ga j< izdelala razširjena komisija ŽPS — komisija za perutninarstvo. Prav o tem Stroškovniku naj povem še to, da je bil na sej obravnavan, sprejet soglasno in določili smo, da gre v predlagar obliki v najširšo razpravo med prizadete strani t. j. kooperante i organizatorje kooperacije ter vse zainteresirane republiške oblast ne in družbeno politične strukture kot so: sekretariat za kmeti stvo, gozdarstvo in prehrano, zadružna zveza, sindikati in gospe darska zbornica. V ta namen bo ŽPS poslala osnutke vsem citir; nim, po sklepu komisije pa se z namenom, da omogoči konkretni tvorno in realno razpravo prav vsem, natiska Stroškovnik kot pr loga v našem časopisu »Pero«. Po razpravi se bomo sestali in dokončno odločali o sprejemi na ustreznem organu v obliki Sporazuma, ki bo hkrati pripravljer Obrazložitev k predlogu stroškovnika kooperacijske reje piščancev Rri vizposteMijaniiu Ikortkretnih odnosov imeid TOZD in zasebnimi »r»izvajalci — kooperanti, je, in še prihaja do nekaterih težav :aradi presoje in iugotaviljanja idejainisikiih stroškov za tisti del pro-zvobnega procesa, ki ga opravlja kooperant. Do pred kratkim ni )tlo na razpolago natančneje obdelanih elementov stroškov pri ometih kooperantih, !ki ise bavijo z vzrejo piščancev. Da bi v pogledu udeležbe vloženih sredstev in dela ugotovili, colliiki Vložki nastajajo pri rejcih piščancev, je komisija za koope-acijske odnose pri SOZD »Perutninarstvo Slovenije« sklenila, da >e pristopi k sestavi tega stroškovnika in sicer v prvi fazi s sne-nanjem stroškov pri kooperantih, ki imajo hleve z mehanizirano »premo in hlleve z ročno opremo. Po dolkončni sestavi stroškov >ri kooperantih so se ie-ti primerjali s stroški na farmi broiflarjev »/lesokamibinata »Perutnina« Ptuj, ki razpolaga s potrebno knjigovodsko evidenco potrebnih pokazateljev. Pokazatelji stroškov so biti različni, predvsem v porabi delov-lega časa, ki je na družbeni farmi mnogo nižji, kar je posledica nežnosti boljše organizacije dela, predvsem delitve dela po fazah. Strokovne službe so po podatkih analiz in kalkulacij sestavile »redfoig, ki v porabljenem času prikazuje objektivno srednjo vred-lost in verjetno sprejemljiv za povprečno dobre rejce. Namen sestave predloga kalkulacije je, da se z 'določeno metodo spremljajo in da je možno z enostavnim postopkom vedno izračunati stroške, ki jih viaga kooperant pri reji piščancev. Tako ugotov-jeni 'bi naj bili družbeno ovrednoteni ter priznani in poenoteni za vse rejce piščancev v Sloveniji. Kalkulacija bi naj bila osnova za samoupravni sporazum med TOZD za Kooperacijo. 'Pri sestavi metodologije stroškovnika je strokovna služba iz-lajaila iz stališča, da kooperanti gradijo hleve s 720 m2 vzrejne jovršine po tipskem (projektu, ki je v uporabi v večini obratov za co operacijo. Kalkulacija stroškov je ‘izračunana za en turnus, Ilci povprečno traja 54 dni, s čiščenjem in počivanjem hleva pa povprečno skupno 73 dni. Kalkulacija se ‘sestoji iz 6 skupin stroškov, 'k posamezni skupini pa komisija daje dodatno obrazložitev: 1. Deiovna sila: v Mevu s tipsko mehanizirano opremo za vhlevitev 10.8000 ‘kom DSP v turnusu, je izračunana ipovprečna poraba časa 319 ur, ali dnevno 5,91 ure. Osnova 00 je izračunana po IN. skupini sedaj veljavnih meril samoupravnega Sporazuma TOZD za kmetijsko dejavnost v SRS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za OD. K osnovi so prišteta nadomestila za nočno in nedeljsko delo ter državne praznike in prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 2. V materialnih stroških: so zajeti dejanski stroški porabljenega materiala v povprečju 1 turnusa (povprečje 5 turnusov v letu: 5), kot so stelja, plin in petrolin za ogrevanje, količina električne energije za pogon in razsvetljavo, vodo in drugi drobni po-trošni material. 3. V pogodbene obveznosti: je zajeto zavarovanje zgradbe in opreme, požarno zavarovanje DSP, sklad rizika in obresti od kreditov, dobljenih pri HKS, oz. poslovnih bankah. 4. Tuja delovna sila: je upoštevana v porabi časa ob nakladanju piščancev pri oddaji v zakol. 5. S Skupnim nazivom »uporabnina objektov« so stroški, ki sc seštevek: a) amortizacija hleva po minimalni stopnji (1,8 %), povečani za 50 % zaradi troiizmenslke zasedbe hleva, kar znaša 2,7 %. Končna vrednost hleva po izteku amortizacije, bi znašala po oceni 20% Pri izračunu opreme je stopnja amortizacije obračunana z 20 % končne vrednosti ter 12,5 % amortizacijsko stopnjo. bj Investicijsko vzdrževanje hleva in opreme v višini 1 % oe predračunske vrednosti letno. V bistvu naj uporabnina služi kot kritje za najemnino prosto rov. Investicije, ki jih vlaga kooperant, pa me morejo imeti rente ker jih kooperant vlaga v bistvu za svoje delovno mesto. Kalkulacija je rezultat skupnega dela, v katerem so sodeloval TOZD oz. obrati za kooperacijo »Perutnine«, Pivke, Zaloga, v skupni komisiji SOZD. Uporabljeni so bili podatki meritev dejanske porabljenih količin materiala, energije in vloženega dela pri kooperantih, nadalje knjigovodski podatki edine večje 'družbene farme brojierjev v Sloveniji, ki so siužili le za kooperacije in niso bili uporabljeni, iker izkazujejo preko 20 % višjo produktivnost in vse veljavne cene v drugi polovici leta 1975. Kalkulacija zajema tako potrebne količine materiala, energije, Vloženega dela in dnevne cene. Kalkulacija lahko služi za prilagajanje v zvezi s spremembami cen in za družbeno priznani strošek in delo. Kalkulacija kot metoda in stroškovnik bo dobila svojo pravo vrednost, ko se bodo za njo izrekle vse TOZD in enote za koope-iracijo v Sloveniji, in ko jo bodo samoupravno po podpisanem sporazumu izvajali. Kalkulacija je bila poslana Republiškim organom (Sekretariat, Zbornica, OK ZKS .Sindikat, Zadružna zveza, ŽPS in SOZD). O njej je razpravljala komisija za perutninarstvo pri ŽPS in jo ocenila kot temeljito študijo in primerno, da se enotno prizna za vso Slovenijo. Popravljena je le v toliko, da so vnesene nove cene za elektriko in nova osnova za OD, po podpisanem samoupravnem sporazumu, kjer je v 3. tč. 25. člena, zvišano relativno 'razmerje, od 1,46 na 1,61, 1 Po sklepu komisije za perutninarstvo pri ŽPS, naj komisija v razširjenem sestanku in prisotnimi predstavniki družbeno političnega življenja, razpravlja o predlogu kalkulacije in poda dokončen predlog ŽPS. Razširjena komisija, v kateri sta sodelovala še predstavnika 'Hmezada in Pomurka, je predlog obravnavala in ga 'dopolnila: a) Spremenila je tarife iz obrtniških tarif na gospodinjski tok; ker so tako v večini kooperacijskih sredin obračunane. S tem so se stroški za elektriko znižali od 3.241 na 1.625 din, ali od 1,222 na 0,613 din po kWh. b) Povečala je normativ plina za ogrevanje od 20 jeklenk na 30 jeklenk. : c) Dodala je stroške za razkuževanje v celoti, ker v predlogu niso bili zajeti (glej pod l/6-c), v višini 460 din po objektu na 'turnus. d) Povišala je amortizacijsko stopnjo za opremo od 10,5 % na 12,5 % ,s tem, da je ocenila 20 % končne vrednosti. Amortizacijski znesdk je ostal skoraj enak! Drugih pripomb in sprememb ni bilo. Z gornjimi spremembami so se spremenili • oziroma zvišali skupni stroški: skupaj pokom. po kg prej: 26.766 2,5734 1,5139 sedaj: 27.199 2,6152 1,5384 + 433 + 0,0418 + 0,0245 Predlagani stroškovnik zajema tudi te 'spremembe in se kot1 takšen daje v široko razpravo in sprejemanje, ‘kot osnova za Sa-' moupravni sporazum med TOZD, obrati za kooperacijo, da bodo enako tretirali stroške in delo. Ta stroškovnik pa nima ni'č skupnega z drugimi obračunskimi normativi, kot sta: konverzija in pogin, ki predstavljata specifič-i nost provinience, kvalitete krmil, tehnične opremljenosti in sti-mdlacijisko politiko posamezne TOZD. To se zaenkrat ne da poenotiti! IZRAČUN STROŠKOV KOOPERANTA O s n o v a : hlev 720 m2 površine, vhlevitev 15 'kom. dan starih piščancev po m2, skupno 10.800 Vhlevitev 15 kom. DSP po m2, skupno 10.800kom. pogin 4 %, povprečna živa teža 1,70 kg po kom. oddaja 10.400 kom. piščancev, v skupni teži 17.680 kg. Stroški vzreje Skupaj din Na enoto za kom. - din za kg I. Materialni stroški in energija 11.669 1,1220 0,6600 N. Pogodbene obveznosti 1.898 0,1825 0,1074 III. Uporabnina hleva in opreme 7.466 0,7178 0,4222 IV. Tuja delovna sila 1.575 0,1514 0,0891 V. Lastna delovna sila 6.229 0,5989 0,3523 Skupaj 'stroski 28.837 2,7726 1,6310 V nadaljevanju podajamo podrobne razčlenitve stroškov in potrebnega dela kooperanta po skupinah od 1 — V, za enkratno vzrejo. I. Materialni stroški in energija na enoto Vrsta stroška količina cena znesek za kom. za kg 1. Nastilj — iuščine ali hodlovina 2.020 0,1942 0,1143 2, Električna energija 2680 kWh 0,613 1.643 0,1580 0,0929 3. Plin (propambutan) 1050 kg 4,90 5.145 0,4947 0,2910 4. Petrol i n 354 kg 3,24 1.146 0,1102 0,0648 5. Voda 53 m3 2,— 106 0,0102 0,0060 6. Potrolšni material, Zdravila, razkužila, delovna m zaščitna obleka in trakt, ure razkuževanja 1.609 0,1547 0,0910 Skupaj 11.669 1,1220 0,6600 Obrazložitev izračuna materialnih stroškov in energije Ad 1. Nastilj nommativ porabe oastrtja: 4000'kg iluš'čin>ja ali 40'pnm hoblinja po objektu povprečno razmerje porabe: 35 % juščinja 65 % hoHovine izračun: 4000 kg luščinja a 0,57 idin = 2,280 din, od tega 35 % = 798 din 40^prm hoiblovine a 47,— din = 1.880 din, od tega 65 % = 1,222 din Skupaj povprečna vrednost porabljenega nastilja: 2.020 din Ad 2. Električna energija Normativ porabe električne energije: 0,15lkWh po kg žive teže izračun povprečne cene ikW ure: Razmerje porabe: dnevni tok 40 % nočni tok 60 % Izračun povprečne cene kW ure — tokovine: Dnevni tok 0,50dinX40% 0,200 din N oč n i tok 0,27 din X 60 % 0,162 din Povprečna cena kVV ure 0,362 din Izračun stroškov električne energije: 17.680 kg X 0,14 kWh = 2.652 kW:h X 0,36 din Prispevek za moč 3 X 25 A, mesečno 28,10 din X 2 960,00 dh 56,20 dii Skupaj 1,016,20 dri Energetski prispevek 60 % 609,80 din Skupaj stroški električne energije 1.625,00 d h Povprečna cena kW'h s prispevki (zaokroženo) 0,613 d in Ad 3. Ogrevanje — poraba plina: Normativ porabe 30 kom. jeklenk a 35 kg Izračun: 30 kam. x 35 kg = 1.050kg x 4,90'din 5.145 din Ad 4. Ogrevanje — poraba petroiina Normativ porabe 0,0'2 kg po kg žive teže Izračun: 17.680kg x 0,02kg = 353,60kg x 3,24 1.146 dh Ad 5. Voda Normativ porabe vode 3 lit. po kg žive teže Izračun: 17.680'kg X SJit, = 53.040!«. = 53m3 x 2,—din 106 dh Ad 6. Potrošni material, zdravila, razkužila a) Poliraš™ material, drobni inventar, delovna in zaščitna obleka tekoča poipravMa in redno vzdrževanje. Normativ porabe: vrednostni povpreček dosedanje porabe pri teži 1,70 ikg/lkoim llzraioun: 17,680'kg x 0,045'din 796 dij b) Zdravila teži lizradun: 17.680 (kg X 0.020 din c) Ražkuišiila in traktorske usiluge razkuževanja Normativ porabe: formalin 30 lit. hal amid 3 kg tralktorske 'usluge 2 uri Normativ porabe: vrednostni povpreček dosedanje 'porabe pri 1,70 kg/koirr 354 dh Izračun: formalin 30 lit. X 4,—^din = 120 din halamid 3 kg X 60,—-din = 180 din trakt, usluge 2 uri X 80,—din = 160 din 460 din Skupaj potrošni material, zdravila in razkužila 1.609 din II. Pogodbene obveznosti ) Zavarovanje hleva in opreme Na enoto Znesek za kom. za kg dosedanji povprečni stroški za kg 230 0,0221 0,0130 J Zavarova nje DSP — poza mo dosedanji povprečni stroški za kg 272 0,0262 0,0154 ) Sklad rizilka po dosedanjem pravilniku 583 0,0560 0,0330 ) Obresti (kreditov dosedanji ‘povprečni stroški za kg 813 0,0782 0,0460 Skupaj 1.898 0,1825 0,1074 III. Uporaba hleva in opreme Na enoto Znesek za kom. za kg . Amortizacija hleva in opreme: ) hleva: Osnova za izračun je vrednost hleva 520.000 din, zmanjšana za 20 % končne vrednosti t. j. vrednost za obračun 416.000 din. Upoštevana je uporabna doba 37 let, kar da amonitiizaciijsko stopnjo 2,7 %, letno amortizacijo 11,232 din in po skupini 2.246 0,2159 0,1270 (predpisana minimalna stopnja, povečana za 50 % zaradi izmenskega dela) b) Opreme: Osnova za izračun je vrednost opreme 190.000 din, zmanjšana za 20 % končne vrednosti, t. j. vrednost za obračun 152.000 din. Upoštevana je uporabna doba 8 let, kar da amortizacijsko stopnjo 12,5 %, letno amortizacijo 19.000 din in po skupini 3.800 0,3654 0,2149 c) Skupna vrednost hleva in opreme za obračun amortizacije je torej 440.000 din (320.000 + 120.000 din), kar da 'letni obračun amortizacije 23.640 din in po skupini 6,046 0,5813 0,3419 Znesek Na enoto za kom. za kg 2. Investicijsko vzdrževanje hleva in opreme: Osnova obračuna je: Vrednost hleva 520.000 din, vrednost opreme 190.000 din in % investicijskega vzdrževanja 1 %. Izračun: skupna vrednost 710.000 din X 1 %, kar da letno vsoto 7.100 din, in obremenitev po skupini 1.420 0,1365 0,0803 Skupaj uporabnina hleva in opreme 7.466 0,7178 0,4222 IV. Tuja delovna sila Znesek Na enoto za kom. za kg Lovljenje piščancev ob nakladanju 45 ur x 35,- din pri odvozu v zakol 1.575 0,1514 0,0891 V. Lastna delovna sila Osnova predloga je lil skupina po sporazumu t. j. 1.700 din x 1,61, kar da mesečni zaslužek din 2.737,— in urni zaslužek (2.737 din : 182 ur) 15,04 din, dodatek za nočno delo (15.04 din x 40 %) 6,02 din, dodatek za delo na dan državnih praznikov in nedelj (15,04 din x 50 %) 7,52 din Izračun zaslužka kooperanta v turnusu: Redno delo 319 ur x 15,04 din Nočno delo 56 ur x 6,02 din Delo na dan drž. praznikov in nedelj 3,87 ur x 10 din x 7,52 din 4.798 din 337 din 291 din Skupaj 5.426 din Prispevek za pokojnino (osnova 2.737,— din: 70,40 % x 11,80 % x 1,75 = 803 din Skupaj zaslužek kooperanta 6.229 din Skupaj zaslužek kooperanta 6.229 0,5989 0,3523 SPECIFIKACIJA DEL KOOPERANTA ZA REJO PIŠČANCEV V HLEVU PRI VHLEVITVI 10.800 kom V TURNUSU S KRMILNIL TRAKOM Poraba časa v urah: 1. Priprava hleva pred vMevitvijo: a) čiščenje, pranje in razkuževanje hleva gnoj že odpeljan), skupaj znaša 30 ur b) čiščenje, pranje in razkuževanje opreme c) namestitev stelje, obodov, plinskih kokelj, 30 ur jeklenk, začetnih napajalnikov, dodatnega grelnega telesa (master), preizkus ventilatorja in razsvetljave, nalivanje vode v začetne napajalnike, pregraditev hleva z montažno steno na polovico 20 ur s k o p a j : 80 ur 2. Vhlevitev: a) preigiled Hleva Usti dan pred vMevitvijo — temperatura pod ikoMjo in v zrdku, ikontroia razsvetljave, masterja 0,5 ur b) prevzem DSP in njihova namestitev iz kartonov v obode, razmestitev nalitih napajalnikov na 'kartonske podložke ter njihova razporeditev v obode, nasipavanje hrane v kartonsko embalažo 7 ur c) dolivanje začetnih napajalnikov zvečer 0,5 ur s k u p a j : 8 ur 3. Reja 2. im 3. dan (dva dni) a) pregled hleva zjutraj z ugotavljanjem vlažnosti in temperature, izmenjava vode v začetnih napajalnikih, nasipavanje krme v kartone, iznos pogina dnevno 8 ur x 2 dni 16 ur b) dolivanje vode v začetne napajalnike zvečer 1 ura skupaj: 17 ur 4. Reja 4. dan (1 dan) a) pregled vzrejnega prostora zjutraj in zvečer (zračenje, razsvetljava, kurjava, evidenca, pobiranje pogina) 0,5 ur b) delna razširitev obodov 1 ura c) prva namestitev krmilnega traku in polnjenje (namestitev krmilnih cevi in krmilnikov) 9 ur d) priključitev in razmestitev BD napajalnikov s kontrolo delovanja ventilov 3 ure f) iznos polovice začetnih napajalnikov in kartortskih podstavkov (50 kom.) 0,25 ure g) izmenjava vode polovice začetnih napajalnikov zjutraj in dolivanje vode zvečer (50 kom.) 0,5 ure h) iznos odvečnih kartonov in zažiganje 2,25 ure 5. Reja 5. dan (1 dan) a) potresanje krmilnikov od traka [3 x dnevno) 1,5 ure b) pregled vzrejnega prostora zjutraj in zvečer (iznos pogina, razsvetljava, zračenje, dolivanje goriva za master) 0,5 ure c) izmenjava vode v začetnih napajalnikih zjutraj in dolivanje zvečer (50 kom.) 1 ura d) nasipavanje krme v kartone (50 kom.) 1 ura s k u p a j : 4 ure 6. Reja 6. do 10. dneva (5 dni) a) potresanje krmilnikov od traka (3 x dnevno) (1,50 ure x 5 dni) 7,5 ure b) kontrola vzrejnega prostora (zračenje, razsvetljava, iznos pogina, nalivanje goriva za master) 0,5 ure x 5 dni 2,5 ure c) izmenjava vode v začetnih napajalnikih zjutraj in dolivanje zvečer (25 kom.) 0,5 ure x 5 dni 2,5 ure d) nasipavanje krme v kartone (30 kom.) 0,5 ure x 5 dni 2,5 ure e) umivanje BD napajalnih žlebov (18 kom.) z regulacijo višine 1 x tedensko 0,5 ur x 5 dni 2,5 ure f) polnjenje traka vsak drugi dan 0,5 ure x 3 dni 1,5 ure S I I I I X 0,5 ure s k u p a j : 19,5 ure 7. Reja od 11. do 16. dneva (4 dni) a) izločitev ostalih začetnih napajalnikov in kartonov (ter umivanje vseh 100 kom. napajalnikov) 1 ura b) pregled vzrejnega prostora zjutraj in zvečer, zračenje, razsvetljava, kurjava, evidenca, pogin, 4 dni x 0,5 ur 2 ure c) umivanje napajalnih žlebov RD z enkratno regulacijo višine 4 dni x 0,50 ur (18 kom.) 2 ure d) polnjenje in nasipavanje traka vsaki drugi dan 1 ura x 2 dni 2 ure e) menjava jeklenk 1 x 0,5 ure f) odstranitev predelne stene, namestitev druge polovice traka, namestitev 18 kom. BD napajalnikov, v drugi polovici hleva in širitev piščancev po celotnem vzrejnem prostoru 9,5 ure sik upa j: 17 ur 8. Reija od 17. do 30. dneva (14 dni) a) pregled vzrejnega prostora zjutraj in zvečer (razsvetljava, ventilacija, kurjava, iznos pogina) 14 dni x 0,5 ure 7 ur b) umivanje BD napajalnih žlebov 1 ur x 14 dni (36 kom.) 14 ur c) polnjenje dozirne posode, spuščanje traka, 1 x dnevno x 1 ura x 14 dni 14 ur d) čiščenje mokre stelje in do-sipavanje sveže ob napajalnike 2 x 7 ur 14 ur skupaj: 49 ur 9. reja od 31. do 54 dneva (24 dni) a) pregled vzrejnega prostora zjutraj in zvečer (razsvetljava, zračenje, iznos pogina itd.) 0,5 ur x 24 ur 12 ur b) umivanje BD napajalnikov vsak drugi dan (36 kom.) 1 ura x 12 dni 12 ur c) nasipavanje v dozirne posode in spuščanje traka 24 dni x 2 uri -vsak dan 48 ur d) d-ostij-janje stelje 2x4'ure 8 ur skupaj: 80 ur 10. Razna dela v teku turnusa: a) ražkladanje 7 kamionov krme x 1 ura 7 ur b) priprava hleva za lovljenje (odstranitev krmilnih cevi in krmilnikov) 3 ure c) nakladanje in ražkladanje stelje (prevoz je že zajeta v ceni stelje) 12 ur d) beljenje hleva 1 ura e) predaja piščancev ob oddaji v zakol v perutninski klavnici 7 ur REKAPiTULACIJA — porabe časa za en turnus 1. priprava hleva pred vhlevitvijo 2. Vhlevitev 3. reja 2. in 3. dan 4. reja 4. dan 5. reja 5. dan 6. reja 6. do 10. dan 7. reja od 11. do 16 dan 8. reja od 17. do 30. dneva 9. ireja od 31 jdo 54 dneva 10. razna dela 80 ur 8 ur 17 ur 14.5 ur 4 ure 19.5 ur 17 ur 49 ur 80 ur 30 or s 'k upaj : 319 ur OPOMBA: Povprečna dnevna zamuda pri vzreji do 54 dni znaša 319 ur : 73 dni je 4,37 ure x 5 turnusov, je skupaj 1.595 ur letno. Letni fond pa znaša 2.128 ur. Angažiranje 1.595 ur predstavlja 74,95 %. Vrednost gnoja mora pokrivati stroške čiščenja, odvoza gnoja iz hleva in morebitno nakladanje stelje s tujo delov. silo. Potreben deloven čas na farmi Breg (družbeni proizvod.) znaša 257 delovnih ur po turnusu (krmilni trakovi zastareli). Stroškovnik predstavlja konkreten predlog, kako rešiti del problematike v kooperacijski vzreji brojlerjev. Pomaga torej urejati odnose materialno dohodkovne narave in naj zagotovi enoten pristop k nekaterim objektivno danim elementom kooperacijskega procesa. Danes intezivne tržne proizvodnje v živinoreji ni brez velikih vlaganj. Zato ne gre prezreti dejstva, da imamo v kooperaciji brojlerjev, kot tudi vsaki drugi tržno usmerjeni obliki intenzivne kooperacijske proizvodnje, opraviti s specifičnimi odnosi na področju lastništva, kreditnih razmerij, vprašanju sovlaganj, tehnoloških rešitev, materialnih in finančnih odnosov, minulega dela, delitve, rizika, davčne politike in ne nazadnje ekonomskega ter družbenega statusa proizvajalcev — kooperanta. Gre za zelo pomembna vprašanja, ki jih želimo in moremo skupaj z občinskimi in republiškimi organi ter neposrednimi udeleženci kooperacijskega procesa rešiti enotno za vso Slovenijo in verjetno za vso kooperacijo. Naša kooperacija poteka namreč preko več organizatorjev (Ptuj, Pivika, Žalec, Pomurka, Zalog oz. Emona, Mozirje, Era Velenje, Trbovlje), v številnih občinah. To pa pomeni pestrost v davčni, inšpekcijski, strokovni in ne nazadnje poslovni politiki in politiki do te proizvodnje s strani občin. S stroškovnikom želimo poenotiti tiste materialno stroškovne elemente, ki so enaki za vse in izhajajo iz povprečnih kapacitet, tehnologije, produktivnosti, zlasti pa dejanskih tržnih cen. Najpomembnejši cilj pa je enako vrednotenje vloženega dela kooperanta in gre torej za koJičino družbeno priznanega in potrebnega dela. (Priprava stroškovnika je potekala strokovno in vestno zlasti pa javno. Taka bo tudi razprava. Zelo pomembna se nam zdi enotna rešitev vprašanja vloženega kapitala kooperanta, ki predstavlja njegovo minulo delo, minulo delo članov, dediščino ali posojilo, kakor tudi in še zlasti minulo delo v kapitalu, ki ga kot sovlagatelj oziroma doslej kot kreditor, daje družba (organizator kooperacije). Gre za družbena sredstva, ki sicer aktivirajo privatno lastnino, jo usmerijo v družbeno koristno tržno proizvodnjo, za katero veljajo vse zakonitosti planskega gospodarstva in tržišča. Vlaganja so razmeroma velika (objekti in oprema), pozneje pa se v procesu proizvodnje obračajo še večja izključno družbena sredstva. Zato je enotno dojočanje višine stroškov, amortizacije, anuitet, zaslužka oziroma OD, povsem na mestu in ni dvoma, da jo je nujno tudi uzakoniti s sporazumom vseh TOZD za kooperacijo pri ŽPS v Ljubljani, torej na povsem demokratičen način. Pri tem ostajajo še vedno nedorečena mnoga vprašanja delitve, rizika, obdavčitve in druga, ki jih prav tako, kot že obravnavana, želimo opredeliti in najti zanje objektivne rešitve. Morali bomo spregovoriti o kooperantovem odnosu do Vloženih sredstev (po odplačilu kreditov postaja lastnik proizvodnih sredstev, katerih velik del je bila družbena lastnina in postane sedaj privatna). Cena za uslugo oziroma za njegov produkt je ekvivalent za njegov delež in njegovo delo. On naj bi postal delavec — kooperant z enakimi pravicami in dolžnostmi kot sleherni član kolektiva delovne organizacije. Če je njegov položaj ob lastništvu proizvajalnih sredstev drugačen, je gotovo nujno, da ta položaj definira-s primerno enotno davčno politiko, vendar ne tako, da bi pomenila zavoro razvoja dejavnosti, ali celo povzročala pad interesa s strani kooperantov. Gre torej za vprašanja, ki jih sami organizatorji kooperacije ne moremo reševati, ker daleč presegajo meje po- slovnega ali pogodbenega odnosa in imajo tudi močan družbeno političen in sociološki značaj. Mnenja smo, da teh vprašanj ne more reševati tudi vsaka občina po svoje. Tudi ni nepomembno, kako zagotoviti vračanje dohodka iz vzreje nazaj v kooperacijo brojlerjev (vsaj pretežni del), tako kot je to primer in nujnost v delovni organizaciji. Razširjena reprodukcija ne more biti domena samo organizatorja in vedno novih vlaganj družbenih sredstev, temveč v enakem razmerju tudi skrb kooperanta in tudi v breme njegovega dohodka, ki mu je zagotovljen s smotrno investicijo, pogodb, njegovo produktivnostjo, strokovnostjo, tehnologijo, primerno davčno politiko in instrumen-tarijem družbe ter ne z enotnim obravnavanjem in vrednotenjem elementov, od katerih vsaj glavne želimo urediti s predlaganim stroškovnikom enotno v SRS. Proizvodnja brojlerjev v kooperaciji je prinesla z uporabo sodobne svetovne tehnolgije ter doseženo visoko stopnjo produk-tnvnosti, v sicer mirne kooperacijske odnose, kakršnih smo vajeni, povsem nov duh, novo dinamiko, nove velike rizike, vendar ob dobrem delu tudi dobro rentabilnost, hitro obračanje velikih družbenih in privatnih sredstev. Fleksibilnost in določena neodvisnost te kooperacijske proizvodnje od zemlje, lastne krmne baze, številnosti delovne sile, kmečkega stanu in znanja, so botrovale tudi specifičnosti, da se s to proizvodnjo 'lahko bavi vsak ob pogoju, da izpolnjuje zahtevek ob investiranju, glede lokacije itd. Skozi ta protevodni proces postaja torej tudi »nekmet« tržni proizvajalec kmetijskih proizvodov, postaja s pomočjo sodelovanja strokovnjakov organizatorjev in prakso, kvalificiran delavec in se tako njegov položaj bistveno spreminja. Pričakujemo polno podporo pri reševanju navedenih vprašanj, ki jih rešujemo v interesu družbe in Vseh soudeležencev kooperacijskega procesa. Ta vprašanja, z izjemo nekaterih specifično perutninarskih, so značilna tudi v kooperaciji svinj, goveda, mleka, poljščin in drugod. S postopnim reševanjem in sodelovanjem vseh, gotovo tudi dobrih rešitev ne bo manjkalo in se bomo zanje sporazumeli. KOMISIJA ZA KOOPERACIJSKE ODNOSE PRI KOMISIJI ZA PERUTNINARSTVO NA ŽPS V LJUBLJANI. ŽENE IZ »PIVKE« ob mednarodnem ženskem prazniku PODJETJE PIVKA ZAPOSLUJE 616 DELAVCEV, OD TEGA 291 ŽENSK, KATERIH VEČINA JE ZAPOSLENIH V TOZD PERUTNINSKI PROIZVODNJI. Približal se je 8. marec, mednarodni dan žensk, ki so le-te lahko javno povedale, da želijo biti enakopravne moškim, da so se naveličale biti zatirane ter da so site življenja za štirimi stenami, site življenja polnega samih skrbi in težav. Naveličale so se mišljenja moških, da so ustvarjene samo zato, da skrbijo za hišni red in čistočo ter da morajo biti dobre matere svojim otrokom. Hotele so nekaj več; hotele so svobodo in enakopravnost. Po dolgih letih so to tudi dosegle in dokazale, da so sposobne opravljati tudi dela moških, da so sposobne celo voditi domovino. Ob tem prazniku se skušamo oddolžiti svojim materam za vso skrb in nego, ki nam je bila posvečena. Lepše kot s praznimi in izrabljenimi besedami se jim bomo oddolžili s skromnim šopkom cvetja ali z majhnim darilcem ter jim tako povedali, da še vedno mislimo na nje in da jih ne bomo pozabili. Ob tem prazniku sem obiskala tudi nekaj naših žensk. O tem, kakšno je bilo delo žensk nekoč in danes, o urejenosti otroškega varstva, o sodelovanju žensk v organih upravljanja ter o tem, kakšne izboljšave si želijo ženske v našem podjetju, sem dobila nekaj odgovorov. Najprej sem se ustavila v računovodstvu, kjer sem poiskala Nevo Biščak, delavko na delovnem mestu knjigovodja delovnih nalog in zdravil. Povedala mi je naslednje: — »Pri podjetju sem zaposlena že 5 let. Imam tri otroke in povedati moram, da sem imela problem z varstvom, čeprav sem imela omogočeno štiriurno delo. Ko se je začela gradnja novega bloka v Košani, v katerem je tudi vrtec za naše malčke, sem bila zelo vesela, kakor tudi marsikatera mati v naši dolini. Zelo nestrpno smo čakale na otvoritev novega vrtca, saj je tako rešil marsikateri družini problem varstva. Zadovoljna sem, ,da so otroci pod strokovnim varstvom in v družbi svojih sovrstnikov. S tem si bodo pridobili več znanja kot doma, pridobili si bodo spretnosti in se pravilno vključili v življenje današnje družbe, kar je že pokazalo v tako kratkem času. Mislim, da je otvoritev vrtca v naši dolini res velik napredek in upam, da mi bo to potrdila marsikatera mati.« Za nekaj misli o delu žensk in njihovem življenju sem poprosila tudi Nevenko Odar, delavko na delovnem mestu vodja farme v Neverkah, katera mi je povedala tole: — »Pri podjetju PIVKA sem zaposlena že četrto leto, sicer pa že od 15. septembra 1967. V našem podjetju je zaposleno sorazmeroma dosti žensk na različnih delovnih mestih in menim, da je danes delo ženske že enakovredno delu moškega ali pa vsaj zelo blizu. Seveda pa tega ne bi mogla trditi tudi za delo, ki ga žena-mati opravlja še doma, pa čeprav je tudi na tem področju stara miselnost moških že dokaj popustila. V podjetju se je marsikaj spremenilo za delavce, posebno za nas ženske. Kdo bi si drznil pred 50. leti pomisliti, da bomo danes vsi enakopravni, da bo prišel čas, ko bo od nas delavcev odvisno, kako bomo živeli in kako gospodarili. Včasih je bila ženska le žena, mati in gospodinja doma in le redko katera je bila zaposlena. Danes pa vemo, da je večina žensk zaposlenih in mnogo jih je, ki predstavljajo skupaj z moškimi steber naše družbe. Če govorim na splošno o naši družbi, imamo danes vrsto pravil, ki urejajo naše življenje tako, da se ženska lahko enakopravno z moškim vključi v delovni proces in širše družbeno življenje. Če govorim o našem podjetju od začetka do danes, se je tudi marsikaj spremenilo. Veliko se je zboljšalo za delavce, še posebej za ženske. Naj omenim samo, da so nekoč delavci hodili na delo peš, da takrat nihče ni postavljal vprašanja prevoza. Tudi nič novega ne bom povedala, če omenim, da je bilo podjetje ustanovljeno za omogočitev razvoja tukajšnjih krajev. Tudi kvaliteta tople malice za delavce se vedno bolj spreminja. Sedaj imajo malico vsi delavci, včasih pa so bili deležni tople malice samo delavci, ki so delali v Neverkah. Tudi to, da smo prišli na 42-urnik zelo mnogo pomeni, saj tako lahko žena in mati posveti več časa svojemu domu in otrokom. Zelo pereč problem je bil v klavnici, katere kapaciteta v dveh izmenah ni več zadoščala našim potrebam. Ta problem je rešila tretja nočna izmena, v kateri so bile tudi ženske. Vse tri izmene so velikokrat delale tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Tako stanje ni moglo dolgo trajati in dograditev nove klavnice je bila zelo nujna. To je razbremenilo naše delavce, posebej pa ženske. Na farmah, valilnici in sortirnici je lažje delo kot v klavnici. Naj omenim tudi to, da je danes bodočim mamicam omogočeno lažje delo in daljši dopust. Na ne bi ves čas govorila samo o ženskah iz proizvodnje, moram omeniti tudi naše ženske iz uprave, saj je bilo nekaj izboljšav tudi za nje. Dobile so centralno ogrevanje in njihovo delo je danes bolj vrednoteno. Veliko je bilo storjenega tudi okrog povečanja letnih dopustov delavcev. Za rekreacijo so bile v podjetju razne športne ekipe, ki so več ali manj tudi delovale. Podjetje je zadnja leta organiziralo letovanje na morju in tudi sindikat je pristopil k tej akciji, da bi kril del stroškov. Pohvale vredna je tudi akcija, da se omogoči bolehnim in starejšim delavcem podjetja brezplačno večdnevno bivanje v toplicah. V organih upravljanja delno sodelujejo tudi ženske, vendar so prešibke in premalo odločne. Mislim, da so prisotne v vseh organih upravljanja, le premalo jih je in do pravega sodelovanja in povezanosti še ni prišlo. Napravljeni so bili (Nadaljevanje na 6. strani) OB KONCU MANDATNE DOBE PREDSEDNIKI SAMOUPRAVNIH ORGANOV ODGOVARJAJO (Nadaljevanje s 4. strani) kooperanti; ki bodo izvoljeni v organe upravljanja, naj ne pričakujejo, da bo vse kot na krožniku. Vsak delegat ima tudi posebno odgovornost. Samo nekaj delegatov se je z menoj posvetovalo, drugi pa so prihajali nepripravljeni, celo neenotni na seje, kar je povzročalo predsedniku velike težave. Kdorkoli bo predsednik zbora delegatov TOZD obratov za kooperacijo, bo moral biti dosleden, krepak in energičen, drugače samoupravljanje na Pivki ne bo uspevalo, želim mu, da bi se delegati bolj navezali nanj kot je to meni uspelo. V. Stegu: želim bodočim delegatom, da bi pomagali tudi urejati kadrovske probleme. V času mandata tega sveta oziroma kadrovskega odbora je odšla iz podjetja delavka, ki se je usposobila pri podjetju. Danes bi bila sposobna zasesti delovno mesto FRS. Pustili smo, da je odšla zaradi osebnih interesov posameznikov, danes pa imamo velike težave za zasedbo tega delovnega mesta. Priporočam delegatom, naj se ne pustijo zavajati po posameznih delavcih, naj delajo po pravilih ter po lastni presoji in vesti. M. Kovačič: Delegati se naj potrudijo doseči z drugimi člani kolektiva tesnejšo povezavo in priporočam jim, naj ne sprejemajo sklepov na improviziranih sejah. V samoupravnih organih so vključeni eni in isti delavci. Mislim, da pride tako do preobremenjenosti delavcev, drugi pa ne sodelujejo v samoupravljanju. KDO IN KDAJ JE BIL NAJVEČJA OVIRA ZA DOSEGO SAMOUPRAVE? A. Brezovnik: Kot predsednik CZD smatram, da sem sodeloval z vodilnimi delavci, mislim pa, da bi moral biti bliže pripravam dnevnega reda za posamezno sejo. Dogajalo se je, da sem bil z dnevnim redom praktično seznanjen kot drugi delegati. Ovire so obstajale. Na CZD smo jih odpravili. Kot dolgoletni član samoupravnih organov bi rad, da bi ločili, kaj je smisel samouprave in kaj ni. Samouprava ni samo razbohotenje demokracije. Delegati prevzemajo vso odgovornost za posledice iz sklepa, za katerega so glasovali. D. Muha: Vse stvari niso tekle kot bi morale. Nekateri spori so se vlekli in so se končali, ne vem, če s pravilnimi zaključki. Ne spominjam se, kakršnegakoli pritiska name ali na druge delegate zbora delegatov. Z. Kodrič: Zahtevali smo in tudi obljubljen nam je bil tečaj za samoupravljalce. Ostalo pa je samo pri obljubah. Zaradi nepoučenosti delegati niso znali določenih stvari, včasih tudi sam ne, nismo pa se jih imeli kje naučiti. Samoupravljali smo, vedeli in znali. Mislim, da smo dobro, lahko bi tudi boljše. Če bi hoteli vsi delegati, bi bilo 17 sej plodnejših, zgodilo pa se je, da smo bili komaj sklepčni. Tega je kriva nezainteresiranost posameznih delegatov, večinoma so se udeleževali sej eni in isti delegati. V. Stegu: Velika ovira je bilo pomanjkanje samoupravnih aktov. Zgodilo se je, da za to zadolženi delavec ni opravil svojih nalog v rednem času, pač pa šele potem, ko je odšel iz podjetja in je dobil za to poseben honorar. Predsedniki bi morali tako voditi seje, da predlagatelji ne bi mogli vplivati na odločitve posameznega delegata v določeni zadevi. M. Kovačič: Največja ovira je bila premajhna povezanost delegatov s proizvajalci in delegati so se premalo pripravili za posamezne sestanke. Vprašanje je, če so bili pravočasno obveščeni o zadevah, ki so se obravnavale na sejah. Lenca Stajnko ŽENE IZ »PIVKE« ob mednarodnem ženskem prazniku \ Sliko nasmejanih perutninark nam je poslala »Perutnina« iz Zaloga (Nadaljevanje s 5. strani) prvi najtežji koraki, pridobivamo si izkušnje in se iz njih tudi učimo. Sama sodelujem v odboru za kadre, v zboru delegatov proizvodnje, v konferenci delegacij SIS, kot delegat konference sindikata v našem podjetju in kot predstavnik občine Postojna v republiškem odboru sindikata. Mislim, da bi morali člani bolj redno prihajati na seje, da bi morali biti na sejah prisotni tudi nekateri vodilni delavci, stalna povezanost z delegati v KS, skratka boljša informiranost in boljša organizacija prenosa informiranosti. Tudi otroško varstvo je dokaj urejeno, saj imamo nov vrtec. Delavci si pomagajo tudi z izmenskim delom in seveda z dobrimi starimi starši. Osnova za kvalitetno delo žensk je urejeno varstvo šolskih in predšolskih otrok. Nov vrtec je v Košani in v Postojni in lahko rečem, da sem imela veliko srečo, ker sem čakala samo eno leto, da so mi sprejeli sina v vrtec v Postojni, hčerko pa sem skoraj vse leto vozila v vrtec v Pivko. Prepričana sem, da so danes že vse matere spoznale, kako je življenje v vrtcu koristno našim malčkom. Ne samo zato, da so na varnem, temveč tudi zaradi otroka samega, saj vemo, da se v vrtcu marsičesa naučijo, predvsem pa življenja v kolektivu in tovarištva. Prepričana sem, da bi bilo prav, da bi poskrbeli še za celodnevno šolo, saj se lahko povsod, kjer jo že imajo, samo pohvalijo z rezultati. Za današnjo zaposleno žensko si želim, predvsem urejeno varstvo za predšolske in šoloobvezne otroke, čim manjše izdatke za oskrbnino otrok staršev z najnižjimi OD in urejene stanovanjske razmere. V tej dolini bi morala biti urejena sodobna trgovina z vsemi artikli, boljše bi moralo biti urejeno zdravstveno varstvo, predvsem skrb za naše zobe ter že toliko let obljubljeni vodovod za okoliške vasi. Organi upravljanja naj bi čim boljše delali in vključili v svoje vrste čim več ljudi, mati in žena naj bi bila čim več v krogu svoje družine, zato naj ne bo obremenjena z nadurnim delom in sestanki izven delovnega časa.« O svojem prostem času je Nevenka Odarjeva povedala, da ga ima bolj malo in še tega porabi za razna prosta dela. Za konec je še povedala: »Želim vsem materam, ženam in dekletom našega podjetja in tudi izven njega, da bi prijetno praznovale svoj dan in da bi tudi v bodoče v čim večjem številu sodelovale v izgradnji našega boljšega — jutri. (Nekaj o delu žensk v našem podjetju in o otroškem varstvu mi je povedala tudi Majda Radivo, delavka v valilnici. »V valilnici sem zaposlena že 8 let in lahko rečem, da so se od takrat delovni pogoji zelo izboljšali. Sedaj imamo vec strojev, boljši je urnik dela, imamo proste sobote, ki jih prej ni bilo. Imamo tudi zelo odgovorno delo, saj imamo opravka z živim materialom in s stroji. Slaba stran našega dela je v tem, ker moramo delati ob praznikih in nedeljah in imamo zato zelo malo prostega časa. V valilnici smo zaposlene večinoma ženske in se tako vsa teža dela naslanja na nas. Mišlim, da so ženske v organih upravljanja premalo zastopane in premalo seznanjene z vso problematiko. Sodelujem v organih upravljanja kot delegat zbora delegatov TOZD proizvodnja. Osebno mislim, da bi moralo biti v delavske svete vključenih več delavcev in da bi morali biti delavci nasplošno bolj seznanjeni z vso problematiko v podjetju. Ženskam bi bilo treba omogočiti, da ne bi bile zaposlene ob nedeljah in praznikih, da bi tako posvetile čimveč časa družini in domu, ne bi se jih smelo obremenjevati z nočnim delom in nadurnim delom. Povedati moram, da sem z izgradnjo novega bloka v Košani, v katerem je tudi vrtec, zelo zadovoljna. Mislim, da bi bilo treba zgraditi še en blok, v katerem naj bi bila moderna trgovina in zdravstveni dom. Zelo dobro bi bilo, da bi imeli delavci PIVKE svojega zdravnika. Sedaj imamo zelo slabo urejeno otroško varstvo, saj moram vsako jutro, predno grem v službo, peljati otroka v varstvo v vas. Majda Radivo mi je tudi zaupala, da je zelo vesela, ker je dobila stanovanje v novem bloku v Košani in bo za naprej imela vsaj otroško varstvo urejeno. »Ob prazniku 8. marcu želim vsem zaposlenim ženam in dekletom veliko uspeha pri delu, vsem ženam, čimveč sreče v domačem krogu in da bi bile čim več časa med svojo družino, nasplošno pa da bi bile ženske res enakopravne z moškimi in da bi tako pomagale in sodelovale v izgradnji naše še boljše sedanjosti in bodočnosti. Tem željam se pridružujem tudi jaz«. Lenarčič Vilma Kooperanti v življenju in delu Rejec Jože Lah — Zalog V prvi in drugi številki glasila sta predstavila svojega kooperanta — sodelavca Ptuj in Pivka. V tej številki bo predstavila svojega rejca piščancev Perutnina iz Zaloga. Kooperant, ki ga žetim predstaviti, ni v nobenem poigledu »naij«. Ni največji, na najman-ši, ni najbolj mehaniziran in niti ni med prvimi rejci. OdM-kuje ga lepa in zaokrožena poprečnost. Zdel ise mi je zanimiv zaradi ‘te svoje lastnosti in zato ker ie kmet. Reja perutnine se na kmetiji vključuje v biološki krogotok in daje posredne ekonomske u-čimke. NAČIN ORGANIZACIJE Predno predstavim kooperanta, sem dolžan obrazložiti način organizacije pitanja piščancev v Perutnini Zalog. Tega se najbrž ne bi domislil, če me ne bi na sestaniku izdajateljskega odbora našega glasila vprašali, če imamo sploh kooperante pri nas. Perutnina Zalog sodeluje s kooperanti — rejci brojlerjev po sporazumu, ki ga sklene z gospodarskimi organizacijami — organizatorji kooperacije. Ne bi želel razčiščevati, čigav kooperant je rejec, ki tako povezan opravlja koristno delo. Nikogar ne bo motilo, če ga bom imenoval rejca piščancev, ikar zagotovo ie, saj prevzema naše piščance v pitanje in jih vrača v klavnico. Rejec, ki ga bom predstavil, sodeluje z nami po sporazumu, Sklenjenem z organizatorjem kooperacije EMONA TOZD Kmetijska kooperacija. Na nivoju TOZD-a je organizacijsko in samoupravno povezan. REJEC JOŽE LAH Rejec, ki ga bomo predstavili je Jože Lab, po poklicu kmet. Svojo kmetijo in koko-šnjak ima na Klancu pri Komendi. Iz Klanca do Kamnika je slabo uro hoda. V Komendi se pot ras začne vzpenjati v klanec, vendar ves Klanec ni v .strmini, ker se cesta izravna prej preden pridemo do prvih hiš. Lahova kmetija je s te strani prva. Da je tukaj začetek in ne konec vasi, bi človek sodil po hišni številki, na njihovi hiši je številka 2. Do njegovega doma se pripelje po asfaltirani cesti. Piščanci so prišli v vas pred asfaltom. Vas je z drugim svetom dobro povezana in je čutiti utrip modernega časa. ZMOGLJIVOSTI KMETIJE Kmetija ni velika: meri 3,2 ha 'obdelovalne zemlje, od tega 1,4 ha travnikov in 2 ha gozda. Ob stanovanjski hiši stoje urejena gospodarska poslopja, kozolec in nekoliko dalje še kokošnjak za 7.500 piščancev. Glavna smer pn> izvodnje na kmetiji je reja govedi. V hlevu imajo 6 krav in 3 mlada goveda. Za hlevom je nov lesen silos. Konja je zamenjal traktor s priključki Pri razvoju kmetije ima svoj delež perutnina, sai ie večina izboljšav uvedenih prav zadnja teta. Posebej bi omenil še to, da se je število govedi v hlevu podvojilo, odkar je začel gnojiti s kurjim gnojem in seveda še z dognojevanjem z mineralnimi gnojili. Ko sva o tem kramljala, mi je povedal: »Ko bodo čitali, se bodo morda smejali, vendar je res, da kosim na gnojenih travnikih do 5 krat«. Podobnih pojavov, da ie reja iperutnine vspodbudila gospodarsko živahnost na kmetiji, je opaziti 'tudi pri drugih rejcih, zlasti velja to za manjše kmetije. DELITEV DELA Za delo sta pri hiši gospodar Jože in gospodinja Francka, poleg njiju sta v družini še dva šoloobvezna otroka. V kokošnjaku delata najeešče skupaj, ker jima gre hitreje od rok. Kmetija je dajala dovolj dela obema, le dohodek je bil bol pičel. Umna kot sta, sta se odločila da poizkusita zvečati dohodek z rejo 'perutnine. V sosednjih vaseh je bilo že več rejcev perutnine in so se pohvalili z zaslužkom. Pozanimala sta se na Obratu za kooperacijo o pogojih sodelovanja in se odločila. NOVOGRADNJA Zgradila sta nov pritličen kokošnjak, 'dolg 39 m in širok 11,5 m. Zidan je iz zidakov dipester d = 20 cm. Izkazalo se je, da ima zidak odlične izolacijiske lastnosti. V gradnjo sta vložila del svojega denarja, lastni les in pa obilo dela in voženj s traktorjem. Upoštevala sta načelo, da moraš hitro graditi, ko ise enikrat odločiš. Graditi sta začela 28. marca 1971, končala z gradnjo v dobrih 3 mesecih in L julija istega leta že vselila .prvo jato. V tako naglico .sp ju prisilili tudi pogoji kreditiranja. Dobila sta 4 milijone kredita in to 2 milijona v obliki avansa, ki sta ga marala vrniti v 1 letu, druga 2 milijona pa pravi kredit z vračMino dobo 5 let. Letos novembra bosta plačala zadnji obrok. Kdor gradi danes ima seveda drugačne pogoje, ker so urejeni pogoji kreditiranja. Sedaj, ko je najhuje za njima, sta zadovoljna, vendar pripo-minjata, da ie prav, da so se uredili pogoji kreditiranja, ker če ne bi imela še drugih dohodkov, takega bremena ne bi zmogla. OBNOVA OPREME Oprema v hlevu je primerna za ročno oskrbovanje piščancev (viseči .krmilniki, ko-ritasti napajalniki in .plimski grelci). Med drugim sta povedala, da imata namen obnoviti opremo, takoj ko ne bo potrebno več vračati posojila. Želita si kupiti krmilno na- pravo in pa za ogrevanje vgraditi toplozračno peč. Krmilna naprava jima bo olajšala delo. Pri ogrevanju pa naj bi se rešila skrbi pred požarom. DOSEŽENI USPEHI Ves čas sta redila piščance z uspehom. Imela sta lepe teže in tudi pri krmi sta večkrat prihranila kot doplačala. Na vprašanje, če sta is sadeHo-vanjem zadovoljna, sta odgovorila: »Dobro je, da bi le vsaj takšno ostalo in 'dolgo trajalo.« Tudi mi želimo, da se položaj" s perutninskim mesom na trgu ne bi poslabšal, ker bi potem lahko trajalo in bilo za vse dobro. Zabric Branko Strokovne izkušnje ELEKTRONSKA OBDELAVA PODATKOV KAKO IN KAJ PRIDOBI DELOVNA ORGANIZACIJA Z NJENIM PRAVILNIM UVAJANJEM Pojem elektronske obdelave podatkov (EOP) je še vedno marsikje premalo jasen. Po navadi si laiki predstavljajo elektronski računalnik kot vsemogoči stroj, ki ga je treba le vprašati in bo on s »hitro hitrostjo« opravil vsako nalogo in natiskal goro papirja podatkov, tabel in rezultatov. Od tod izhaja tudi mišljenje, da zadostujeta ena ali dve strokovni osebi in bo računalnik »mlel« od jutra do večera. Na samem začetku sem dolžan povedati resnico: elek- tronski računalnik je le FANTASTIČNO HITRI ROBOT! Res je, da opravi celo nekaj sto tisoč računskih operacij v eni sami sekundi. Res je tudi to, da že delajo tiskalniki, ki tiskajo zelo zelo hitro cele 'strani naenkrat. Res je, da v kristalno prizmo 25 cm visoko, spravijo količino informacij (mestno knjižnico v Leningradu npr.) s pomočjo laserskih žarkov itd. Vendar je res Tudi to, da je vsako potezo računalnika MORAL PREDVIDETI ČLOVEK (PROGRAMIRATI!) ZA VSAKO NALOGO POSEBEJ. To pa pomeni, da računalnik SAM dobesedno NIC ne zna narediti. Vse, kar računalnik dela, je človek VNAPREJ razčlenil in opisal s takodmenovanimi instnukci-jami na računalniškem jeziku, posredoval mu je v obliki programa, ki ga je računalnik PRECITAL, zložil v pomnilnik in izvajal ukaz za ukazom tako, kot je to VNAPREJ ČLOVEK PREDVIDEL (PREDPISAL)! Tisto kar ni predvideno, se miti ne izvaja, ker računalnik nima MOŽNOSTI SPROTNEGA USTVARJANJA NOVEGA!! Torej je točno zgoraj povedano o ROBOTU, ki je sicer faurtis-tično hiter, ampak le robot! In ker je ta robot zalo kompliciran skup nekaj deset tisoč elektronskih in mehaničnih elementov, je delo z njim tudi izredno komplicirano' in težko 'ter zahteva SKUPINO strokovnjakov: organizator- jev, programer iev, operaterjev, kontrolorjev, za jemalcev podatkov, vodij obdelav itd. To pa, če hočemo dobiti DOBRE rezultate! Večji dal iteh, ki se odločajo za prehod na EOP, naredijo isto napako: hočejo, naj bi z računalnikom delala ena ali idve osebi, ne pa SKUPINA!!! Ta napaka se seveda maščuje. Rezultati prihajajo .polčasi in se po j avil j a razočaranje v možnosti računalnika, ki seveda ni kriv, ker, kot smo že povedali, on SAM nič ne dela. Delajo ljudje!!! Pri pravilno zastavljenem prehodu na EOP ise tudi začnejo obrestovati precejšnja materialna vložena sredstva čez nekaj časa. Vsaka naloga (aplikacija) pri prehodu z ročnega dela na računalnik mora 'imeti kot podlago točno urejen krogotok vhodnih in izhodnih podatkov (informacij), kar po^ meni tudi do kraja optimalno urejeno kroženje dakiumamta-cije. Po prehodu na računalnik bo delal kader, ki je do prehoda delal ročno, ali 'mehanično na tem delu, sedaj na višjem nivoju, ker opravi večino operativnih in tiskarskih del računalnik. In kar dela računalnik 'izredno hitro, se lahko zastavi pri organizaciji tar programiranju delo bolj kvalitetna, v večjem obsegu, z dosti večjim številom vhodnih in izhodnih podatkov. Informacije, ki jih dobimo na ita način (Nadaljevanje na 8. strani) POSKUSNO ZAVAROVANJE piščancev brojlerjev Zavarovalnica Sava in TOZD obrat za kooperacijo sta sklenila 6 mesečno poskusno pogodbo o zavarovanju piščancev brojlerjev v reji. To zavarovanje obsega nevarnost pogina zaradi bolezni ali nezgode Zavarovanje ne zajema škode, ki nastane: 0 Zaradi potresa, jedrske eksplozije, požara in zadušitve ali zastrupitve z dimom, • zaradi nezadostnega ali nepravilnega krmljenja brojlerjev, ne glede na to, iz kakšnih razlogov je do tega prišlo; ® zaradi nepravočasnega zdravljenja prizadetih zavarovanih brojlerjev kot posledica zavarovalčeve malomarnosti ali malomarnosti drugih oseb, ki jim je zaupana skrb za zavarovanje brojlerjev; ® zaradi neupoštevanja oziroma neizvršitve predpisanega zoohigijenskega minimuma, predpisanih proizvodnih pogojev; di zaradi zakola in ubit ja zavarovanih brojlerjev na podlagi odločbe pristojnih organov za zatiranje kužnih bolezni; 0 zaradi zakola ali ubitja zavarovanih brojlerjev, ki je posledica neupoštevanja veterinarsko sanitarnih ukrepov za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, določenih po zakonu, in sicer tudi takrat ne, ko pristojni organ ni izdal odločbe o prisilnem ubitju okuženih brojlerjev; 0 zaradi hrupa, trobljenja avtomobilov ali traktorjev in transporta brojlerjev s prevoznimi sredstvi; 0 če zavarovalec zakolje ali ubije brojlerje na svojo roko brez dejanske potrebe in ne glede na določila teh pogojev. od račumatoilka, so vsefkakor neprimerno fcviafliitetmeiše in iih fje Ikofečitnislkio tudi neprimerno več. Analogno temu so možnosti povezave aplikacij na računalniku ogromne ter so s tem dostopni rezultati analiz, ki jih prej ni toiilo mogoče niti zamisliti. Opozoriti moram tudi na zelo pogoste napake pri prehodu na EOF. Marsikje se začnejo ob misli na prehod na EOF takoj vpraševati : Za koliko ljudi bomo zmanj-za koliko bo pocenila ta EOF za talko bo pocenila ta EOF dosedanjo obdelavo? Naj ‘tudi odgovorim: Število administrativnega kadra se najbrže ne bo veliko zmanjšalo. Včasih se itudi zveča, vendar je ta popolnoma »narobe svat« zorni kot!! Zavarovalna vrednost broj-lerja je določena na živo težo piščanca, pri starosti 56 dni in tržni ali dogovorjeni ceni. Jamčenje zavarovalnice za nevarnost pogina zaradi bolezni se začne ob 24. uri sedmega dne od dneva zavarovanja oziroma ure in dneva vseljenega piščanca in se konča, ko piščanec zapusti vzrej ni obrat in gre v klanje. Jamčenje zaradi nezgode se prične od časa vselitve in konča, ko piščanec zapusti vzrejni obrat in gre v klanje. Obrat za kooperacijo mora izvajati določene varstvene ukrepe in dolžnosti v primeru nezgode ali bolezni, in sicer: 0 podvzeti vse zaščitne ukrepe proti kužnim, zrejnim in parazitarnim boleznim brojlerjev; 0 skrbeti za stalno veterinarsko kontrolo nad zavarovanimi brojlerji, v primeru obolenja ali nezgode za potrebno veterinarsko pomoč, ravnati se po veterinarjevih navodilih in ukreniti vse potrebno, da se prepreči oziroma zmanjša škoda, če zavarovalec krši zgoraj navedene dolžnosti, zavarovalnica nima nobene obveznosti, če je nastala škoda v kakršnikoli zvezi z zavarovančevim ravnanjem; 0 mora voditi hlevski dnevnik z vso natančnostjo in poštenostjo z vpisovanjem dnevnega in skupnega pogina in drugo, kar hlevski dnevnik Gledarti moramo s stališča našega .samoiupravniega sistema, ki terja (vsak dan vse večje število KVALITETNO OBDELANIH informacij. Količina teh informacij in način zahtevane obdelave že presegata naše moči. Najbrže ne bom mč novega povedal, če rečem, da je eden izmed glavnih stebrov našega samoupravnega (sistema ravno ta količinska in 'kvalitetno tar USTREZNO OBDELANA IN POSREODVANA informacija. EOF mi cenejša, celo podraži obdelavo, vendar je ta podražitev izključno relativnega pomena, ko jo pomerjamo z novo kvaliteto in kvantiteto, ki jo dosežemo s pravilno zastavili eno EOF. Na koncu naj še povem (tudi to ni nič novega), da je danes pravilno zastavljena EOF RESNA POTREBA!!! Milimtavič Slobodan zahteva. Zavarovalnica si pridržuje pravico vpogleda v to evidenco kadarkoli med trajanjem zavarovanja. Gospodarski odbor TOZD obrata za kooperacijo je na seji, ko je sprejemal sklep za zavarovanje, imel pred seboj nekaj izkušenj večjih poginov zaradi bolezni in nezgod, katerih škoda je šla tekom leta v težke milijone. Težke milijone bo plačal obrat pri tem zavarovanju za premije, vendar pri vsem tem prometu denarja — obrat s plačilom premij zavarovalnici, zavarovalnica z odplačilom [škode obratu — bo prišla v večji meri do izraza slika poginov in s tem vrednost škode, ki nastaja od prvega do zadnjega dne vzreje. Zavarovalnica bo namreč pokrila škodo poginov zaradi bolezni in nezgod v višini, ki jo doseže posamezno vzrejali-šče v izračunani vrednosti za posamezni dan starosti do konca vzreje. Nastalo škodo ugotavljajo: predstavnik zavarovalnice, zavarovalec in veterinar. Če predstvnik zavarovalnice ne more sodelovati, ugotavljata škodo veterinar in zavarovalec. Ob ugotavljanju škode je potrebno ugotoviti okoliščine, v katerih je škoda nastala in zavarovalno vrednost. Veterinar mora brojlerje secirati in diagnozo vpisati v dnevnik (hleva. Zavarovalec je dolžan v treh dneh, potem ko so brojlerji zapustili vzrej ališče in dopi-tani šli v klanje, dostaviti zavarovalnici hlevski dnevnik, s podpisom veterinarskega inšpektorja, iz katerega morajo biti razvidni podatki o dnevnem in skupnem poginu brojlerjev z diagnozo bolezni, zaradi katere so brojlerji poginili. Če zavarovalec po svoji krivdi ne prijavi nastale škode rv zgoraj navedenem roku, sme zavarovalnica odkloniti svojo dajatev. Zavarovalec mora večje število poginov v dnevu, (kot je 0,5 % od števila zavarovanih brojlerjev v posameznem zre-jališču, takoj prijaviti zavarovalnici in dati vse podatke, ki jih ima in so potrebni za ugotavljanje vzroka škode. Pri tem 6 mesečnem poskusnem zavarovanju imata (namen, tako TOZD obrat za kooperacijo kakor tudi zavarovalnica, potegniti čimveč izkušenj, namreč, oba gresta v zavarovanje z željo, da ne iz- gubita zaupanja do pravilnosti Takega zavarovanja, ki je baje .prvo take oblike v Jugoslaviji. Za uspeh, ki bi v tem primeru zadovoljil oba pogodbenika, bo potrebnega obojestranskega razumevanja in aktivnega sodelovanja. Za realizcijo tovrstnega pravilnika bo pa verjetno premalo izkušenj in bo poizkusno dobo treba podaljšati na celo leto. Ivan Frol N AvINO VEUSE REZERVE za osnovno preskrbo Izvršni svet SRS je na seji 4. marca 1976, ki jo je vodil predsednik Andrej Marinc, med drugim obravnaval predlog za izdajo zakona o republiških blagovnih rezervah z, osnutkom zakona. Z zakonom se ureja oblikovanje in uporaba republiških blagovnih režem', ki so namenjene za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela na območju SR Slovenije v izrednih razmerah. Za blago osnovne preskrbe se štejejo osnovna živila in osnovni ne-živilski proizvodi, ki so nujno potrebni za življenje občanov ter osnovne surovine in reprodukcijski materiali. Za izredne razmere se štejejo vojna in elementarne nezgode večjega obsega, kakor tudi večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe. Oblikovanje republiških blagovnih rezerv bo omogočilo njihovo povezovanje z zveznimi blagovnimi rezervami, istočasno pa tudi usklajevanje politike pri oblikovanju, porabi in hranjenju blagovnih rezerv na enotnem jugoslovanskem tržišču. (Po Delu 5. 3. 76 Dragi bralci! Opravičujemo se, ker boste prejeli glasilo v marcu. Prispevki so prispeli v uredništvo z veliko zamudo. Pisci so tudi pozabili, da traja v Ptuju praznovanje pusta več dni, pustne šeme namreč nagajajo tudi delavcem v tiskarni. Upamo, da bo naslednja številka izšla ob koncu meseca. Uredništvo Obvestilo Zaradi tiskanja posebne priloge .Stroškovnika« ne bodo objavljeni vsi poslani prispevki. Avtorji naj to sprejmejo z razumevanjem in potrpijo do naslednje številke. Glavni urednik ELEKTRONSKA OBDELAVA PODATKOV (Nadaljevanje s 7. strani) Glasilo izdaja DS SOZD Združeno perutninarstvo Slovenije, Ptuj, Potrčeva 65. Ureja uredniški odbor: Vital Turnšek (Pivka), Mate šoljič (Pivka), Jakob Butolen (Ptuj, Nada štalcer (Ptuj), Martina Trdin (Zalog), Štefan Veselko (Zalog) in Franc Potočnik (SOZD Ptuj). Glavni in odgovorni urednik Franc Potočnik. Tehnični urednik Jože Vrabl. Naklada 2.900 izvodov. Uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 65. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tiska Ptujska tiskarna Ptuj. Oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421-1/72 z dne 13. 11. 1975.