sin,
ZVEZA SLOVENSKIH KLUbOV
t *j
L
VLSTNIK
MKL&WhWL Kl
" il fiBQ
ULUbA
Glasilo članov S. K. Melbourne, Vie — IZHAJA MESEČNO — Predsednik Z. A. Verbic Naslov uprave kluba : 6 Banchory Street, ESSENDON, W.5. Vic. — Telefon; FX 2861 Za uredništvo odgovarja tajništvo
(Urednik : Mr. M. M. Opelt).
LETO II Št. 23
DECEMBER I957
5 LO VE.N S KI KLUb KELbOULNE

^UVDNSKI BOŽIČNI OBIÖAJI
* 'BOŽIČNI OBIČAJI V PTUJSKE OKOLICI
*
>OSt.
Božičem« Z niim	MeSfco!r?1 spise> vedel, kaj je Sveti pest. Te je dan pred
tri peprtaike \f	Vellk° p°eziJe- Wa Sveti post spečejo po vseh Halozah po
jaho36nni,t vlli -ì 3 S snujejo pomižjeke. Ponekod jih napolnijo s suhimi hruškami in Razen tega	w^Z --J® d6f® pomigJeka P^pi gospodinja še manjši kolaček,
do enristü S li	D vsadi, z roko na vsakega križ. Tega dne se vsi postijo
Ž^S ŠrSlSen^	lh	VSi te!Ži' 0b ^ Pa morajo hiti vsi trije pomi-
čeS da ma ne bo" po stalo	****** 3fla> ?°BkUSÌ VSak mal° 2gan^a in 5eSna>
samih postnih iedfS • x ' 80 pomiSJekl Pečeni, imajo pojedino., obstoječo iz razi ' Snih	i' D načnejo prvi poprtnik. Pojedina mora sestojati iz devet
repa! kri^irL t p™r^ja juha, hruško va juha, suhe kuhane slive in jabolka, drva^Ho	• S1™* Juha in pomi^k« ^d jedjo tečejo o'troci v'
Otrok lei io	vsak hoc e biti zopet prvi pri mizi. Tako se vrši včasih prava t^ÈJj
urneili NÌ bS f"0 PJlnGSel drva in P^i zopet pri mizi, bo vse drugo leto na0Ì posloma d, hf "i I er VZame g°spodar Posodo z blagoslovljeno vodo in poškropi vsa
Bog bSsSvS ; ,	°gnja in strele' poSkropi po^ske ^deže, da bi jih
*og blagoslovil m ne bi trebalo stradati kruha, poškropi živino, da bi jo Bog varova
m m hnrH Sonn v-i	.	* «,.	°
'<"1 TO	• ■	-,	."-U« j. e	oo VlOX »UQDJJ1 J-Iictvct Ij-tfxji
urnejši^NfboličS^eL1^---^ ^^11 ^ 2°Pet pri mizi> VSG leio ^
poslopja, da b: Bog blagoslovil
raznih hnlo^ni	r, „ • . , , . v	"--•"•"'y	0j.vj.iiu, ud u± ju nug vax'uvE
stopaj o otroci °	^ ^	kÌ VSe P°kadi> kar gospodar'poškropil, za njima
lepo okrnSnT'X	r°Žni veneCo mizo Postavijo božično drevesce, ki ga
or i srl	različnimi papirnatimi cvetlicami, z rdečimi jabolki, pozlačenimi
vs2e?hfš v ^ f.SVe^cami itd» Po.d drevesce pa postavijo lepe jaslice, ki so pom, S1Ä BoSen!av rdT	angela^ ki drŽi -	^ trak z napisom,
glava TW, m o -rrAX Z rr ^	dngeia, si arzi v roKan bel trak z napisom?
Okoli ki fin ^avan, Za podobe na stenah pa zataknejo bršlj an ovih in smrekovih ve i: iabolka fn -noSS6 P° papirnate vence. Na smrekove in bršljanove vejice obesejo rdeč blažena ^ n f9	E° VSG lep° okl>ašeno, zapoje božično pesem. »Sveta noč,
levle	l°x ^ fant3e in dekleta Padejo gledat, ker so radovedni, kdo ima
razen n • , ° drevesce in lepše jaslice. Ob enajstih grede vsi k polnoču.icam
S f .S P-	ki °StanG doma za varuhinjo. Na poti v cerkev svef ' .......
pa s suhimi smrekovimi treskami. Nekateri mečejo tudi rakete v zrak.
«.'lori --.rim	™ ~ ____- n* •	v	...
•jwr n j	--~------ *	UUUJ. 1CUVUÜC v Zj -L CUX »
w.*nT19 CGm pa gospodinja speče raznih gibanic in včasih tudi purana in pripiavi pražena jetra. S temi jedili pogosti tiste, ki pridejo od polnočnic.	"
od ^ri.fT1', , ostanejo doma, imajo pa med polnočnico največjo silo» Hodijo namr" "7®	skednja krast seno. AIk.o konj je« to noč več vrst sena, bo drugo leto r J
bo iipl v,11,0110 S?n° ne škod°valOo Tisti pa, ki so mu na sveti večer ukradli krmo, in hl^rvru?° let°.mršavo konjoo Zato zabijejo to neč vrata na skednjih, parnah fein I •• Jlm ne d° ^radGl sena ali slame. Tudi vsa vrata na svinjakih sabina j več jo moč C0Prn:LCG ne 13:1 Poškodovale svinj. Coprnice imajo namreč na božični večer
limw,M„Ia	p°st vse lepo pomijejo in pometejo, da Božič ne najde nič grdega in
umazanega v hiši. K polnočnicam nesejo kos kruha in nekaj bučnih koščic. Ko pridejo domov, dobi živina košček kruha, da ostane zdrava. Živino zbude in ji nasujejo po kru-nu krme, J-voščice shranijo in. jih zmladletka sadijo, da obilno obrede in da imajo na njivah debelo tlkve.(Budina)
SVet.Ì ?°St d01JeJ° pod mizo verigo, srp, telege in drugo poljsko orodje. K poprxnicu pa položijo nož, s katerim ga na dan sv.Treh kraljev razrežejo, ter ključ,
5JK. zatl^aJ°.Polfti v vrata, kadar grmi, da ne trešči v hišo. Tudi lonec pšeničnih "i^v13taviJO k pomižjoku. S srpom, ki je ležal pod mizo, sekajo poleti megle, ko se približuje nevihta s točo. (Haloze)
h^-PTüden-fCGd? Ì polnočnicam, odluščijo toliko lulcovih lupin, kolikor je ljudi ! '	ler.Jl]l nalože po vrsti na mizo. Za vsakega je zaznamovana ena lupina. V lu-
pine potrosijo soli Ko se vrnejo od polnočnic, pogledajo lupine. Kjer se je sol raztopila, ta prihodnje leto umre»
q . Deklino gredo pred polnočnico v drvjak, si naložijo en naročaj drv ter jih ne-
rK° "POd kumen"- Ko se vrnejo od polnočnic, preštejejo drva. Ce so sparana. potom se deklina prihodnje leto poroči. (Budina).
_ o	(nadaljevanje in konec na Si,strani)
KUKAJ BOŽIČNIH IHSLI
¥
f

4
I
ZA NEKAJ BOŽIČNIH >1311 so no naprosili. Pa saj ne vem^kaj naj bi napisal. Čo bi le vzbujal spomine na donaci boSiž^ bi narsikdo rekel, da skušan buditi Sust-va in morda celo solze. Ce ti napisal božično pridigo, bi se pa kdo drug oglasil» da Vestnik ni verski list.
A sleherni božič na tujen jo tako tesno povezan s spomini na dom in obenen z našo vero, da mino tega no morem. Božič je bil ze od nekdaj naš najlepši sloven.ski praznile, praznile družine, ki se je ta d an zbrala pod rodnim krovom. In zbrala so je okrog jaslic,ki sivo ponazarjajo, kaj božič pomeni.
Če z ••CkjiSa izključimo don in novorojenega Krista, potom nam tudi božiča ni treba. Na koga naj se pa poten spominjamo? Nič nam ne preostane. Lo ples in zabava ter polna miza jedil in pijačo, izpod stropa, na papirnati vSakobarvni okraski, ki veljajo volj za pustni
i verjemite, da bi bil to za slehernega še ni otopel za vso domače in lepo, kaj
vepar kot na bosioni. izmed nas, ki nam spon
V -i	I	T V « V
žalosten bozic.
Božič jo spomin rojstnega dne Kristusovega, od. katerega štejemo leta. Svet jih ;'teje, verni in brez verni. Še tisti, ki trdijo, da Kristus ni nikdar živel. Res čudno, da bi so našel nekdo, ki bi ne resničnega Kristusa tako živo naslikal v zgodovino, da bi njegovo namišljeno rojstvo postavili za mejniki Verjamemo vsem mogočim "zgodovinskim dejstvom", pa bi no verjeli preprosti Betlehemski zgodbi,_ ki jo nrav v Svoj i-preprostost i tako resnična in doživeta., da dvomiti o njej ni mogočo.
In čemu so izbrali Kristusovo rojstvo za mejnik? Ce bi bil samo človek in še v hlevu, rojen - kdo bi se brigal zanj? Prišel je na svet kot naš Odrošenik. Noč je napravil za dan. Pokazal nam je svetlo pot, pot do neminljivo sreče, a preko trpljenja uboštva štalice in jasli in križa.
Toroj je pravi božič nujno duhovni dan, ko bi se moralo vse drugo u-makniti glavnomu namenu praznovanja. Kdor tega. ne znore več, ta naj odvrže stortine na donaci božič ned staro šaro, dan božiča pa označi v svoji beležki kot "pričetek počitnic". Toda naj mi verjame,^da se bo sam oropal vsega tistega, ki daje našemu življenju smisel. Življenje broz smisla pa ni vredno življenja.
Da, božič je verski praznik! Najlepši praznik, z globoko vsebino, ki ji do dna ne moremo. Zato ras napravi spet majhne otroke, ki gledajo irt no razumejo. In prav v tem žari sreča "iz njihovih oči. - Naj sari tudi iz naših, ko bomo v globoki veri zrli na jaslice in sc- znova čudili betlohjpbsk.i zgodbi Gospodovega rojstva. Kakor nekoč,.»
P. Baz ili j OB;
Vìi
t (i
i
lS
i#4
H
I
'tO/'' /J ':, .A


•'i/i./'---
i F
! I
hfjr 'J;
CO'
ir
JC
-i—©•
Z/I S LOVEN S K
□□L i
D O Al ziri
Odsek "Dom" Slovenskega Kluba Melbourne javlja vsem članom, da je 22. novembra pričeta akcija za zbiranje denarja za gradnjo "Slovenskega Doma" v polnem teku. Poverjenikom so bile izdane izkaznice in le tisti,ki imajo talco izkaznico so upravičeni sprejemati denar., za Dom.
Za vsak tudi najmanjši dar mora poverjenik izstaviti darovalcu 'častno potrdil©', z žigom S.K.M.
Ker pa poverjeniki pobirajo te darove v svojem prostem času in vsak mora obiskati precejšnje število'članov, Vas naprošamo, da jim bodite v pomoč, da bodo mogli čim hitreje dovršiti svojo nalogo.
Da bi se njihovo delo ne zavlačevalo s pojasnjevanjem, bomo pa že vnaprej odgovorili na nekatera pereča vprašanja, ki zanimajo vse.
1)	Kje bo"DOM" postavljen?
To vprašanje je zelo delikatno in obširno. Odvisno je od Vas samih oziroma od vsote nabranega denarja ker so cene zemljišč zelo različne, kje bo stal "BOM",
2)	Kje se zbrani denar shranjuje in kdo odgovarja zanj?
Zbrani denar je vložen v "State Savings Bank" v Ivanhoe god imenom Odsek "DOM" - S.K.M. Podpisniki pa so M. Lauko, S. Bernat in K. Colnik. Denarose more dvigniti samo s podpisom navedenih treh in s:cer samo ko Skupščina darovalcev in Upravni Odbor S.K.M. to odobrita. Ha skupščini mora biti prisotnih najmanj 2/3 darovalcev in njih večina sklepa .sporazumno z Upravnim Odborom S.K.M.
3)	Kaj se bo z denarjem naredilo?
Tudi o tem odloča zgoraj navedena Skupščina. Možnosti so -štiri s
alda se kupi zemljišče in na njem zgradi Slovenski Dom.
b)da	se kupi staro poslopje in da se ga preuredi.
c)da	se v slučaju neuspešne akcije ne more kupiti niti staro poslopje, se z zbranim denarjem kupi zemljišče nekje 8-10 milj izven mesta in se talco denar drži investiran,
d)da	se v slučaju popolnega neuspeha akcije denar v polnem znesku vrne darovalcem.
Prepričani pa smo, da na Skupščini o točki c) in d) se sploh ne bo govorilo ker naši rojaki želijo "DOM",, ga hočejo imeti in ga bodo tudi imeli.
Za odsek "DOM" - S.K.M.
Načelnik ;
M. Lauko
FINANČNO POEOČlLO "KULTURNEGA VEČERA" - 22.11.1
A'OH O D I<1	---=
Prodaja programov Izkupiček buffeta
957
" hranilnika DOM £
128. 0.0 I9.I9.O
9.II.I
i ZÙfisT.K( Najemnina sobe za vaje in
dvorane Tiskanje programov Diplome
Najemnina kostimov in lasulj Coca Cola,pecivo,jabolka Najemnina za reflektorje
in mikrofon Drobnarij e(n.pr.šminke) Materjal za kulise in zavese Čisti dobiček
£ I57.IO.I
£ 21.	2.6
£ "M CK, -L _) 0	6.4
£ 11.	12.9
£ 15.	1.6
£ 9.	8.0
* £	0.0
£ 9.	9.10
£ 54.	9.1-1
iT" 0	0. -g'
£ I57."	ioa
Po sklepu Upravnega Odbora bo čisti dobiček in znesek potrošen za izdelajo kulis (skupaj £71. 9. 2) vplačan v sklad za "DOM - S.K.M.
mm/j/.
Pater	°
BAZILIJ ofs
po
*	V Bonegilli sem se oglasil po svoji vrnitvi iz novembrskega obiska Južne Avstralije. Skupina Slovencev se je že znatno skrčila, a kaj, ko dobi taborišče se pred božičem
novo pošiljko naših rojakov. Sicer sem vesel, da jih vsaj Avstralija še sprejema, ko jo že Kanada nedavno zaprla svoja vrata. Kam bi nagi ljudje iz italijanskih in. avstrijskih kanpov, če bi avstralska vlada mislila tako, kot se izražajo celo nekateri naših:»Ja kaj pa jih. .sprejemajo, ko še za nas ni dovolj dela?!" Kam pa bi šli naši ljudje, ki pri-hajajo^masah Sez mejo? Je pa že bolje učiti se potrpljenja v Bonegilli, ali pa malo zadrgniti pas na svojih prvih delavnih mestih širne Avstralije, kot pa v katerem koli evropskem taborišču gledati v negotovo bodočnost. Korajža velja! Avstralija bi bila zelo verjetno v krizi tudi brez novih, ki iz meseca v mesec napolnjujejo Bonegillo.
Kar sem nabral stare obleke in čevljev, sem razdelil med rojaki. V bodoče pa se priporočaj». Sem v Bohegilii bral pismo družine pred odhodom na ladjo: bosi so in" strgani, da jih je sram. Z drugo besedo: čim. bodo v Bonegilli, jib bo treba obleči. Imaš kaj po omar an, da ze dolgo nisi oblekel? Prinesi na moj naslov ali pa sporoči, da pridem iskat!
*	Čedno slovensko skupinico sem našel v Beechworth-w, kjer sem se ustavil na poti v Bo-negillo; štiri slovenske družinice, ki sem giih bil vesel prav zato, ker se med seboj
tako_ lepo razumejo. Dve družini sta že nekaj let tam, dve sta novi. Tomašičeva Lilij anca Ti bila kot nalašč za oder, tako fletno poje in nič je ni sram. Daleč so od Melbourna, pa^vendar mi je Pančurjeva gospa rekla, da bodo enkrat prišli na kako našo slovensko ^prireditev. Tega pogrešajo, zato pa so navdušeni za našo organizacijo in zlasti za zidavo Soma. Vem, da bodo otroci hitro napolnili šparovček za Dom, če ga Dodo le dobili.
Turkova družina v Beechworthu je pred leti izgubila sina Franca, ki je umrl za posle-žicami nesreče z motorjem. Zopet sem dobil novo ime za moj seznam naših pokojnih.
*	0 božičnih porokah bom pisal pozneje. Krščen pa je bil 30. novembra Kohekov Francek
(v Glenrcyu). V Moonee Pondsu pa so krstili v družini Alojzija VITEZA dne 7. decembra: fahtka bodo klicali za Alojzija Milka. Čestitamo!
*	POLNOCNICO bomo imeli Slovenci v Melbournu v cerkvici, kjer se zbiramo na prvo nedeljo v mesecu. Sem poskušal dobiti večjo cerkev za to priliko, pa je nemogoče. Bomo pa pd-
urli^vrata in boelo ljudje stali tudi med cerkvijo in dvorano. Spovedoval bom od 7-8 pri
^ancišku v mestu (St.Franc is Church, Elizabeth St.), od desetih do polnoči pa v cerkvi polnočnice (St.Louis Church, Burnley, Starceli St. Če pridete do železniške postale jjurnley po Swan St., je cerkvica na drugi strani proge). Ob noi dvanajstih bomo pri-celi peti božične pesmi, maša pa se bo pričela točno opolnoči.
Spoànil bi Vas tudi rad na pete litanije, ki jih bomo imeli v St. Alban su na nedeljo po božiču ob pol petih popoldne. St. Albans ni daleč: naplavite obisk pri kakem svojem „znancu in se udeležite tradicionalne slovenske pobožnosti. Čim več nas bo, lepše bomo ^zapeli.
*	Karitativna ustanova »St, Vincent De Paul Society - Migrants work" bo priredila dne 26. januarja zvečer v Melbourne Town Hall PAGEAMT OF NATIONS. Med petnajstimi narodnostmi
bomo nastopili tudi Slovenci: pokazali bomo naše lepe narodne noše, pel bo naš kvartet, Brata^Ješeta pa bosta zaigrala nekaj narodnih pesmi. Mislim, da se bomo kar postavili pred javnostjo. Med gledalci bo tudi minister za emigracijo in pa župan mesta Me lb our na ter mnogo drugih visokih osebnosti.
*	Sv. Miklavža na slovenski zabavi žal nisem videl. Videl pa sem ga naslednji dan popolane, ko je delil darove otrokom. Le ohranimo svojo tradicijo! Če drugega ne, nas Miklavž
uči^duha darežljivosti. Otroci pa imajo tudi svoje veselje. Zal mi je bilo, da ni bilo
toliko otrok kot bi jih pričakovali. Za vsakega otroka člana Kluba je bil pripravljen paketić.
Miklavž je bil kaj posrečen, enako angelci in parklji ter sveti Anton. Kaj vse se napravi z^dobro voljo! 31. verjemite, da mi pri vsaki slovenski prireditvi uidejo misli -na bodoči SLOVENSKI DOM. Kaj vse bomo lahko napravili, ko bomo imeli lastno streho! Poten ne_bo več neljubih pomot in spraševanj: kam priti. Vsakdo bo vedel, kje so slovenske prireditve. - Akcija za DOM je stekla, od nas vseh pa zavisi, kako bo uspela!
*	Vsem rojakom želim prav vesele božične praznike in obilo uspehov v novem letu. Enako oa D oru Kluba in celotni organizaciji, ki naj nas vse v novem letu še tesneje poveže!
- £ -
SLOVENSKI KLUB MELBOURNE
vljudno vabi vse rojake na
ki "bo
v torek 31. decembra 1957 od 7.ure zvečer do ene ure zjutraj V PRAHRAN TOWN HALLU, PRAHRAN Ples. - zabava - buffet
V
Cisti dobiček gre v sklad za Slovenski Dom Melbourne.'
* GOSTOVANJE DRAMSKE SKUPINE SLOVENSKEGA KLUBA MELBOURNE V SYDNEY-ju *
Kot smo Se poročali v prejšnji Številki VESTNIKA, bo dramska skupina S.K.M. gostovala v Sydney~ju s celotnim sporedom Kulturnega Večera. Slišali smo, da vlada v Sydney--ju veliko zanimanje, zato se pa naši igralci in pevci pridno vadijo, da bodo mogli nuditi našim rojakom v N.S.W, res lep večer slovenske besede in pesmi. - Predvideva so, da bo 3. januarja okoli 40 rojakov odpotovalo iz Melbourna v Sydneyf nekateri gredo z vlakom, drugi z avtomobili.
Gostovanje bo 4. januarja I958 ob 8 uri zvečer v MACCABEAN HALLU, Darlinghuwf Sydney. Po sporedu na odru bo pa prosta zabava.
Našim igralcem in pevcem želimo veliko uspeha v Sydneyui
P_ISM0 IZ NEBES	V Nebesih, 10.12.1957
Dalj časa sem z veseljem opazoval kako so nekateri člani S.K.M. pripravljali vse potrebno za dostojni sprejem sv. Miklavža.
Od radosti mi je vzdrhtelo srce', ko sem videl, da je peščica Sloveneev prinesla v oddaljeno Avstralijo tradicijo svojih pradedov« Ko sem s svojim spremstvom stopil na oder, mi je od veselja zastala noga ob pogledu na lepo okrašeno dvorano, napolnjeno z nadebudnimi Slovenci. Oder sam pa je prikazoval del Nebes in pa tudi pekla. Osupljeni so bili tudi moji spremljevalci, Angelčki, katerim se je pripetila neprijetna nerodnost, da so skoraj prevrnili mikrofon, - Ne sme se jim pa to zameriti. Imajo sicer tudi v Nebesah večkrat taka zborovanja, pač pa nimamo mikrofonov niti zvočnik; ker nam ti niso potrebni. Pri nas vlada tišina če nastopi kale govornik« Celo <::;Ly ki mogoče ne poslušajo, so tihi in mirni,da Ihko vsi drugi slišijo in razumejo«
Na žalost mi je bil čas mojrga bivanja med Vami kratko odmerjen, a mladino so pa srbeli podplati. Zato pe. h- marsikateri obdarovanec ostal brez zaslužene pohvale. Mnogi pa so se s tem t
TIC L 13X' S
ono izmuznili sramoti, ko bi jim javno očital njihove grehe. Krampusi so pa ostelli praznih rok, kor niso našli med Vami nobene žrtve, niti onih za katere so si še posebno nabrusili kremplje.
V glavnem je moj prihod na zemljo v prvi vrsti namenjen otrokom, Spomni se slovenski oče in mati svojih otroških leti S kakšnim veseljem si Ti pričakovala §v. Miklavža, če si imela mirno vest, in s kolikim strahom Te je navdajala misel na parkeljne, če Ti vest ni bila čista.To je tradicija Tvojih pradedov« Bilo je javljeno v VESTNIKU in tudi osebno sem na predvečer objavil, da bo obdarovanje otrok v nedeljo popoldne. Prinesel sem darila za več kot osemdeset otrok, toda bil sem razočaran, ko sem zagledal skoro prazno dvorano. Ko sem otroke klical po imenu, se mi je na žalost od desetih oglasil samo eden ali dva» Večina je morala ostati doma in se zadovoliti s tem kar so o sv. Miklavžu od sobote zvečer pripovedovali oče in mati. Sami pa niso bili deležni onega, na kar so se mogoče že celo leto pripravljali.
Upam pa, da ko bom prihodnje leto zopet med Vami, ne bo moj glas odmeval v prazno ampak bodo vsi otroci prisotni pri razdeljevanju daril. Videli boste, očetje in matere, da boste tudi sami uživali nad veseljems ki bo sv.Miklavž pripravil Vašim otrokom.
Blagoslavlja Vas
sv, Miklavž
o
^ammzsz.
m
ODSEK ~ T) 0 M » Načelnik odseka "DOM" g* M*Lauko poroča, da je sklical s/0.30 redno sejo odseka dne 15, dec. t.l. na kateri so poverjeniki sprejeli naslove rojakov in častna potrdila, kakor tudi izkaznice, ki bodo rSp™ P^erilnica sprejemanja kakršnih koli darov za Slovenski don,
«DOM» OPOZARJA ROJAKE. NAJ V NOBENEM PRIMERU NE IZROČAJO ü/-t->)' ,DOM OSEBI^ KIJE POSEDUJE V TA NAMEN IZDANE IZKAZNICE, l lzkazni.ca je dvojezična, slovensko « angleško in opremljena z žigom, . podpiraLa_ sta jo načelnik odseka ter predsednik Kluba. ) urani.iiilkij, katere bedo izdajali poverjeniki, so registrirani v tajništvu ocn-ia H')uM" po iuenih prejemnikov. Edino na ta način se bo točno vedelo, Katero številko Hranilnika ina določena oseba«. Hranilnike bodo pobrali poverjeniki ob zaključku akcije oz. na zeljo. Zaključke iz II. redne seje odseka "DOM" glej na drugem mestu VE'SINIKA.
IGRALSKA SKUPINA S.K.M. Režiser g« S.Košir opozarja igralce ŽUPANOVE MICKE, da imajo vajo v nedeljo dne 29. dec. t.l. ob 3 uri popoldne na naslovu: \5 Ola as tone Ave, Armadale, Ne pozabite ill
Istočasno tudi naproša vse rojake, ki so kdaj koli nastopali ali pa sodelovali pri igralski skupini, pevskemu zboru, baletu, folklori ali"igrajo kakršen koli instrument, naj se prijavijo na tajništvo S.K.M.,c/o Kulturni odsek, o %nchory St., Essendon. Radi bi še vec novih moči za pripravo kulturnega programa prihodnjega leta. Za izdelovanje garderobe igralske skupine pa tudi naprošamo šivilje, krojače in frizerje, da nam priskočijo na pomoč. Prijavijo naj se na isti naslov.
BLAGAJNIK S.K.M. sporoča vsem podjetnikom, ki oglašajo v VESTNIKU, kakor tudi ostalim rojakom, ki imajo kakršne koli finančne obveznosti do S.K.M., naj slednje poravnajo najkasneje do januarja 1956. S tem dnem bo z ozi-rom na skupščino S.K.M. ( 19. j an» 1958 ) zaključil blagajniške knjige.
ČLANSTVO S.K.M. Načelnik članstva poroča, da prejemajo od 1. nov. t.l. dalje VESTNIK S.K.M. le vpisani člani. Ustavljen pa je bil vsem, ki so vstop v S.K.M. odklonili oz. niso odgovorili na naša pisma. V prejšnji številki VESTNIKA smo sporočili rojakom, da Članarina S.K.M. istočasno ^rije naročnino za naš list. Naj bc v vednost vsem rojakom, da je VESTNIK W.'V-k- rle glasilo našega Kluba, Ker smo do omenjenega datuma pošiljali VESTNIK na vse znane naslove v Viktoriji, smo upravičeno pričakovali, da
bo vsak pristopil k S.K.M
rojakom v Viktoriji,
, ko bo slednji organiziral zbiranje članstva, ati VESTNIK,"naj po
5 nò "darilo", poslano v s en
Kdo od nečlanov želi prejemati VESTNIK,"naj postane član S.K.M. Božična številka VESTNIKA je naše skromno^božič


IV. REDNA SKUPŠČINA S.K.M. VSE ČLANE IN ČL A NICE SLO-! V E H S K E G A K L U 3 A 0 P 0 Z A R J A M 0 NA IV. REDNO	|
S K U P g fi I N 0 SLOVENSKEGA KLUBA V M E L B 0 U R N Ù,j KI BO DNE 19. J A N U A R J A 1958 V DVORANI ST, CHURCHCOR N E R NICHOLSON ST., in ALEXANDRA PARADE, NORTH FIZROY.
IZPOLNI T lì I Z A C I J I ODZIVU,
VAŠO D 0 L Ž N OST SLOVE N Š K I 0 R G A-
TEM, DA SE 0 D Z 0 V
T il
N A S S M U
tt
J
SLOVENSKI KLUB MELBOURNE izreka sožalje članici Jožici Sajnovičevi ob nepričakovani izgubi njene mame Terezije Kšela, ki je umrla_v Ljutomeru» Enako tudi članici Nadi Laukovi ob nepričakovani izgubi njene mame Marije Cervek, ki je umrla v Mariboru. R. I. P*
Med zadnjimi j če Že ne prav zadnji, tudi jaz pošiljam svoj prispevek. Dull je t>il sicer že zdavnaj voljan, toda meso je bilo slabo....
Jaz in moja družina Vam čestitamo k Vašemu delu in izrekamo svojo hvaležnost Vam in ostalim sodelavcem. Vaše požtvovalno delo ohranja priživljenju iskrico slovenske zavednosti med našimi rojaki širom Viktorije«, Velike razdalje, vsakdanje skrbi in - priznajmo - inercija materije nam preprečujejo možnost sodelovanja? ne mislite pa, da Vam v duhu ne Želimo vsega in vsakršnega uspeha. - Upam, da nas boste potrdili kot člane Vašega kluba in nam poslali tozadevno obvestilo.
A» D.
Morwell
Ravno predi nekaj dnevi sem prejel VaŠe pismo za katerega Vam najlepša hva Res malo ste me prehiteli ker sem se že dolgo pripravljal, da napišem pismo, v katerem bi rad izrazil željo, da postanem član naše vredne slovijo organizacije. Že precej časa je minulo odkar sem zapustil Melbourne in -' stalno delam v bushu talco, da mi res malo časa ostaja za pisanje in še tistega uporabim za pisanje staršem in učenje angleškega jezika, Ko bi pa bil v Melbournu, verjemite, ne bi odlašal postati član S.K» Moram Vam rež: da so me malce prizadele Vaše zadnje vrstice» Res, žal mi je, da nisem me: Vami? nič ne de - ko bom prišel v Melbourne pa bom pogostoma prisostvoval Vašim prireditvam«, Ne mislite, da sem Vam zameril za one vrstice - nekomu že pripadajo. Saj vem, da je mnogo takšnih, katere je treba podžigati z žarečimi besedami^ ne vem kako mora človek biti takšen. Ce bi vsak Slover. poznal našo žalostno preteklost in zgodovino, v kateri smo bili večno zat rani, bi vedel, da se moramo povezati v organizacijo - to je edina možnos dosege ciljev» Na koncu pa lep pozdrav Vam ter vsem Vašim bližnjim rojako: Posebno,prosim Vas, pozdravite p. Bazilija,
So G.
Nattai - N.S.W.
PISMO IZ BOLNICE,- Sem slovensko dekle, ki se nahaja Že pet mesecev v bolnici in si samo želi priti končno med svoje rojake,- Ne samo v taboriščih, tudi po bolnicah je mnogo S lovencev, ki so, skoraj bi rekla, zapuščeni in ki bi si želeli slišati nekaj slovenskih besed,
Ko sem priplula v Avstralijo sem tri tedne živela v Bonegilli, ko sem naenkrat zbolela na pljučih, Poslali so me v Melbourne,v St.Austin Hospital. Tu sera bila tri mesece, nakar so me poslali v zdravilišče.
Upam, da bom kmalu boljša in bom mogla priti med Vas ker bi Vam talco rada pomagala pri Vašem delu - posebno pri delu za Slovenski Dom, Moja edina želja je, da bi enkrat prišla zdrava in vesela zopet v slovensko sredino,da bi skupaj zapeli lepe slovenske pesmi.
Zaključujem to svoje pismo želeč Vam vesele božične praznike in Novo lete, da bi jih dobro in veselo praznovali v slovenski družbi.
Gdč.Ivanka Skerbinek Heatherton Sanatorium Kingston Rd.,Cheltenham-Vic,
Z iskreno željo se obračamo na Vas, da bi nam v nadalje pošiljali VESTNIK, Prosimo Vas, da oprostite naši malomarnosti, da nismo pravočasno poravnal: članerine. Sporočamo Vam, da nismo prejeli Vestnik-a za mesec oktober? vljudno Vas naprošamo ako bi nam poslali. Javimo Vam, da smo spremenili naslov? denar pošljemo po pošti.
V naprej se Vam zahvaljujemo ter Vas lepo pozdravljamo, ter hočemo ir v bodoče biti člani kluba.	^ g
o	Maoleod, Vic,
Bil ;]e a itn ski popoldan pred svetim večerom. Gospodična Marija je sama strmelč skozi zamrsi a okna svoje sobice. Burja je zavij ala okoli, ogljov» Sem pa tja je prirasla s seboj sneMinkOj kot izgubljen pozdrav* z daljnih,, zasneženih gora1.
Sobica gospodične Marije je bila vsa okrašena a smrekovimi vejicami. S tem: ai je hotela pričarati vsaj malo prijazne božične domačnosti,, tople ljubezni in miru, ki jih je tako pogrešala. Cd zakurjene peči se je razširjala prijetna toplota^ pred gospodične Marijo so ležali na mizi kupi nepopravljenih zvezkov. Mislila je z otoŽnost; na božične praznike? na sveti večer, ki se je polagoma bližal, na počitnice, ki se jii prav nič ni veseli].a*, k^jti vzele so ji še tisto trohico sreče,, ki jo je imela. Gospo dična Marija je bila ena izmed tistih plemenitih učiteljic, ki jim je vzgoja otrok ra dosto Bila je popolnoma sama3 živela je le med oiroki,, katerim je vcepljala prva seme-na dobrote in ljubezni v drobna srca.
Lotila se je dela0 Bada je popravljala naloge svojih učencev, iz njih je razbirala otroške duše, njih veselje in žalosti. Odprla je prvi zvezek. Burja je silneje zatulila in gospodična Marija se je nasmehnila ob okrogli, malce ležeči pisavi Potočnikove Metke. Metka je bila hčerka edinka bogatega posestnika v vasi. Naslov naloge je bil "Kaj si želim za Božič?" Metka je z okroglimi črkami nanizala cel kup željclj, dobro vedoo,. da jih bo bogati očka lahko v vseh ustregel. Gospodična Marija se je J smehljala, pa vendar je k nalogi pripisala, naj bo Metka v prihodnje malo skromnejša, ' kajti Božiček mora obdarovati vse otroke, ne samo nje.
Mali Janezek si je želel barvic, bo slikal5 potepuški Jakec je hotel imeti novo puško in čelado. Brobna Ivanka je bila najboljša in naj skromne j Šac Zase ni želel: ničesar» samo mamici je iskreno želela zdravja» Bežalo so zgodnje popoldanske ure, pred učiteljico so se nizale druga za drugo male postavice učencev, vsak je prihajal : s svojo prošnjo, vsak je kazal v nalogi svojo naravo.
Ure so hitele in gospodična Marija je živela v otroškem svetu. Pozabila je na vse svoje težave, pozabila je na svojo samoto^ pozabila na božični večer in na svojo : žalost.
Spominjala se je svoje mladostx, ki je bila žalostna, brez veselja, spet je živela v rojstni vasi, se igrala in pisala domaČe naloge, kot zdaj ti otročki.
V tom trenutku je odprla zvezek Jožeta0 Vsa osupla je prebrala nalogo. Nikjer sledu o toplini božičnih praznikov, nobene želje ni bilo v vrsticah. Vsa naloga je "bi la ena sama obtožba proti krivici revnega otroka. Jože se je zavedal, da božič ne pri c naŠa istih daril njemu kot bogatim otrokom, ne, ampak bo nanj popolnoma pozabil ,čeprai ga prosi tako maIo0 Iz naloge je vel tak obup, taka obtožba proti ljudem, celo proti lastni materi,, ki za sina ni imela dobre besede, da se je učiteljica zgrozila. Str' '. * je nad nalogo tega vaškega otroka, strmela, nad krutim spoznanjem, ki je prehitro pri- 1 Šlo v njegovo dušo in bila je žalostna^
Spomnila se je na svojo mladost, na svoja leta, ko je morala tudi ona okusiti trdoto airomaštvaP ko je tudi ona spoznala, da ni pravice za vse enako, da celo Božiček ni pravičen.	H
Zaverovana v te žalostne spomine, je učiteljica naenkrar zaslišala trkanje na I vrata. Na pragu je obstal mali Jože,5 ves prezebel in v zadregi ji je ponujal zavitek, Gospodična Marija je presenečena? nihče se je ni spomnilo Nobeden izmed bogatih otrok , ji ni ne voščil, ne ničesar prinesel. Noben sorodnik ji ni pisal j nihče ji ni dal ne ene dobre^ p^xjasne besede0
Od Jožeta je Še najmanj pričakovala in prav on jo je iznenadil. Naenkrat jo je prešinila, srečna miselo
"Pridi JoŽekJ Skupaj bova praznovala sveti večer? Skupaj bova naredila jaslice I potem si bova pa še zapela božično pesem! Saj sva oba žalostna, oba f-amai"
JoŽe je v zadregi in ne ve, kam bi pogledal5 nerodno stoji na pragu in se ves t trese od rnraza0 Učiteljica ga potegne v sobo, sleče mu oguljeno suknjico, odveŽe mu c raztrgani šal in mu skuha čaja. Jožek se je med tem že malce privadil. Po mahu razpo- e stavlja pastirce? postavi hlevček, napelje po trati potoček, zajezi jezerce in je srečen. Učiteljica ga samo gleda« Zdaj se veseli božiča, zdaj čuti,, kaj je božična skrivnost in tudi ona je srečna. Po večerji posadi Jožeta v naslonjač °9 v eno roko mu s da jabolko, v drugo kos potice. Sama sede zraven njega in mu prične pripovedovati. Ne pripoveduje malemu dečku o vilah, o čarovnicah, ne,pravi mu povest o malemu pastiri revnem dečku, ki je s pridnostjo in vztrajnostjo dosegel mnogo v življenju. Pravi mu o težavah in bojih, ki jih je imel ta pastirček, pravi mu o njegovem trpljenju in mu vtisne v srce, vse si zapomni. In ko se povest konča, kako je pastirček na božično
- 1 0 -
nož našel po tolikih letih Še svojo mater, Jožek ne more več zdržati in skozi solze zasepeta s"Tudi jaz ti hotel hiti tak pastirček!"
Bliža se polnoč» Gospodična Marija dobro zavije Jožeta in skupaj se odpravita k polnočnicij Po poti tuli burja? bori se pripogibajo in mečejo pošastne sence na gozdno pot. Toda Jože ne vidi in ne sliši ničesar. Trdno se oklepa svojo učiteljice in misli,» misli na božično noč, na JetuŠčka, ki mu je danes toliko dal, misli na a svojo dobro učiteljico in ji je hvaležen.
a- ..... Gospodična Marija molči. Tudi ona je danes hvaležna Bogu, pa tudi Jožetu,
ki ji je dal srečo in življenjski cilj nocoj, i , _ Burja prinaša zamolkle glasove zvonov in v dalji se že vidi razsvetljena cer-i	vstopita,, se oči vseh vernikov vprejo vanju. Vaščani se čudijo. Kako dobra je
ta -učiteljic a I Celo Jožeta je vzela s seboj. Od klopi do klopi se širi šepet. Marija j< 1pa,V°dl Jo£efa za roko, vodi ga proti razsvetljenemu oltarju, kjer gori toliko sveč, i) .	Jože 0(3 ni	Zdaj kleči Jožef zraven učiteljice, velike oči gledajo v
0_ jaslice, gledajo Jezuščka in drobne ustnice pojejo. Nocoj mu je učiteljica povedala, a- da ng talco sam, da se ona zanima zanj, da ga ima rada. Pokazala mu je svetlo pot,, e- ;:ä£0 dela, da bo kaj postalo iz njega, in Jože trdno obljublja novorojenemu
■ Jezuočku, da bo vedno priden. 'Tudi ponosen je, Jože. Gospodična ni gledala drugih, _ ni izbrala bogatejših? on kleči poleg nje.
e	_ Povzdigovanje je. Gospodična Marija daruje Bogu svoje življenje, daruje vse
veselje in se posvečuje otrokom, Nocoj je spoznala svoj življenjski smoter, nocoj ve kaj je njena dolžnost. Postala bo kipar, ki kleše umotvor iz hladnega marmorja, po-L ' v^la bo izoblikovalka otroških duš, sodelavka božja bo.
Vsa cerkev poje, vsa srca molijo novorojenega Boga, Nazaj grede od polnočni-^ ce, gresta učiteljica in Jože spet skupaj. Na pragu se Marija ustavi. Počasi, počasi odpre vrata in zastrmi. Vsi njeni učenci so se zbrali v sobici. Zelena jelka se ponosno dviga, vsa okrašena srodi izbe, otročički pa se držijo za roke in pojejo. li	Eo vstopi Marija skozi vrata, ji vsi skupaj voščijos Srečen in vesel božiči
Učiteljica je ganjena do solz. Ne ve, kako bi se zahvalila za to lepo misel, kako bi povedala tem malčkom, da jih ima tako zelo rada, da so ji vse na svetu, da jih ljubi oolj kot lastne otroke. Pritiska na srce zdaj enega, zdaj drugoga; poljubuje jih vse a vprek, malčki pa ščebetajo in vriskajo ter jo vprašujejo, čemu neki joče, ko pa pravi, da jih ima rada, da je srečna. .
Pa še ena, največja radost jo čaka» Med otročičke naenkrat trudoma vstopi sključena starka. Marija zakriči, jo objame, joče, se.smeje, vprašuje, jo poljubuje in spet plaka, Marijina mati je prišla čez mejo prav na .sveti voČer in je hčerki L pripravila najlepše darilo.
i- _ _	naj bi Mariji naredilo več veselja, več sreče in zadovoljstva? Nocoj je
dobila^prav vso. Vse njene najskritejše želje in sanje so se uresničile. Ljubljena mati je prišla k njej, otročički so ji pripravili tako veliko voseljo!
Na temnem nebu sveti bleščeča zvezda. Vse stvarstvo je nocoj pri jaslicah, ''la *. e- moli BoSa* v mali kraški vasi, v izbici pa pojejo otroci najlepšo pesem» Mati in _ nča sta srečni, mali Jože je ponosen, Loteče pa razprostira drobni ročici v
sveto noč$ blaženo noč
N , . .
h+++++++++++++++++-H-+++-h++++ ++++++++++■
■ Božični običaji (nadaljevanje z 2. strani)
Med polnočnico od dvanajste do ono ure je v studencih namesto vode vino.
(Budina)
Pastir ureže pred sončnim vzhodom tri leskove šibe, ki še ne smejo biti loto stare. Z njimi žone živino k potoku napajat. Ce to stori, ga živina vse drugo leto no jezi.
e Božič.
Po polnočnicah grodo vsi domov in se gostijo z jedili, ki jih je gospodinja pripravila.Spat ne gro nihčo. Vsi se vsodejo okoli peči in poslušajo starčeve zgodbe o božičnih nočeh. Pa tudi druge pripovedko si pripovedujejo, n.pr» o ptujskem mestnem ' stolTpu31.° Krosniku, ki je gospodoval na Vurbergu, o Atilu, ki jo pokopan pri sv.Poku na Hajdini itd, Zjutraj grodo vsi k svitnicam, razen varuha. Po zornicah je doma pripravljenega zopet obilo jola. Načncjo drug pomižjek. Tretjega zavijejo v prt in postavijo na mizo, kjer loži do sv. Treh kraljev. Po jedi gredo nekateri k vočernicam. ZvoS er pa pri vsaki hiši molijo rožni venec.
* Po zapiskih F. Kotnika *
rč:
Segavi in hudomušni Brj ani na Vipavskem se kaj radi pošalijo na račun raz-tresenosti svoje vasi* Pravijo, da jo je bila pred davnim raztrgala burja in jo razkropila v devet manjših vasic. Kdo bi jim verjel - saj so vasice zasidrane na vršičkih ovalnih hribčkov in ne ob njih vznožju, t zatišju. Drži pa kar sem rekel, da so Brjani Segavi in hudomušni ljudje in kar je s tem v sorodu ~ dobrodušni.
Tak je bil stari Purlan, kmet iz vasice Furlani. Ta vasica je dobila svoje ime po njegovih prednikih, in to je Furia-nove vselej nekako povzdigovalo nad drugimi, češ, mi smo prvi in pravi predstavniki tele vasice,
V zadnjem Furlanovem rodu pa nekaj ni bilo v redu. Pred dvaindvajsetimi lejti sta v zakonu Janeza Furlana in njegove žene Tereze zagledala luč sveta kar dva krepka sinova, dvojčka. Potem pri njih ni več zavekal noben otrok. Krstili so ju prvega Janeza, po očetu, a drugega Milan, Ze od malega sta si bila otroka za las podobna, a le po zunanjosti. Nekaj let je bilo vse v redu s otroka sta jima srečno doraščala. Mati pa, ki je imela z otrokoma več opravka kakor oče, - ki je bil, rekel bi, nekako privezan na grunt - je opazila-, da je med otrokoma neka velika razlika, dasi sta oba dvojčka hkrati rasla pod njenim. srcem0 Enako ju je vzgajala, enako jima je razdajala svoje ljubeče srce, pa tudi enako ju je okregala in stepla, če je bilo potrebno.
Nekega večera, ko se je oče vrnil z grunta, je ženica prisedla bližje k njemu in mu potožila s
"Janez, moram ti povedati, da sem Milana že večkrat ujela na laži«, Danes sta mi bila s sosedovim Ivančkom z loža odnesla kar pet jajc in. jih pod Grivo ome sla v pogačo,, Sosedova Tinca mi je to povedalaI Ko sem ga pa pobarala po priznanju, me je nalagal, češ, da je to storil Janezek,"
Medtem ko je oče poslušal, se je trudno zganil na stolici, kot da bi hotel poudariti,, da se je s tem premikom tudi v njegovem srcu nekaj premaknilo. Dolgo je molčal in tàpo zrl predse. Nato jo podzavestno prijel čašo napolnjeno z vinom, se s hrbtom uprl na naslanjač stare že raz-maj ene stolice, izpraznil Čašo in nekako napol v odsotnosti rekel; "Le po kom se je vrgelJ"
"Kot bosta rasla, tako bo rasla razlika med njima," je za njim povzela ženica in svareče 'še dodalas"Ti ga moraš? moška beseda več zaleže,"
Pozneje, ko sta otroka dorasla v fanta, je očeta hudo bolela Milanova narava, Posebno ga je zabolela takrat, ko je pomislil, da Janez ne kaže veselja dc zemlje ter da jo bo moral pustiti Milanu, "Bojim se, Rezka, da bo po najini smrti dobro ime naše stare, poštene rodbine, zatonilo?" je Janez nekega dne zaupa svoji ženi,-"V Milanu rastejo predrzne misli kot plevel na pognojeni njivi ..in Že segajo po poštenosti naših rodbinskih prednikov!" V tem hipu je Janez pred seboj videl celo plejado svojih prednikov, kako marljivo, s poštenostjo kljubujejo raznim neprilikam in trdem življenju -kakršno jo paČ bilo v njihovi dobi na Br-jah. Odmaknjenemu so v ušesih zvenela izročila,, ki so ga svarila pred polomoi:>^ svojo rodbine. V tem se je zgrozil in po premolku drhte nadaljeval? "To, Rezka, pa dobro voŠ kaj pomeni i Sam vrag je vanj vsadil to predrznost. In kam vse to vodi „„„roka, ki sega... Bog se nas usmilil" je zaključil, in da bi se pomiril je odšel iz hiše.
Janez ni nikdar dal bratu povoda, da bi se med seboj sovražila» Raje je molčal in potrpel čeprav je bilo čosto očitno, da Milan vse to izrablja. Ker sta od mladih let vedno živela skupaj, sta drug drugega do dna duše poznala.-"Ti si nevaren premetenec," je mislil Janez,, -"ti si neumen poštenjak," je sodil MiSan,
Med Šolskimi počitnicami je k Furlanovim prišla na obisk daljna soro-dnica iz Ljubljane - mlado, zelo brhko dekle. Naveličala se je vsakdanjega ga življenja. V Ljubljani jo bila sanjarila, kako bi ji bilo prijetno v prostosti narave. "Dihati cisti deželski zraki 0
morda bi celo sama gonila živino na
pašo" - si je mislilo dekle. Res, takoj ko,je prišla k Furlanovim je zaprosila, Če bi smela sama goniti živino na pašo. In Furianovi so, razume se, zaradi preobilice dela radi ustregli njeni želji,. Tako je odslej dekletu mineval čaš na paši v Ogradi, med žuboroČimi potočki in pojočo naravo. Tu ji je bilo vso lepo in domače, čeprav teh krajev ni bila nikoli prej videla. Ograda, plastična podoba dekletove fantazije ter njenih hrepenenj, se jo prav v vsem ujemala z njenim srcem. Prijetno se ji jo celo zdelo, če ji je razborita Sivka ponagajala in zbezljala v vinograd, ki se je razprostiral na sončni strani vzdolž Ograde, 'Tu jo dekle našlo duhovni svet antičnih kultur ira pesniško prispodobo boga vinske trte ,
(nadaljevanje na naslednji sirani)
m< š, b< ŠJ
vi
r z;
J;
P1 n,
C
m-n
M s v
P d
0
t
k
P m t
k
. r
1 n S
P i n
k p
v
P 1
äga, naivnega,
(Bacha, ki se, ovenčan z vinsko trto,reži v vinogradu nad Ogrado. To okolje je kot nikdar prej razigralo njeno prostosti in mehkih občutkov željno srce. Na preprogi stkani z mehkim mahom, se je počutila kot Kraljičina v pravljici.
Včasih je deklica,vznak vzleknjena, 'opirala svoje velike, mcdre oči v oblake, 'ki so kakor jadrnice pluli po morju neba. :|0, glej, kot da bi med seboj tekmovali"-je pomislilo dekle, in kot, da bi se predramila iz sanj, je urno skočila kvišku ter kraj sebe utrgala drobno marjetico.
"Marjetica, povoj mi, kateri izmed oblakov bo zmagal?" - je slastno j šepetala cvetki ter z nje trgala snežno 'bela, sabljasta peresca„ V svoji mladeni-Sko čustvena razposajenosti, je bila dala vsakemu oblačku ime enega fanta, do katerega je čutila nekaj nedolžne zato pa slastnega»
Med te fante je dekle Štelo tudi Janeza, in Milana. Pravzaprav si ni znala .pojasniti, čemu sta ji kar oba taJco naklonjena,-, Pasi ji je prisotnost bodisi Janeza ; Milana vzbujala nek čuden občutek sra-jinu, ji je bilo vendarle prijetno v njuni družbi.
'Tudi fanta sta čutila isto, dasi Milan globlje in določneje., Kaj kmalu sta spoznala, da sta si postala tekmeca v ne~ 'varni igri, ki že grozi nekega dne presto-■ piti mejo strpnosti. Janez si je to stvar drugače zamišljal5 sodil je, da bo o tem odločilo dekletovo srce.
Dekle pa ni opazilo tekme med bratoma. Podzavestno pa je kazalo večjo naklonjenost Janezu, ki se ji je zdel preprostejši in inteligentnejši. Nekega dne mu je vpričo Milana cele reklaJanez , ti si kot narava v Ogradil"	,
Te besede so sprožile Usodni naklep,j 'katerega je Milan že dolgo časa snoval»
Puri,anovi niso imeli navede, da bi - K tako j po večerji spat. Tisti čas sta izbrala Janez in dekle, da pokramljata o novosti snemanja magnetofonskih trakov. Spočetka je bil poleg tudi Milan, potem pa se je z mračno zavidljivim obrazom izmuznil od njiju, in odšel po stopnicah navzgor, v gornje prostore.
Predno se je oče vrnil s hleva, kamor je hodil vsak večer predno je šel k počitku, se je Milan vrnil in nekako izzivalno prisedel k dekletu. Še so kramljali predno jih je mati pozvala k večerni molitvi. Po molitvi pa so odšli vsak v svojo sobo.
Ko sta fanta ugasnila svetilko in legla v posteljo, se je med njima zaradi dekleta razvila besedna bitka. Milan je očital bratu, da mu hoče prevzeti deklo. 'In to z nekim namišljenim znanjem o .radioamaterstvu. Dolgo sta se že o tem 'prerekala, ko jo Milan preizkusil poslednjo!
zvijačo, ki naj bi brata odvrnila od dekleta, "Kako more poštenjak: in globok 'moralist, kakršen si ti, "je pričel Milan, "ljubiti dekle, ki je že pilo slast iz čaše moje ljubezni?"
Janez ni verjel besedam in zato tudi ni reagiral povoljno za Milana.To je Milana hudo razburilo. V tistem hipu je Janez prav poleg sebe uzrl Milanove prodirne oči in začutil kako vrtajo vanj, da bi tudi tokrat izsilile njegov odstop. Prerekanje je prihajalo k vrhuncu iker ni nihče izmed njiju popustil ? takrat |je oče vstopil v njihovo podstrešno sobi-jeo. Utihnila sta šele ko je oče stopil ■ bliže k njima, prav k postelji, in ju pogledal vsakega posebej v obraz. Nato ju je navidezno mirno vprašal, kdo mu bi vedel povedati, kam je izginil desetdolarski bankovec, katerega je pred kratkim prejel kot dar svojega brata iz Amerike,
Sinova sta molčala 5 bila sta nevedna.
"Še ko sem pod noč prišel iz Braj de, sem ga imel v svojih rokah," je ustrajal oče in takoj za tem Še dodal:s"Nato je izginil ki kafra;"
Prvi se je zdrznil Milan. Navidezno v strahu in hkrati z zadoščenjem je pre:p_ -.'lagal, naj oče pregleda žepe vseh članov družine češ, da ni medtem nihče zapustil
De
hišo. "Da bi ne osumili nedolžnega,' še dodal Milan.
Predlog je oče sprejel in takoj pričel stikati za bankovcem, - V žepu Janezove nedeljske suknje je našel bankovec J
"Moral bi me vprašati, sin, saj bi ti ga dal, če potrebuješ dc-narja za tiste tvoje coprnije - špage in škatlje." To so bile prve besede očeta, ki jih je spregovoril po mučnem molku, medtem ko se je v njem borilo zaupanje z nezaupanjem v svojega sina Janeza, Po teh besedah je napravil korak proti vratom, pogledal sina v oči, kot da ni še našel vsega kar je iskal 5 v sinovih očeh ni našel sledu sramotei
Da bi ne izrekel česa nepreuda-rj enega, se je domislil, da bi se o tem pogovoril s sinom v svoji sobi. Janez ves ta čas ni našel besed,ki bi pojasnile tatvino. Potom ko sta se oče in sin že nekoliko časa gledala v oči, je oče umirjeno dejal s "Z menoj pojdi, Janez, pred materi"
Ko sta prišla po nerodnih stopnicah navzdol, ju je na pragu spalnice čakala mati. "Moj Bog, Janez, ti si .... ti si ukradel ...t" in solze so ji zalile
oči.
"No, kako mi boš pojasnil to grdo lopovščino, sin?" je oče nestrpno pričel. "Prav ti.,,vate, ki sem toliko zaupali.."
mi dovolite, oče," je vmes (nadaljevanje in konoc na I4. strani)
posegel sin, "se "bo to zgodilo jutri zjutraj, Dokazi "bo trdni, trdnejši,kot "bi bili o"b tej uri."
Oče je nagubal Čelo, končno pa se s predlogom zadovolil. Ko je zapustil očeta in mater ni sin odšel po stopnicah navzgor, marveč navzdol - v kuhinjo.
Cez kako uro se je Janez vrnil v podstrešno sobo. Luči ni prižgal, ko je v-stopil. Slekel se je in obleko vrgel na stolico nato pa legel v posteljo, V tem se je zbudil Milan. "Radovednost, sprožena od pokvarjenosti" - je pomislil Janez, ki ni mogel verjeti, da bi Milan vpričo talce zmage mogel zaspati.
Sedaj je začel igro Janez. Dolgo ni dal odgovora na bratova poizvedovanja. Vedel je, da brat ne bo ponehal z vprašanji ker ga hudo skrbe podrobnosti igre,ki naj bi njega, Janeza, osramotila. Cez nekaj časa pa se je udal ter s ponarejenim, plahim glasom, spregovoril?
"Obema nama je znano, kaj se je nocoj zgodilo.Milan, saj tu naju nihče ne sliši ...," je rekel Janez in se obrnil k bratu. Čutil je kako Milan nestrpno posluša in je nadaljeval? "Ti si očetu ukradel destdolarski bankovec in ga meni podtaknil, da bi se me iznebil iz hiše in v ljubezni. Pravzaprav bi te moral...I Ne, ne, krvi nočem videti.Take grdobije se plačujejo s krvjo, da vešl A ti veš" -je po grožnji povzel z glasom sprave, "da sem miren človek in da se ne bom maščeval.Upam, da bo to kar si mi storil zadostoj-valol"
Spet je obmolknil ter napravil o- I obraz kot, da razmišlja nekaj globokega, nekaj kar naj bi poravnalo spor s "bratom. i Nato je v zanosu, kot, da je našel rešitev, ùp. agovoril?"Prostovoljno se odpovedujem dekletu; zapustil bom dom ter ti izročil pismeno izjavo - imam jo že napisano - da sem v trenutku duševne zablode očetu ukradel bankovec." Ob teh besedah jo pogledal bratu v obraz in uganil, da je njegova rešitov bratu po volji. Zato je takoj nadaljeval s"Ti pa boŠ s svoje strani prepričal očeta in mater, naj mojo tatvino nikar ne prijavijo policiji. Prijava bi tudi tebi škodovala."
Iz samega začudenja nad tolikšno bratovo neumnostjo, je Milan na Široko odprl usta? "Kako ...- je jecljal - jaz sem ukradel bankovec, ga tebi podtaknil, te osramotil .... in ti želiš dejanje, ki ga nisi storil, pismeno izpričati? Kaj ti dam za to?" je hitro vprašal Milan.
"Ničesar" - je odvrnil Janez'.'To storim zato, da se končno umaknem tvojemu umazanemu podtikanju. No, ali obljubiš, da boš prepričal in če je treba potolažil očeta in še posebno mater?"
"Da imamo na svetu take bedake," je pomisli Milan, "tega bi pa v resnici ne
j pričakoval." Glasno je pa dejal?"Seveda ti obljubim, seveda..."
Po izrečeni obljubi je Janez zaprosil, da ga več ne nadleguje z vprašanji ker, da se mora posvetiti načrtu, ikako in kam bo zbežal.
Zgodaj zjutraj, ko je Milan še trdno spal in morda celo sanjal o .svojem zmagoslavju, je Janez na tiho vstal iz postelje ter zapustil podstrešno sobo. Sel je naravnost v staršino sobo. Tam j je razpel suknjič, izpod katerega je pri-'vlekel majhen aparat. Potem je na njem i zavrtel trak posnet v noči med pogovorem ;z bratom.
"Ta je pa dobra, sin" - je rekel oče in skočil z postelje. "Dokazi so trdni, trdnejši kot bi bili sinoči je ponavljal oče,
"Sreča," je rekel sin s prizvokom ! zadoščenja, "da so ljudje izumili to 'majčkeno stvarco - 'škatljo in špago' -jkot bi rekel ti oče." Potem sta se s ; sinom objela. Očeta pa so obšli občutki , 'kot, da je vse one grdobije samo sanjal,
* K. K. *
SVETI VEČER
Ugasila bom lučko nocoj. Zaupno bi ti pobožala dlan? sestrica, nič se no boj, jutri zbudiš se v sončnojši dan.
Tako tihe so tvoje modro oči, solza je tisti čudežni blesk, Spočila bi se. Naj bolest se z' }) tam,sredi zvestih zvezdnatih cest,
Tam bi pisanic v naročje skrivaj ti razdala kot svete dari'. Vom, tako daleč, daleč jo kraj kamor tvoja molitev drhti.
NEVA RUDOLF
PREGOVORI
*	Kašlja in ljubezni ne moremo skriti,
*	Trnje pokaži le tistemu, ki zna vide tudi rože.-
*	Vsega ne moremo storiti,, toda nekaj lahko storimo takoj,-
v<

r	f /1

s ? A N I S E A V PS A II CITRUS AGENCY GIFT PARCEL SERVICE
8. Roebuck Street mile END / ADELAIDE
p-i8._j.jsmo samo prvovrstno blago. Naše pošiljke se v celoti zavarovane tako, da povrnemo vsako uradno
ugotovijeni primanklj aj„
PoSiljke dospejo v roke srečnega obdarovanca v
:;?o..-a ',0 do 15 dni.
darilne pošiljke iirane in tehničnih predmetov
■ so Še vedno edini in najboljši način za pomoč svojcem doma, mnogo boljši kot pošiljanje denarja po bankah a
Pošiljamo pakete s lirano po naročilu in standardne pakete kot tudi vse vrste tehničnih predmetov vseh svetovnih znamk s radijske in televizijske aparate, harmonike, Šivalne stroje, pisalne in računske stroje, bicikle in motocikle, Lambrette, Puch Rollerje, avtomobile, frižidere, štedilnike, pluge, traktorje, gospodarsko in obrtniško orodje, sploh vse kar	.
VAŠI doma potrebujejo v gospodinjstvu in gospodarstvu,!
■SOUDnOST

G
n
)}
l \
i t
\
t
(
.s
\
..-> „p. t
'A)
W
M
i /
n
KVAuTer^Ji
l\i\!\H'\il\
k
Naročila izvršujem© po
vodilni tvrdki Vašega zaupanja
C I T R U S, Import-Export TRST, Via Torrebianca 27
za carinske predpise se vam ni treba brigati KER je to nasa skrb, da bo prejemnik dobil pošiljko brez carine.
Zahtevajte naše cenike, informacije in
NAROČAJTE
direktno pri naši AGENCIJI (Money Orders na ime Stanislav Frank, Adelaide) ali pa pri našemu zastopniku za Viktorijo s
Mr. BRANKO VODOPIVEC 39, Victoria Road
4=OJJJ> Vic*
Če želite Vam g. Vodopivec pride tudi na dom!
TELEF.s W B 1559 - vsak dan po 6 p.m.
Ako trenutno nimate pri roki našega cenika, lahko naroČite po veljavnem ceniku
katerekoli tvrdke z darilnimi palce ti.
PIŠITE nam za cenike, NAROČAJTE pri naši tvrdki, ki posluje po načelih:
SOLID N OST = BRZINA = GARANCIJA
KVALI TETA
~7
ROJAKI
Milk Bar.
Self Service Delikatese
Post Office
Ys e to Yam nudi
CAKE SHOP
364,. Chapel Street, SOUTH TARRA Telef . ž B J 5355'
Pri nas lahko nabavite torte in sla-
ice vseh vrst„-Izvrstno Boste po-streženi Se naročite pri nas torte za taka slavljenja kot so POROKE, KRSTI, ROJSTNI DNEVI TER IMENDANI!
Voščimo Vam Blagoslovljen Božič ter uspeha polno Novo leto!

61, Holt Street, DEER PARK
AGENT ZAVAROVALNICE
L/TEi Vam zavaruje vse nepremičnine!
*
I/ R C J
t U
©
M
u ca
64, Spencley Street,
CBIPTON HILB - Tel.sJ V 3678 Izdelujemo Vam po modi plašče in obleke vseh vrst « Posebno se priporočamo za poročne obleke« V zalogi imamo bogato izbiro perila in čevljev.
Vsem odjemalcem želim Vesel Božič in srečno
Novo leto!
5
A L
O
IN

KOROŠEC-* &
LAUKO
V
A,
i«
78, Porter Rogd - WEST HEIBEBBERG
»Site
Ji-J D.....T?.:/yy\ \ l N fzZ
\ ( Registrirano podjetj'e)
Podvzamemo mala-'iii^velika pleskarska dela ter obešamo preproge. Hi§o prebarvamo od zunaj in.-od-znotraj.
DEBO BO/VESTNO NAPRAVLJENO' -,-CENE ZMERNE V nujnem slučaju lahka^pokličite-ztel. štev. r J L 3508
VSÉVROJÌLKOM ŽELIMO VESfL^BOZlS !
AA ^^ nas	T slovenščini obrazložite kakšne
/ * 11 vrste pričesko si želite. Trajno kodranje ali tjjj/ barvanje las - po modi in z najnovejšimi sredstvi.'
'nn Jjtzai*
iu/M Ja/o/?
A
165, SYBNEY ROAD - COBURG jTelef. g P M 2288 K nam Vas iz City pripeljejo tramvaji št.19,20 ali 21 - tramvajska postaja šte 34« POSTREŽBA JE PRVOVRSTNA IN VSI STROKOVNI NASVETI BREZPLAČNI !
/Al L k' bAPv
VESEL BOŽIČ TER	5 E L"F j E A/ ! C F
SREČNO IN USPEHA POBNO NOVO LETO ŽELIM VSEJ SVOJI CENJENI KLIENTEL!!

)ZO L t. Telef. s P T 9470
M.
65,. WHEATSHEAF ROAD, GLENR0Y
t
'J t
SYDNEY ROAD
COBURG
Vam nudi
dobro pivo in vsakovrstne pijače! Pivo je isto kot ga najdete na zabavah.. S,K.M. ker Brown's Corner Hotel dobavlja pijačo za slovenske prireditve.NAROČILA VOZIMO BREZPLAČNO NA BOM! Naši telef.številki stas PL 1177 ali P L 5547
O
J \J
l/
asa/^
! VtSTNlkU