»Tednik« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 daije na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjem Odj;ovorni urednik: Anton Baumau Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzerastvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Štev. 12 Ptuj, dne 30. marcu 1962 CENA 20 DIN Letntk XY. Ha zboriii volivcev v ptuiski občini zbrana vrsta važnih predlogov V sredo, 28. marca 1962, je obravnaval svet za družbeni plan in finance občinskega ljudske- ga odbora Ptuj predloge zborov volivcev z ob- močja ptujske občine, ki so bili v času med 18. in 28. marcem 1962 po območjih krajevnih od- borov in stanovanjskih skupnosti. CESTE IN MOSTOVI NJI PRVEM MESTU Tokrat je bilo v obravnavi nad 95 predlogov z območja 24 kra- jevnih odborov, zbranih na 7 straneh poročila za sejo. Značilno je, da je največ (17) predlogov v zvezi s cestami in mostovi v Ptuju in na podeželju. Na zboru voJilcev v Cirkula- nah so predlagali, da bi nadalje- vali z izgradnjo ceste Slatina— VLšnjica, na zborih na območju KU Desternik pa so predlagali, naj bi se odobrila sredstva iz cestnega sklada za vzdrževanje mostov na občinskih cestah. Teh ni mogoče vzdrževati v breme krajevnega samoprispevka. Ce- sto Dolena—^Kočice bi morali da- lje reikonstruirati, urediti pa t,udi cesto Sela^—Apače. Pri zadruž- nem domu v Grajeni bi moral biti most preko Grajene. V Kr- čevini bi moral biti zgrajen most, za katerega so že izdelani na- črti. Skozi naselje Hajdina bi morala biti asfaltirana cesta Ptuj—Majšpeilk, cesta Skorba— Mlinska ulica bi morala biti ure- jena. Ureditve je ix)trebna tudi cesta Velika Varnica—Brezova gora in cesta Mala Varnica— Skorižnjak. Na območju KU Majšperk bi moral Zavod za vzdrževanje občinskih cest takoj urediti cesto IV. reda Savinjsko —Vrhe. Za vzdrževanje cest na območju KU Markovci so volilci predlagali odkup Galunove gra- moznice. Da bi lahko uredili eno izmed cest na območju KU Sto- perce, bi bilo potrebno razlasti- ti zemljišče, last Štefana Jusa. To cesto koristi 16 posestnikov. Na območju KU Stoperce bi morali urediti tudi cesto Grdina —Nadole—Sitež. Z gradnjo ceste Dravinjski vrh—Ljubstava bi morali nadaljevati. Ze v bivši Jugoslaviji so začeli z graditvijo ceste Hvaletinci—Terbekovci, se- daj pa bi morali nadaljevati z graditvijo te ceste. Popravila je potrebna tudi cesta IV. reda Ze- tale—Stogovci. V samem Ptuju pa je zelo potrebna popravila ce- sta proti železniški postaji, in sicer Masarykova cesta ter cesti v obeh d,revoredih. MN0?30 SREDSTEV BO ŠE POTREBmn m DOMO- VE m DVOKINE MU PODEŽELJU Mnogo predlogov (13) je bilo na zborih tudi v zvezi z domovi in dvoranami na podeželju in n,iihovo ureditvijo. Svet za prosveto in kulturo bi naj dodelil primerno dotacijo za ureditev dvorane gasilskega do- ma v Šikolah, ki jo rabijo vse množične organizacije. Zadruž- ni dom v Dornavi bi moral biti urejen po izdelanem načrtu. Le- tos bi se naj uredili prostori za KU in stanovanje za učitelje v I. nadstropju. Za ureditev dvo- rane v zadružnem domu v Graje- ni bi bila potrebna primerna do- tacija. Nekaj sredstev bodo lju- dje zbrali s prostovoljnimi pri- spevki. Za ureditev prosvetne dvorane v Leskovcu v hiši, last KZ »Haloze«, bi bilo potrebno pripraviti načrte. Za ureditev dvorane v gasilskem domu v Medvedcah in za nabavo televi- zorja bi morali dodeliti primerno dotacijo. V Markovcih bi naj letos uredili dvorano v Zadruž- nem domu. Sedaj uporabljajo ne- dovršene prostore te dvorane za svinjske hleve. Za adaptacijo prostoro\- v zadružnem domu v Podlehniku za pošto, ki se mora izseliti iz zdravstvenega doma. bi naj občina zagotovila primerni prispevek pred.^tev. V gasilskem domu na Polenša^ku bi morali funkcionalno usposobiti dvorano in občina bi naj nekaj prispe- vala za nabavo televizorja. Na Ptuj^ gon bi tan letu opremiti poročno dvorano. Tudi v Rogoznici bi morali ure- diti fasado na zadružnem domu in primerno opremiti dvorano. Brez primerne dotacije to ne bo šlo. Tudi v Trnovski vasi bi morali še letos urediti dvorano v zadružnem domu in jo primer- no opremiti. In še v Vidmu bi morali urediti kino dvorano »Partizana« ob primerni dota- ciji občine. ŠOLE S PRETESNIMI PROSTORI Izmed vseh predlogov so na tretjem mestu predlo-gi v zvezi s šolami (12). V zvezi s formiranjem popol- ne osemletke v Desterniku bi bilo potrebno pripraviti načrte za izgradnjo stanovanjskega bloka za učitelje, ki bi ga za- čeli graditi v 1963. letu. Potreb- no bi bilo tudi predvideti sred- stva za popravilo sedanjega šol- skega poslopja, ki je že v zelo s/latoem stanju. V Dornavi bi morali šoli dodeliti prostor za ureditev telovadišča. V kolikor ne bi bilo za sedaj sredstev za večja popravila na šoli v Dorna- vi, bi morali sedaj pripraviti vsaj načrte. Za zgraditev potrebnih šolskih prostorov v Gorišnici, in sicer za zgraditev paviljona in telovadnice bi tudi že sedaj mo- rali pripraviti načrte. Zbor v Lo\Tencu je energično zahteval, da bi pri Lovrencu ostala po- polna osemletka in da bi morali takoj pristopiti k adaptaciji se- danjih šolskih prostorov. Za zgraditev 6 učilnic v Majšperku bi tudi morali pripraviti potreb- ne načrte. Zbor se ni strinja^ z graditvijo paviljona. Tudi v Tr- novski vasi bi naj ostala popolna osemletka. Tam bi se strinjali z zgraditvijo paviljona in bi zanj že sedaj morali misliti na .potreb- ne načrte. Za temeljitejšo ob- novo šole v Vitomarcih ali pa za zgraditev nove šole v tem kraju bi tudi že sedaj morali misliti na nabavo potrebnih na- črtov. Na zboru v Zavrču so predlagali, da bi naj obiskovali učenci 7. in 8. razreda šolo v Cirkulanah in Ptuju ne pa v Go- rišnici. V tem letu bi bilo po- trebno odločiti, ali bo v Zavrču zgrajena nova šola ail pa bo sta- ra temeljito obnovljena. Šolsko poslopje v -.etalah bi morali še v tem letu obnoviti, da bo goto- va do proslave 150-letnice ob- stoja te šole. POMOŽNE AMBULANTE IN ZOBOZDRAVSTVO Na četrtem mestu izmed vseh predlogov volilcev so predlogi (11) v zvezi z zdravstvom. V Cirkovcih potrebujejo po- možno zdravstveno postajo. V Cirkulanah potrebujejo zobno ambulanto. Ureditev te bi stala okrog 2 milijona dinarjev. V Ja- neževcih bi naj p^opolnoma ure- dili in o.premili pomožno zdrav- stveno postajo. V Doleni bi mo- rali začeti s pripravami za ure- ditev prostorov pomožne zdrav- stvene postaje in KU v Doleni ter bi morali urediti vprašanje lastništva te hiše. V Juršince bi naj dvakrat tedensko prihajal zobozdravnik, ker je tam zobo- zdravstvena ambulanta že ure- jena. Pomožno zdravstveno po- stajo bi morali urediti tudi v Leskovcu še 1962. leta. Na zbo- ru na Ptujski gori so predlagali, naj bi se tam ponovno uredila pomožna zdravstvena postaja v prostordih, kjer je že bila nekoč. Za novo zdravstveno postajo v Tmovsiki vasi bi že naj 1962. le- ta priskrbeli načrte, da bi lahko začeli z g;radnjo 1963. leta. V Vidmu bi naj odkupili stavbo župnijskega urada, da bi v njej uredili pomožno zdravstveno po- stajo. Ze letos bi naj začeli z graditvijo pomožne zdravstvene ambulante in krajevnega ura- da v Zavrču. Na zborih pri 2e- talah pa so volilci izrazili željo po pogostejših obiskih zdrav- stvenega osebja; predvsem si tam želijo zobozdravnika. VODNJAKI, CISTERNE IN STUDENCI ZELO PEREČ PROBLEM Po predlogih na zborih volil- cev se tudi da sklepati, da je vprašanje vodnjakov, cistern in studencev še marsikje pereč pro- blem. Za ureditev vodnjakov, za ma- le asanacije bi potrebovali sred- stva na območju KU Cirkovci. V Desterniku bi morali urediti jav- ni vodnjak, za kar nimajo sred- stev. Gravitacijski vodovod in 4 vodnjake bi morali urediti na območju KU Dolena. Na območ- ju K U Juršinci bi morali zgra- diti nekaj cistern iz požarnovar- nostnih razlogov. Na tem ob- močju bi morali tudi dokončno urediti vprašanje s preskrbo z vodo in popraviti vodovod ozi- roma zajetje. Nekaj cistern za j vodo potrebujejo tudi na ob- j močju KU Leskovec, Letos bi naj začeli v Majšperku z graditvijo vodovoda. Štiri cisterne bi rabili tudi na območju KU Markovci. Iz sredstev za male asanacije bi naj odvedli nekaj sredstev za ureditev vodnjakov na območ- ju Stoperc. Tudi na območju Zavrča bi potrebovali nekaj sredstev za asanacijo vodnjakov. Asanacija vodnjakov je potreb- na še v Kočicah in za izgradnjo vodovoda v Zetalah. Od vseh ostalih predlogov jih je največ v zvezi z elektrifika- cijo (5). Gre za elektrifikacijo Strmca, ki še ni dokončana in bi bilo po- trebno podpreti njeno izvršitev, za elektrifikacijo šole v Gru- ! škovju, ki bi naj bila opravljena I 1962. leta. Zaselka S' in Str- mec pri Stopercah tudi še brez elektrike. 1 milijon dinar- jev je potrebnih še za dovršitev elektrifikacije v Majsikem vrhu in v Ljubstavi. Predloge v zvezi z avtobusi (4) so sprejeli na zborih volilcev v Stopercah, kjer so predlagali ureditev avtobus.ne zveze za učence, kd obiskujejo 7. in 8. raz- red v Maijšperku. Tam so tudi predlagali vzpostavitev nedelj- ske a\i:obusne zveze iz Majšper- ka do Ptuja, ker take prometne zveze sedaj ni. Hvaletinci in Gi- bina v Slovenskih goricah bi naj imeli v bodoče vsaj 3 krat te- densko avtobusno zvezo. V Za- pa so še predlagali, naj bi vozil avtobus, ki bo uveden s 14. aprilom 1962 preko Borla in Stojinc v Ptuj, ne pa čez Goriš- nico. UČITELJSTVO NIMA POVSOD STANOVANJ Med zelo važnimi predlogi, ki so jih sprejeli zbori v Cirkula- nah, Markovcih, na Polenšaku in na Ptujski gori so predlogi v 7,ve- zi s stanovanji za učiteljstvo. V Cirkulanah so predlagali, da bi naj vsaj 1963. leta začeli z graditvijo stanovanjskega bloka za učiteljstvo in za zdravstveno osebje, ker je to vprašanje zelo (Nadaljevanje na 4. strani) Medtem, ko se v Alžiru odvi- ja zadnje dejanje velike drame — obračun redne francoske voj- ske in žandarmerije z enotami skrajnežev iz vrst OAS, vlada na sosednem kontinentu, v La- tinski Amerilci, v državi Argen- tini še vedno nejasno stanje. Bliihiji vzhod pa je znova po- skrbel s spremembo: častniki, Id so pred meseci izvršili državni prevrat v Siriji, so strmoglavili režim in sami prevzeli oblast. PREVRAT V SIRIJI Kaže, da so častniiki-zarotnilci v času, ko so pripravljali prvi državni prevrat, sodili, da bo vr- nitev starih politikov iz časov kolonialne vladavine prinesla Siriji ugodno spremembo. Ven- dar so se temeljito zmotili. Skup- ščinske volitve, ki so jih razpi- sali po prevratu in odcepitvi od Združene arabske republike, so pripeljale na krmilo ljudi, ki so pod vplivom zahodnih kolonial- nih sil skušali čimprej odpraviti vse socialne in gospodarske re- forme. To je veljalo predvsem kar zadeva agrarno reformo in delavsko zaščito. Razglas, ki so ga častniki na- slovili na sirsko ljudstvo, pravi, da so politiki, ki sodelujejo v sedanji vladi, »naredili mnogo napak« ter s tem povzročili ne- zadovoljstvo med širšimi silo j i. Zli, naj bi se J?rondizi umaKnu. Frondizi pa ne namerava od- stopiti. Te dni je sporočil, da bo od parlamenta zahteval, naj ga podpre. Vendar se generali ne nameravajo odreči svojim Mhte- vam. 2al se lahko opirajo tudi na določeno nezadovoljstvo niž- jih slojev s gospodars.ko politiko sedanjega predsednika. Politika investiranja in varčevanja je namreč v bistvu prizadela tiste, Frondizi ne namerava odstopiti Gre predvsem za vsevečijo ko- !r!Uipoii.io ter sodelovanje zimperi- alisti.'-Člane vlade bodo postavili pred sodišče. Zinačilno je tudi, da je voijiska prevzela vso civilno oblast, njeni voditelji pa so spo- ročili, da bo Sirija vodila v pri- hodnje pK>litiko pozitivnega nev- tralizma skupno z bratsikima dr- žavama ZAR in Irakom. Nova oblast se bo zavzela za »resničen arabski socializem«. Kaže, da je položaj v deželi povsem miren. Edine informacije trenutno prihajajo samo po ra- diu Damask, ker so ostali stiki s Sirijo trenutno prekinjeni. Kaže, da se bo nova oblast spet pribli- žala idejam arabsike enotnosti in socialističnega razvoja, kar so skušali stari politiki čimprej od- praviti. Prevrat v Siriji potem- takem mnogo obeta. TRENJA V ARGENTINI Ce bi pristaši nekdanjega ar- gentinskega diktatorja Perona ne dobili na skupščinskih volitvah tako velikega števila glasov, da bi pravzaprav morali prevzeti vladno krmilo v svoje roke ali vsaj sodelovati v vladi, bi najbrž ne prišlo do tako zamotanega položaja. Vojaški krogi sedaj očitajo notranjemu ministru, da je kriv, da so peronisti pokazali svojo moč, ker jim je dovolil nor- malno delovanje kot stranki. Za- htevali so, naj vlada s predsed- nikom Frondizijem odstopi. Na- to je general Arrambura ponudil svoje posredovanje, vendar tudi to ni uspelo. Sam je celo predlo- ki že tako malo zaslužijo za naj- nujneijše vsakdanje potrebe. Po- ložaj je potemtakem zelo napet. Dejstvo je, da je vlada na zah- tevo generalov razveljavila vo- litve, laJiko notranje nezado- voljstvo samo še poveča. Ne sme- mo pozabiti da je enotna sindi- kalna organizacija močno pod vplivom peronistov. ODLOČEN OBRAČUN Uradno por^ajo, da je izvršna oblast za Alžir konstituirana in da- je pričela delovati v duhu eviansikega sporazuma med predstavniki alžirske in franco- ske vlade. Dvanajstčlanskemu organu načeluje bivši predsednik alžirske ustavodajne skupščine Fares. Po ukazu predsednika de Gaulla je vojska ob pomoči žan- darmerije pričela odločen napad na oborožene sile OAS, posebno v Oranu, kjer je bila nekaj dni vsa oblast dejansko v rokah upornikov, in v Ažiru. Nasilje zadnje dni nad domačini je nam- reč doseglo tako stopnjo, da bi utegnilo vplivati na sam dosežen sporazum. Vojski se je posrečilo, da je že ujela nekaj oseb, ki so sicer zna- ne kot voditelji upora. Med dru- gim je v zaporu že general Jou- haud, kd je bil eden voditeljev »štiriperesne deteljice« s Sala- nom na čelu. Tako je sedaj med njimi edino še Salan na svobodi. Vojska je zaprla kakih 3.000 lju- di, za katere sodi, da so pristaši OAS. Upornikom se torej naglo bližajo zadnji trenutki... Ivan Vitek, preds. Obč. sind. sveta Varaždin, se je v Imenu gostov iz Varaždina zahvalil Ptujčanom za prisrčen sprejem slušateljev sindikalne politične šole Varaždin Sindihalna organizacija „MERKURJA„ le na zboru obravnavala vse probleme Trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj je imelo v soboto, 24. mar- ca 1962 v gostilni »Pri Županči- ču« letni občni zbor sindikalne podružnice, ki je bil prav zani- miv ravno glede obravnave vseh važnih problemov podjetja. Od- bor se je dobro pripravil za zbor, enako pa tudi člani sindi- kalne organizacije in rezultat je bil odprta obravniava skupnega dela, uspeha in upravljanja. Sedanje stanje v podjetju, ta- ko glede specializacije trgovin, delitve dela in prizadevnosti članstva kolektiva, doseženega prometa, izvajanje pravilnika o delitvi dohodka in čistega dohod- ka ter upravljanja s skladi, zla- sti pa delo sandikalne organiza- cije, je zbor ugodno ocenil. Člani sindikalne organizacije so se na zboru zavzeli za pra- vilno tolmačenje in izvajanje členov novega pravilnika in iz- vajanje novih pristojnosti, ki so jih prevzeli glede na določila no- vega pravilnika po obračunskih enotah. Poudarek vse razprave je bil zopet na skrbi za nadaljno specializacijo trgovine, za stro- kovno usposabljanje kadra, na stalno izpopolnjevanje določil pravilnika, da bo ta postal kot ustava kolektiva in da bodo od- nosi v njem odraz socialističnega dela in upravljanja v podjetju. Diskutantl so pohvalili Občinski ljudski odbor Ptuj, ki je pokazal vse razumevanje za razvoj spe- cializirane trgovine, ki je tudi omogočilo podjetju »Merkur« ureditev sedanje trgovine s teh- ničnim materialom in trgovine s pohiištvom in stanovanjsko opre- mo, Pohvalno se je sindikalni zbor izrazil še o dobri povezavi s trgovskima podjetjima »Panoni- ja« in »Izbira« Ptuj. ki sta tudi poslali na zbor i?v>oja predstav- nika. Med važnimi skl^i, Id jih j« zbor sprejel, je tudi sklep o tem, da v DS ne bodo volili članov izvršnega odbora sindikalne or- ganizacije in da bodo vsakikrat volili vsaj polovico novih funk- cionarjev, da bo čimvečje števi- lo članov kolektiva v organih upravljanja, kar jim bo tudi naj- boljša šola za upravljanje. Spre- jeli so še siklepe o pravilni skrbi za vajence, o strokovnem uspo- sabljanju vseh članov kolektiva, o skrbi za starejše člane kolek- tiva in o drugem. Zelo ganljivo je bilo na zboru slovo od članice tov. Rozmanove iz poslovalnice »Zvezda«, ki od- haja prva iz kolektiva v pokoj. Kolektiv se ji je zahvalil za vse marljivo delo in tovarištvo v ča- su službovanja in ji je želel se- daj prijeten oddih. Po zboru se je razvila prijetna družabnost med članstvom sin- dikalne organizacije. Kot so izjavili člani sindikal- ne organizacije pa tudi njen do- sedanji preds^nik tov Rado Ko- rošec in direktor podjetja tov. ' Kari Vobnar, je b:i ta občni I zbor med najbolj uspelimi zbori njihove sindikalne organizacije. I VJ Stran 2 TEDNIK PTUJ DNT 30. MARCA 1952 Vulilnica-novi obrat Perutninske farme Letos bo tako zvaljenih vsaj 50 generacij piščancev oboje pasme predvsem za lastne po- trebe farme pa tudi viškov za široko potrošnjo. Jajca za va- ljenje dohiTaro Iz Pivke na Krasu, kjer obstaja farma ko- koši nesnic. Navedeni dve pas- mi sta naiprimernejši za in- dustrijsko vzrejo perutnine v naših krajili. I'asnia W!iite ročk je bela mesnata kokoš, medtem ko je pasma New hampshire mesnata rdeča ko- koš, ki je polej? tega tudi do- bra nesnica. Rejci perutnine v | malem imajo slednjo pasmo i mnogo rajši ravno plede na ' njeno dobro nesnost in domač j način prehrane. Letos bodo prodali na sedežu obrata viške 1 dan starih piščancev rejcem perutnine na podeželju. Pro- dajali jih bodo vsako soboto ob 9. uri dopoldne na Sp. Bre- gu na sedežu podjetja. Industrijski način vzreje mesnate perutnine ustreza sodobnemu trgu in nagli po- trošnji, saj morajo v 60 dneh doseči piščanci ob visoko ka- lorični in pravilno sestavljeni prehrani težo vsaj 1 kg in v ?0 dneh so ob teži okrog 1,20 kilograma že primerni za za- kol, torej za domači trg in za izvoz. Krmila dobivajo za in- dustrijsko krmljenje točasno še iz Tovarne močnih krmil pri Ljubljani. Še letos pa bo- do dobivali krmila iz Tovarne močnih krmil na Bregu pri Ptuju, v kateri so že te dni za- čeli z montažo strojev in na- prav za proizvodnjo močnih krmil. Z začetkccn ofcratoveaja 6 in- , kubatorjev je Perutninska far- j ma Ptuj postala gled^ oskrbo- ! vanja s piščanci popolnoma j samostojna. Tak način pridobi- I vanja oziroma valjenja piščan- cev ustreza industrijskim /.ahtevam tako velikega obra- ta kot ga ima sedaj Ptuj. S h ^ inkuijatorji lahko zvalijo veli- ke količine, lahko valijo celo leto, cenejše in z boljšimi re- zultati kot z nasta\Ijan jem ko- kelj. Star način valjenja sploh ne pride več v poštev. Od 50 objektov, ki jih bo šte- la farma za vzrejo piščancev, rac in kokoši nesnic, sta sedaj 2 objekta v celoti gotova in že služita namenu. 7 novih ob- jektov je že pod streho. Gra- di jih gradbeno podjetje »Gradnje« Ptuj. Celotna povr- šin farme bo obseeala 17 ha med Studenčnico in Dravo. Za njeno morebitno nadaljnjo ši- ritev ni omejitev, ker na par- celah vzhodno od sedanjih ob- jektov ne stojijo nikaki drugi objekti, ki bi ovirali širitev farme. Ta prostor farmi vse- stransko ustreza ker ie bli- zu Studenčnice, na sončnem prostoru, na travnikih itd. Ne glede na farmo v grad- nji prihajajo perurninarski strokovnjaki iz \seh republik na razna posvetovanja. S celotno kapacitete« bo far- ma obratovala po "51. decembru 1964, dokler bo trajala grad- nja objektov farme in ko bo gotova montaža vse opr«'«ne v farmi. V. J. Inkubator znamke »Živinooprema« Požarevac Račji del ptujske Perutninarske farme Pismo lE Varaždina Po prvem prijateljskem sre- čanju med slušatelja Sindikalnih političniih šol Varaždina in Ptu- ja, ki je bilo v Ptuju, 24. marca t. 1. je Občinski sindikalni svet VaraMin, posial Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj pismo z naslednjo vsetoino: Dragi tovariši! Ne da se opisati in izraziti za- dovoljstva, ki ga čutijo slušatelji Sindikalne politične šole Varaž- din, ki so v soboto, 24. marca 1962. ob.isikali svoje tovariše in tovarišice slušatelje Sindikalne politične šole Ptuj, kajti bili so nad vse presenečeni nad doseže- nimi uspehi v šoli, v gcispodar- Eitvu in na drugih področjih. Ganjeni smo nad sprejemom, tovarništvom in bližino ter z ne- nehno skrbjo do nas, ki smo bili skupaj z vami. Vse to je po^no- ven dokaz, da ne obstajajo nobe- na nacionalna nasprotja med na- šimi bratskimi narodi in med delovnimi ljudmi varaždinske in ptujske komune. Nedvomno je, da je za zbližanje med delovnimi ljudmi obeh komun, ki sega se- daj že skoraj na vsa področja, prispeval največji delež Občin- ski sindikalni svet Ptuj, kar je bilo ponovno potrjeno ob tem zadnjem srečanju. Vse to, kar ste nam omogočili, da bi bolje spoznali in videli, nam bo ostalo v trajnem spomi- nu, nas vse pa zadolžuje, da bo- mo tudi mi v naši komuni pojas- njevalci nerazdvojnega bratstva in prijateljstva. Ob koncu še sprejmite zahvalo s strani Občinskega sindikalnega (Nadaljevanje na 5. strarii) NEKAJ KRATKIH iz AvtooDreme Ptu' Kot kaže, bo TAP Ptuj v tem tromesečju presegla pl-an realiza- cije za vsaj ll"/n. Do te stcpnje je bil presežen Dlan realizacije tudi v četrtlet.iiu pre,-išnjega leta. K ta- kemu uspahu bistveno pomaga re- organiizacij'3 v podjetju v zvezi z ekonomskiimii enotami in novim pravilnikom o delitvi dohodka oo novem. Za zboljšanje družbenega stan- darda članov kolektiva je odre- jena 16 čistega dohodka iz 1961 leta. Ta sredstva bodo uporablje- na v glar.nem za nakup stanovanj za člane delovnega koleiktiva. V razpravi je vprašanje, ali bedo iz teh sredistev dali nekaj i^osojil članom kolektiva, ki si s-ami gra- dijo stanovanja. Včeraj, v četrtei"x 29. marca, je imela ccganizaeija ZKS Tovarne avto«tiobilske opreme Ptuj ietno konferenco, s poudairkom na pco- blemih decentralizacije delavske- 'ga samoupravljanja in organizi- 'ranja upravljanja po ekonomskih enotah. Organizacija ZKS si skup- no z organi samoupravljanja pri- 1 zadeva usposobiti novo izvoljene I svete ekonomskih enot. da bodo lahko izvajali vse pristo.inosti, ki j so jih prevzeli z decenti'alizacijo id«lavskega samoupravljanja. Te- kom 35 ur tečajev za okrog 100 cingemov delavskega samour^rav- Ijanja bodo seznanili te z vso pro- blematiko v zvezi z ajihovimi no- vimi pristojmostmi. I V obširnem poročilu z;a letno j konferenco je nanizanih več pro- jblemov, ki o5istajajo v tako veli- kem kolektivu, mladega se rarvi- jaj.očega podjetja s precejšnjim številom zaposlenih. Mnoge teh problemov, ki Se nanaša.io na sa- mo proizvodnio, na njeno proda- jo, na urejene odn.-^sp v kolektivu in drugo, so že uredili z obravna- vo ored vseTii forumi kolektiva, pa tudi z ur'ar/i in grajanju pod- cidibcira. Letne konference so imele že tudii diruge ekoniomske enote. N.jd- hovi pododlbori so se na konfe- renco dobro pr''ixa(vi'li. kar v tej enoti n;i bil slučaj. Zato pododbor tudii ni dobil razrešndce in bo mo- ral v treh telinih konferenco po- I noviti in se nanjo boljše pripra- viti. Iizivoiili so sicer delegate za letno konfeirenco, kar je bilo ča- sovno nujno, ostale probleme pa bodo obraivmvali na ponovni kon- ferenci. V o-predju proizvodnega pro- greiTia Avtoop'-eme Ptuj bo v le- tošn.iem 1 osvo.jitev proizvodnje delov za motoma vodila v večsto- milijonski vrednosti. Take dele smo doslej izključno uvažali. To- vsirna avtoopreme Ptuj bo z izde- i.ivanjem delov z,a motorna vozila prihrani'a naši avtomobilski indu- striji pi-ecejšnja devizna sredstva. Izdelovanje deloiv za motorna vo- zila bo v okviru obstoječih ka- pacitet ob še boHši notranji or- ganizaciji proizvodnje. TO JE AMERIKA Ravnatelj nekega velikega newyorškega hotela je inspiciral svoje podjetje. Na hodniku je opazil čistilca čevljev, ki je ze- lo potrt opravljal svoje delo. Ravnatelj ga je sočutno po trep- ljal po ramenih in mu rekel: »Le pogum! Nikar tako turob- no! Tudi jaz sem začel kot či- stilec čevljev, a sem sedaj rav- natelj. To je pač Amerika!« Tedaj se je čistilcu še bolj po- mračil obraz. »Jaz pa sem začel kot ravna- telj.« mu je odgovoril »in sem zdaj čistilec čevljev. Tudi to je Amerika.« Kombinat Ormož in gozdno gospodarjenje Plantažni topolov nasad Kmetijski kombinat »Jeruza- lem« v Ormožu gospodari letos s 4600 ha gozdnih površin. Ima tu- di drevesnico hitro rastočih topo- lov v Otoku prii Veliki Nedelji. V lariiskem letu je bila izvršena re- organi-zacij-a gozdarske službe in formiran gozdarski obrat pri Ve- liki Nedelji. Glede na razsežnost terena je bilo ustanovljenih pet logarskih okolišev: Otok pri Veli- ki Nedelji, Tcmaž. Miklavž, Šac- dln.ie in Središče. Plan sečnje in krčenja je prei- vid-e.a! 13.200 prost, metrov, od tega 5200 prost metrov iz redne sečTij« in 7,800 prost, metrov na krčenih površimiah. Plan je bil 100^;'o dosežen. Kl.jub težavam s prevozi so bile dogovorjene koli- čine pravočasno odpremljene od- jemalcem in finančno realizirane. Pri opravljanju planskih nalog je bilo redno zaposlenih 55 gozdnih delavcev. Razpolagali so s štirimi gozdarskinui motorni m i žagami, s pomočjo katerih .jim je uspelo po- sekati in izdelati toliko lesne ma- se v končne asortimente. Z-aradi nezadostne usposobljenosti Žagar- jev so bile na žagah česte okvare. V preteklem letu je, bila na povr- šini 700 ha dovršena izmera lesne zaloge, sestavljen rpis in ugotov- ljen letni prirastek ter izdelarii ostali elaborati. Priprava zeml.ji- Išča za topolo^e nasade je bila iz- vršena v predvidenem obsegu, oziroma celo presežena za 20 od-' stotkov. Sredstva za ta de'la je komibinat uspel izposlovati pri Kmetiijiski banki v L.jubljani. Zm)ogl.jlivost drevesnic v letu 1961 je znašala 60.000 topolovih sadik, s čemer je bil plan v celoti reali- ziran. S tem podmladkom so biiH doseženi izredno lepi uspehi. Gle- de na vedno večje povpraševanje po sadiikah in glede na perspek- tivni plan plantažiranja v Slove- niji bo treba v prihodn.jih letih proizvesti letno do 1 milijon to- polovih sadik. Glede na to bo kombinat razširil obstoječo dre- j vesnaco ze nddal.iinje 3 ha. , Ua ' V prihodnjih mesecih pričakujemo velik promet motornih vozil Porast avtomobilskega pro- meta in sploh prometa motor- nih vozil v Ptuju in skozi Ptuj na cestno-prometni žili Za- greb—Maribor in Ljubljana— Ormož, Ljutomer. Murska So- bota itd., se kaže tudi po po- kazateljih, ki jih ima bencin- ska servisna postaja »PETRO- LA« v Ptuju. V letošnjem januarju je bil )romet motornih vozil skozi 'tuj vsaj za 1 tretjino večji kot v istem času lani. Y mese- cu februarju letos je bil T»ro- met le za 10 orlst. Točji kot lansko leto v februarju, v oiia- koni razmerju i)a se kaže le- tošnji promet v marcu proti lanskemu prometu istega me- seca. V prihodnjih mesecih nričn- kuje tudi servis »Petrola« zna- ten porast prometa motornih vozil skozi Ptuj. Na letošnjo prometno sezono se bo tudi bencinska servisna postaja »Petrola« dobro pripravila, ta- ko da bodo vozniki motornih vozil poleg storjenih uslug po- hvalili tudi osebje, ki jih stre- že v vsakem času dneva in no- Ve narja zadržal in porabil za sebe. j Meseca marca 1961. je bil iz- voljen nov upravni odbor sindi- kalne podružnice in imenovan tu- I di nov blagajnik. Ker pa Rajh i zaradi slabe vesti navzlic več- kratnim opominom ni hotel pre- dati blagajne svojemu nasledni- ku. je postala stvar sumljiva. Še- le posebna komisija je po pre- gledu njegovega poslovanja ugo- tovila ozadje njegove trdovrat- nosti za opravljanje blagajniških poslov. Pri pregledu je komisija ugotovila številne nepravilnosti, skratka anarhijo v blagajniškem j poslovanju, za katero se je spret- no skrivala tudi poneverba de- narja. Moralno soodgovornost za nastalo škodo nosi tudi nadzorni odbor, ki v teku svoje mandatne dobe ni nikoli pregledal blagaj- niškega poslovanja sindikalne , podružnice. Ce bi nadzorni odbor j vsaj enkrat pregledal poslovanje I z denarjem, bi lahko pravočasno I preprečili škodo, ki za člane sin- j dikata ni ravno majhna. 1 Na sodišču je poneverbe ske- sano priznal. Povedal je tudi, da sta ga tudi tokrat zapeljala v kriminal alkohol in družba. Ker i mu je zaradi velike družine pri- i manjkovalo denarja za popivanja ; je znova posegel po družbenem ^ premoženju. Ker ga dosedanj« ; milejše kazni niso spametovale i mu je sodišče odmernilo kazen pet mesecev zapora. Sindikalni podružnici pa bo moral povrniti tudi vso povzročeno škodo. Nov vinotoč v Vrbanovi uiid Ptuj, središče viiinopradniške po- krajine, ki je znan že iz starih časov, de se v njem dobi dobra vinska kapljia po nepretirani ceni, .ie zadnje čase tarča vseh vinskih ' kritikov. Še Dred doI leta smo n. pr. piili v ptu.jskih gostilnah vfino po 240, 280 ali 300 din liter. D-anes ga moramo plačevati po 500, 560 in celo 600 din. Cene so skokoma rasle. Ljudje so nekaij časa potr- pežljivo plačevali. Pili so ga po 3 deci. 2 deci in nazadnje p-o 1 ded. Za potreibo. .Mi se ne prile- že poštenemu delovnemu človeku, ki je opravil v službi svojo dolž- nost, po delu kupica dobrega vina po ceni, ki ustreza njegovemu že- pu? V tem primeru ne smemo biti ozkosrčneži in neizprosni protialkoholni borci. Nasprotno. Potrebnemu človeku bomo celo iz srca privoščili njegovo merico okrepčujoče pijače. Seveda smo p« odločni nasprotniki popivanja in neodigovorneaa zapravljanja zdravja, časa in denarja. Todg vse naše razglabljanje o tem '\iprašanju ne bo ustavilo na- ^ raščanje tako imenovanih ekon- ^ omskiih cen. »Mi bomo vino že i prodali,« pravijo tisti, ki ga im-ajo I na zalogi, »ne glede na to, če ga ' bo naš domači potrošnik pH ali ne.« Torej? I Da bi vsaj nekoliko pomagali I tistim, ki nimajo večjih osebnih ' proračunskih sredstev za dva de- ! ci dobre kaipljice, kadar so je po- j treibni — in takih je med delov- j nimi ljudmi največ — smo u-sta- ' novili vinotoč z-a stoječe goste, kjer bomo postregli z dvema deci ' dobrega, nešolanega, cenenega vi- ' na po enotni, zmogljivi ceni 36 din. Vsak gost dobi k vinu. če že- li, še sendvič za 24 din. Drugih artiklov razen vina in sendvičev, ne bo na razpolago, tudi cigaret ne. Tako bomo z maKmi režijski- mi stroški in, se-.eda. minimal- nim dobičkom, skušali ustreči vsem odjemalcem. Vinotoč se nahaja v Vrbanovi ulici št. 1 na dvorišču v prepro- stem. a ličnem paviljonu, ki že od daleč vabi z napisom »rrl dobri in ceneni kapl.iici«. Otvoritev -vi- notoča bo v nedeljo, 1. aprila 1952 ob desetih dopoldan Vabljeni! Uprava vinotoč-a IZ JURSINC Dne 15. marca 1962 je sklical odbor SZDL vse sekcije na jur- šinskem območju. Izvolil se je pripravljalni odbor za planirano gradnjo novega objekta, ki bc služil namenu za poznejšo vseli- tev pošte, krajevnega urada, ljudske milice, trgovine, zobne ambulante, stanovanja za zdrav- stvene uslužbence itd. Na sestanku je bilo rečeno, da bi pozneje dosedanji prostori Zdravstvene postaje v Juršmcih služili za lekarno, to predvsem prostir, kjer še je t. č. pisarna krajevnega urada. Pripravljalni odbor je posta- vil v svoj plan dela v letu 1962 pripraviti potreben les. Leta 1963 bi pripravili opeko in ostali gradbeni material. Leta 1964 do avgusta meseca, do občinskega praznika pa naj bi bila zgrad- ba dograjena. Pripravljalni od- bor se bo s posebno prošnjo obr- nili na Obč. LO Ptuj, da izvede lokacijo. P- Mednarodni esperantski kongresi Ti bodo letos v Kopenhagnu (Danska) in na Dunaju, dočim bo mednarodna zveza železni- čarjev zborovala v Budimpešti. Povsod bodo zastopani tudi Ju- gOi?lovani. Karavana prijateljstva Tako se imenuje ekspedicija, ki je pod vodstvom znanega raz- iskovalca Tibora Sekelja s čla- ni iz raznih držav odpotovala iz Beograda v Afriko. Tam se bodo mudili tri leta. Skupni jezik je esperanto. Akcija »esperanta v šole« na Poljskem Verjetno je, da bo Poljska kot prva država podpisala medna- rodno pogodbo za uvedbo espe- ranta v šole. Sledila bo verjetno Jugoslavija in tri skandinavske države. Sladko vince iz sladkepa grozdja GOHISNICA v štev. 10/62 Tednika z dne 16. marca t.l.smo objavili na 4. stra- ni v tretjem stolpcu pod napi- som Gorišnica krajši sestavek, v katerem je bilo govora o raz- prodaji defektne emajlirane po- sode članom sindikalne podruž- nice KZ Ptujsko polje v Goriš- nici. Sestavek je kritično obrav- naval omenjeno razprodajo in so bile v njem tudd nekatere manj- še netočnosti, medtem ko je kot celota izzvenel kot kritika poslo- vanja v KZ Ptujsko polje. Pred kratkim pa smo dobili v uredništvo pismo, ki ga je v od- govor na zgoraj omenjeni čla- nek poslal računovodja zadruge Ivan Fric. Ker zadevo ni.smo mogli ob- ravnavati s tem kot zaključeno, smo si o zadevi priskrbeli na vpogled še zapisnik, ki ga je napravila Tržna inšpekcija Ob LO Ptuj in iz katerega je razvi- dno, da sta posodo, ki je pred- met obravnave nabavila v Celju komercialist zadruge Peter Hor- vat in. računovodja Ivan Fric, in sicer v količini 841 kg. Posoda je bila res tretjevrstna in sta jo plačala po 350 din za kg, račun pa je glasil na KZ Ptujsko polje, Gorišnica. Posodo je tovornjak Agro- transporta iz Celja prepveljal 7. marca t. 1. v Gk^šnico ter jo odložil na odkupni postaji. Toda tu je bilo po'sode le še 797,5 kg. Horvat in Fric sta namreč 43,5 kg posode izločila že v Celju. V Goirišnici so člani sindikata plačevali posodo 7. in 8. marca t. 1. po 370 din kg in ko so steh- tali preostanek, ga je bilo 87 kg. To porsodo so potem prodali čla- nom zadruge ter drugim intere- sentom in je bilo, ko je zadevo razčiščevala tržna inšpekcija na zalogi še 10,5 kg posode. Nečla- nom sindikata so prodajali po- sodo po 400 din za kg. Zadeva bi šla mimo zadruge, j če plačilo za prevoz te posode ne bi zadevalo zadruge in njenih gospodarskih koristi. Na isti to- vornjak, ki je pripeljal po.sodo, so namreč naložili v Gorišnici in v Muretincih skupno 4750 kg krompirja za trgovsko podjetje Agropromet v Celju po nabavni ceni 30 din za kg in ne da bi za- računali pri tem navadno mar- žo zadruge v višini 4 din po kg ter je tako zadruga utrpela go- spodarsko škodo v znesku 21.000 din. Na sestanku sindikalne po- družnice pri KZ Ptujsko polje v Gorišnici dne 13. marca t. 1. so člani podružnice ostro kritizirali tak postopek pri razprodajanju posode. Zahtevali .so, da bi v bo- doče ob podobnih primerih skli- cali vse člane skupaj in potem začeli razdeljevati blago — za vse člane sindikata enako, ne pa kot je bil tokrat primer, da so prišli na vrsto najprej bližn,y — po tej ceni. potem malo bolj od- daljeni po višji ceni itd. Uprava zadruge je — v svesti svojega nepravilnega postopka hotela naložiti pr: krompirju izgubljeno maržo na rame sin- dika.lne podružnice — vendar je to — zvonjenje po toči Uprava zadruge se je zavedala, da ni delala pravilno in je torej za- deva tem slabša. PLD Zahvala iz Ba- novičev Te dni je Občinski sindikalni svet Ptuj sprejel od delovnega kolektiva rudnika premoga »Ti- to« iz Banovičev zahvalo v zvezi s sožaljem, ki ga je izrekel Ob- činski sindikalni svet Piuj ob hudi nesreči, ki je zahtevala 54 dragocenih življenj. Zahvala glasi: »Izražamo Vam iskreno hva- ležnost za izraženo sočustvova- nje in sožalje v bolečini ob ne- sreči, ki je doletela naše pcdjetje _ 27. februarja 1962 leta. i Nam in družinam ponesrečenih rudarjev so Vaše besede sožalja in solidarnosti pomagale v naj- težjih trenutkih žalosti in bo- lečine za izgubljenimi tovariši.« Banoviči, 5. marca 19G2. Kolektiv Rudnika premoga i »Tito« Banoviči Stran 4 TEDNIK Pn'J. DVE 5n. MARCA 1962 SrcCdnfc $ prlta(€l|i IzVoraždtna Pn'o prijateljsko srečanje slu- šateljev sindikalnih političnih šol iz Varaždina in Ptuja, ki je bilo v Ptuju 24. marca t. 1., bo ostalo v nepozabnem spominu delovnih ljudi Varaždina in Ptu- ja. Naši gostje so si ogledali To- varno glini ce in aluminija v Ki- dričevem, kjer so želeli se raz- govoriti tudi s predstavniki sin- dikata in organov delavsikega samoupravljanja, pa to vsied tehničnih ovir ni bilo mogoče. V Ptuju so si ogledali Muzej na gradu in zanimivosti našega me- sta, nato pa obiskal; delovni ko- lektiv »Sloven^^kih goric«, kjer so se seznanili z delom in živ- ljenjem tega marljivega delov- nega kolektiva. Popo'dne so bili prijsdeljski razgovori med slu- šatelji sindikalnih pol:t-čnih šol Varaždina in Ptuja v Delavskem klubu v Ptuju. Ob tej priliki je govoril preaicdn.K Občinskega sindikalnega sveta Varaždin Ivan Vitez, ki je orisal pomen in že dosežene uspehe v obdobju ene- ga leta, kar »e razvija sodelova- nje med sindikati varaždinske in ptujske komune, sočasno pa je nakazal naloge za v bodoče, ka- ko se uspešnejše razviti medse- bojno sodelovanje na vseh osta- lih področjih. Ob tej priliki so slušatelji Sindikalne politične šole IZ Varaždina poklonili spo- minsko darilo, slušatelji Sindi- kaiiie politične šole Ptuj pa so izročili Spomenico prijateljstva. Med razgovori je prišlo do za- nimivih predlogov. Gostje so se zelo zanimali za delo Sindikalne politične šole Ptuj ter dali vr- sto spodbudnih predlogov. Naj- tesnejše sodelovanje naj bi se razvilo med vsemi sindikalnimi podružnicami, organizacijami ZKS, SZDL, LMS in kulturnimi ter športnimi društvi. Do sode- lovanja naj bi priMo tudi med gospodarskimi organizacijami, posvetovanj med strokovnjaki in podobno. Sole, zdravstvene usta- nove in druge službe naj bi na- vezale čim prej stike in medse- bojno izimenjavale delovne iz- kušnje. Predlagali so tudi naj bi na Borlu prirejali skupne prire- ditve Varaždina in Ptuja, kar bi zainteresiralo široik krog prebi- valcev obeh mest. Turistična društva naj bi orga- nizirala izlete iz Varaždina v Ptuj In iz Ptuja v Varaždin, izlete naj bi dobro organizirali in povezali s predavanji o zanimivo.stih obeh mest. Do najtesnejšega sodelo- vanja naj bi prišlo tudi med De- lavskimi univerzami in podob- no. Slušatelji obeh šol so izr.H- zili tudi željo, da bi se v obeh šolah bila predavanja o gospo- darstvu obeh komun. Skratka, danih je mnogo pred- logov. o katerih bo potrebno razpravljati in izdelati načrt so- ODLOČNO PO POTI DO CILJA še eno leto in končala bom osernietko. Treba se bo oiločiti za pot in cilj v bodoče življenje. Kmalu bo zopet konec šolskega leta in nasledn.je leto bom kon- 63'la osmi razred. Potrebno bo od- preti vrata, kamor bo šla pot v ži- vl.ienje. Kakšna bo, to pa je od- vismo od poklica, ki si qa bom iz- brala. Mislim, da se bom težko odločila za poklic, ker še vedno ni.sem sprejela zadnjega skleoa. Pri izbiranju poklica ne bom sme- la gledati samo na velik zaslužek. Ta mii n-amireč ne bi mogel mnogo pomeniti, če bi v poklicu samem ne bila zadovol.im. Za poklic, ki s.i ga bom izbrala, bom morala bi- ti sposobna, ker je za uspeh V živlienju potrebna sposobnost in \-olja. Pri izbiran.iiu poklica sama ne odločam. Oče mii prtigovairja, naj bi ostala na domači zemlji, vendar se ta to ne morem odločiti. Želim priti v poklic, v katerem bi z ve- selj-em delala. Vsekakor bom mo- rala zbrati vso svojo odločnost ter se pogumno usmeriti na pot. ki bom po njej hodila skozi življe- n.te. Petrovič Matilda delovanja na vseh teh področ- jih. S -•strani Ptujčanov je bil dan predlog, naj bi slušatelji obeh šol opisali svoje vtise .s skupnih srečanj, vtise o lepotah enega in drugega kraja, predvsem pa naj bi bilo osrednje vprašanje po- men brat.stva in prijateljstva, ki se razvija med delovnimi ljud- mi obeh komun. Najboljša dela .slušateljev Sindikalne politične šole Varaždin, bo nagradil Ob- činski sindikalni svet Ptuj, naj- boljša dela slušateljev Sindikal- ne politične šole Ptuj. pa bo na- gradil Občinski sindikalni svet Varaždin. Ob zaključku razgovorov je bilo poudarjeno, da bodo sluša- telji obeh šol na čelu prizade- vanj za razvijanje trajnega brat- stva in prijateljstva med delov- nimi ljudmi varaždin-^ke in ptujske komune. F. B. Kulturni dom v Vidmu Ustanovitev planinskega društva v Ormožu 26. marca je bil v Ormožu ustanovni občni zbor planinske- ga društva. Prebivalci bližnje in dalj nje okolice so napolnili kino dvorano v Ormožu ter se je obč- nega zbora udeležilo nekaj čez 400 ljudi. Planinsko društvo v Ormožu je po številu že 96 v Sloveniji. Pobudo za ustanovitev Planinskega društva so dali predvsem starejši člani, ki so bili že vključeni v planinska društva izven občine. Tudi mla- dina kaže zanimanje za društvo, posebno študentje in srednje- šolci, ki vsako leto obiskujejo naše gore. Na zboru so bile pre- jete smernice in navodila za bo- doče delo in razvoj društva. Or- ganizator društva, direktor trg. ; podjetja »Zarja« v Ormožu Holc I Alojz je uvodoma poudaril po- • men planinskega š^porta pri nas. I Omenil je lepoto naših planin, ki neprestano privlačuje nove lju- di, da se seznanjajo z naravnimi lepotami in bogastvom naše do- movine. Na zboru so navzoči iz- volili upravni in nadzorni odbor in vodje planinskih izletov. V upravni odbor so bili izvoljeni Holc Alojz kot predsednik, Irgl Franc — podpredsednik, kot člani, ki odgovarjajo za posa- mezne panoge dela: Meško Ma- rija, Podlesnik Ivan, Cretnik Marjan, Podlesnik Janko, Ri- zman Drago, Meško Maks, Ga- berc Lizika, Vipavec Viktor, Ivanuša Stanko, Kovačič Zlatko in Rakuša Ivan. V nadzornem odboru so: Pajek Edvard — predsednik, člana pa Jaušovec Marta in Ozmec Jože. Za vodje planinskih izletov so bili izvo- ljeni: Meško Maks, Kovačič Zlatko, Plaveč Marija, Bračič Vlado, Meško Marija, Podlesnik Janko, Jaušovec Marta, Ivanuša Stanko in Irgl Marjan. Za pred- sednika disciplinskega sodišča je izvoljen Irgl Marjan za člana pa Veselič Boris in Gaberc Franc Po volitvah je bilo preda- vanje o planinskem športu po- nazorjeno z diapozitivi, ki so na- vdušiili gledalce. Ba'rvne,slike so prikazovale lepoto naših planin. Prikazano je bilo življenje in njeni pogoji na planinah in ka- ko se naj varujemo nesreč. Barvne slike so navdušile gle- dalce. Rizman Drago Štafeta mladosti LETOS ZVEINA IN REPUBLIŠKA ŠTAFETA V PTU JU Pri Občinski zvezi za telesno kulturo je bil izvoljen štab za organizacijo in izvedbo štafete mladosti. V pripravah bodo so- delovali aktivi LMS, družbene in športne organizacije pripadniki JLA in pionirski odredi v.«;eh šol. Letošnja štafeta mladosti bo od.šla 7. aprila iz Jesenic. Po Sloveniji bo štafet« naredila 745 km dolgo pot in tako prva ix>nesla pozdrave na.«.ih narodov tov. Titu za 70. rojstni dan. V Ptuj bo prispela zvezna in repu- bliška .š'tafeta v nedeljo, 8. apri- la, ob 19.20. ko bo .sprejem na Trgu mladin.skih delo\mih bri- gad. Štafeta prenočuje v Ptuju in nadal.juje pot v ponedeljek zjutraj ob 6. uri s Trga MDB. Pred prihodoim glavne štafete sp bodo zvrstile vse lokalne - ob- činske štafete od 18. ure dalje. Oglejmo si, kakšne bodo poti štafet, ki bodo 8. aprila zvečer prinesle prve pozdrave našemu voditelju in učitelju tov. Titu. Zvezna štafeta bo prispela iz Maribora preko Starš v Ptuj in nadaljevala di-ugo jutro pot pre- ko Kidričevega—Pragerskega v Sloven.«ko Bi.«trico. Republi.ška štafeta bo prispela prek Radgone—Murske Sobote —Ljutomera—Ormoža v Ptui in nadalje\-ala drugo jutro skupno z zvezno štafeto pot proti Slo- venski Bistrici. Občinske .štafete bodo tekle na nasledn.iih progah: Vurberk—Grajena—Ptuj. Vitomarr- Trnov.=ka vas — Desternik—Ptuj. Štafeti s Polenšaka in Juršinc se združita v Dornavi—Ptuj; štafeti iz Zavrča in Cirkulan se pri Borl.skem mositu združita in nadaljujeta pot prek Markove do Spuhlje, kjer se jima pridru- ži še štafeta iz Gorišnice—Ptuj. Štafeta iz Leskovca prek Vid- ma se v Suhi veji združi s šta- feto iz Zetal in Podlehnika ter nadaljujeta skupno pot do Ptuja. V Podlehniku .«e pridružita štafeti iz Gruškovja in Rodnega vrha. Štafeti iz Stoperc in Nara- pelj nadaljujeta v Majšperku skupno pot prek Sel—Turnišča v Ptuj. Štafeti s Ptujske gore in Cir- kovc se v Lovrencu združita in nadaljujeta pot prek Kidričeve- ga in Ha.idine do Ptuja. Vse navedene štafete bodo nosili pionirji z zunanjih osnov- nih šol. tem pa se bodo pridru- žile še tri ptujske o-novne šole: Osnovna ^ola '-Toneta Žnida- riča , ki ho tekla od kraja, kjer j® imenovani prebival, osnovna šola »Ivana Spolenjaka« ravno tako in osnovna šola »Franca Osojnika«, ki bo tekla iz Ošojni- kove domačije v Desencih do Ptuja. Tem mladim nositeljem se bo- do še pridružile štafete gasilcev, pripadnikov »Partizana«, šport- nih društev. JLA in drugih Tako bodo v naši občini zaje- te gkoraj vse vasi in nas^elja, ki bodo ta dan pozdravljale nosil- ce štafet, ki prina.sajo čestitke delovnih l.iudi in mladine, z naj- boljšimi željami ob rnistnem dnevu maršala Tita. Ko bodo vse štafete prispele v Ptuj. bo na Trgu mladin.^klh delovnih bri- gad (Ma'gistrat) svečan sprejem z govorom, ka'"eregfi ^e naj v čimvcčjem številu udeležijo čla- ni kolektivov, mladine in občani. V ponedeljek zjutraj, 9. apri- la bomo Ptujčani ponovno po- zdravili štafeto, ki bo nadalje- vala še dolgo pot po n.:.ši domo- vini in 2.T. maia na ctr^c^f^nu JLA v Beogradu pozdravila slavijenca — tov. Tita. a. C. Ob lanskoletnem preda.janju štafe te o cepljenju proti otroški para- lizi, davici. tetanusu in oslov- skem kašlju za otroke, rojene 1961. in 1960. leta na območju Zdravstvenega doma Kidričevo. Cepljenje bo po sledečem raz- poredu : 1. Hajdina, v osnovni šoli Hajdina dne ''>. aprila 1962, ob 16. uri: I. doza (otroška parali- za), T. doza Di-tp-per za rojene T letu 1961. dne 16. maja 1962, ob 16. tiri: 11. doza (otroška pa- raliza). IT. doza Di-tp-ppr; dne 26. junija 1962. ob 16. uri: ITI. doza (otroška paraliza), III. za Ili-te-])Pr. 2. Lovrenc, v osnovni šoli Lo- vrenc dne 4. aprila, ob 16. uri: I. doza (otroška paraliza), 1. do- za Di-tp-per: dne 17. maja 1962, ob 16. uri: II. doza (otroška pa- raliza), TI. doza T~)i-tp-per: dne 2". junija 1962, ob 16. uri: TIl. doza (otroška paraliza), III. do- za Di-te-ppr. 3. Kidričevo, v Zrlravstvcneni dottiu KifTričpvo dnp 5. aprila, ob 16. uri: 1. doza (otroška pa- raliza). I. doza T^i-tP-prr: dne 18. maja. ob 16. uri: 11. doza (otroška paraliza). 11. doza T)i- tp-])pr; dnp 28. junija, oh 16. uri: III. doza (otroška paraliza), III. doza Di-te-per. 4. CirkoTce, v osnovni šoli Cirkovce dne 6. aprila, ob 16. uri: L doza (otroška paraliza), I. doza Di-te-per; dne 19. maja, ob 16. uri: 11. doza (otroška pa- raliza), II. doza Di-te-per; dne 29. junija, ob 16. uri: III. doza (otroška paraliza), ITI. doza Di- te-per. Za otroke, rojene v 1960. le- tu, za 4. dozo Di-te-per bo na- slednje dni: Hajdina, dne 16. maja. ob 17. uri v prostorih osnovne šole; Lovrpnc, dne 17. maja, ob 17. uri v prostorih osnovnp šole; Kidričevo, dne 18. maja, ob 17. uri v prostorih Zdravstve- nega doma; Cirkovce. dne 19. maja. ob 17. uri v prostorih osnovne šole. Na cepljenje prinesite •• se- boj žličko in denar. Uprava Zdravstvenega doma Kidričevo Naročojte T E D Fl! K I ZAHVALA SLUŠATEUEM SPŠ PTUJ Na vabilo silušateljev Sindikal- ne politične šole Ptuj so sluša- telji Sindikalne politične šole iz Varaždina 24. marca t. 1. obiskali Ptuj, po obisku pa je upravitelj Politične šole Varaždin tovariš Ivan Cizmadija poslal pismo z naslednjo vsebino: Dragi naši prijatelji! Po našem prijateljskem sre- čanju, ki nam bo ostalo v traj- nem spominu, se čutimo dolžne vam izraziti polno zahvalo za to- p«l sprejem. Zahvaljujemo se vam v imenu slušateljev naše šole in v svojem imenu za trud, ki ste ga vložili, da smo se v vaši sredini poču- tili prijetno in da smo se sezna- nili z vašimi uspehi ter vašim le- pim mestom. Dragi tovariši, to prvo sreča- nje naj bo osnova naših napo- rov za nadaljnji razvoj bratstva in enotnosti naših narodov, v ko- rist socialistične gradnje naše domovine. Sprejmite najprisrčnejše to- vžriške, prijateljske in bratske pozdrave, do našega ponovnega srečanja v Varaždinu. ki ga ne- strpno pričakujemo. Hvala vSm. Varaždin, 26. marca lfW2. Upravitelj Politične šole Ivan Cizmadija 1. r. TEDEN BRUTSTVA IN PRIJflTELJSTVJl V ČAST PRVEGA MAJA Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je na seji, ki so se je udeležili tudi pred- stavnik Delavsko kulturno pro- svetne skupnosti občine Varaž- din, predsednik DPD >Svoboda'< Franjo Hribernik in predsednik Občinskega komiteja LMS Fra- njo Zadravec, razpravljalo o na- logah v zvezi s pripravami na letošnje praznovanje mednarod- nega delavskega praznika prve- ga maja. Soglasno je bilo sklenjeno, da se v času cd 23. do 28. aprila te- ga leta priredi v čast mednarod- nega delavskega praznika «Tp- in prijatel,is1va de- lovnih ljudi občin Varaždin— Cakovec in Ptuj«. V tem tednu bodo gostovala v Ptuju, v Kidri- čevem in v Majšperku delavsko kulturno prosvetna društva iz Varaždina, Cakovca in Ptuja z na.ikvalitetne.išimi programi. Ob zaključku tedna, ki je predviden za soboto, 28. aprila t. 1. bo tra- dicionalno prvomajsko zborova- nje na Trgu mladinskih brigad, nato pa slavnostna akademija v j Gledališču, za katero bodo pro- ; gram pripravila vsa tri mesta Varaždin—Cakovec—Ptuj. Po- drobnejši program bo izdelal ^ odbor, ki se bo kmalu sestal. i F. B. PTUJ. DNT 30 MARCA 196? TEDNIK Stran 5 D"-. Mihca Bergant Nočni strah Občutek strahu ima v živl.1en.iu nekaterih otrok in še posebno v rani, predsolski dobi. vel.ko vlo- go. V tem času razni predmeti in pojavi vzbuja.io otrokom st.-eh in povzročajo n.jihovo plašnost. Ve- likokrat povzročajo otrokom strah tuji, neznani l.iud.je, nekatere ve- like živali, kot so kon.ti, krave pa tudi večji p.si, drugi se spet boje vode. o.gn.ia. boje se, de bi jih nji- hovi starši zapustili; nekatere pa prevzame paničen strah, kadar ie treba iti k zdravniku ali zobo- zdravniku itd. Otroci se bo.ie tudi teme Ln temnih prostorov. To im9nu.temo nočnii strah, ki ima včasih zelo mučne oblike. Otroci si ne upajo več sami v temen prostor, ne upa.io si iiz hiše, ko se zmrači in zvečer zahtevajo, naj sedi kdo ori njih, preden zaspi. Nočni strah pa im-a včasih tudi takšne oblike, ki motijo otrokovo mimo. krepčilno si>anje. Starši pripovedujejo o otrocih, ki jih zvečer s težavo spratvijo spat, ki zahteva.io, da sede ob njih, dokler ne zsspe. pa se sredi noči nenedo- ma prebude, planejo pokonci, kri- čii.jo. kličejo na pomoč, ne spozna- jo Staršev in se po pomiritvi po- oreznejo v gilcboko, trdno spanje. Značilno je. da se vseh takih no- čnih dogodkov otroci čez dan nič ne spominjajo, čepr-av se zbu- de bledi, utrujeni in zbiti. Tak nočni strah, ki se ponavlja veliko- krat ali pa stalno, povzroča star- šem hude skrbi, ker le podoben nekakšra duševni motnu ZakoreninTenepa otrokovega strahu in plašnosti ter ncčnegc strahu starši ne bi smeli podce- njevati. Strah namreč štejemo med močna čustvena doživetja, ki izrazito negativno, neugodno vplivajo na človekovo telesno in duševno življenje. Občutek strahu vpliva namireč ne samo neugodno na duševno počutje in razpolože- nje, temveč tudd na delovanje no- tranjih organov, na krvni obtok, na bitje srca, na diihain.je, pre- snavlj-amje, sproščenost mišic, delo želodca. Prestrašeni ljudje nenadoma pobledijo ali zarde, ze- be jih ali pa se začno potiti, srce jim n-ajprej zastane, potem pa jim začne burno utripati, ne morejo več govoriti, aačno jecljati itd. Strah deluje neuigodno tudi na delovanje prebavnih org-anov. Spričo nugodnih duševnih in te- lesnih vplivov straih močno izičr- paiva živčni sistem, ker zahteva čezmerno porabo živčne energije. Plašnost otroka in nočni strah sta pravzaprav stalen napor in pre- naipenjanje živčnega sistema. Takšno stalno preobremenjevanje živcev in motnje v zdravem otro- kovem krepčilnem spanju po- vziročijo sčasoma otrokovo ner- voznost aili p-a živčni zlom. Več- krat se začneta strah in nervoz- nost tako prepletati med seboj, da je včasih že pr^av težko ugo- toviti, ai'.i povzroča otrokova ner- vozmost njegov strah ali Pa na- aprctno. Otroška (Mašnost in strah pa lahko zapustita posledice tudi ka- sneje. ko človek že doraste in je že poz'a'biil na to. Mnoge mučne predstave odraslih ljudi, denimo straih pred bnidko usodo, da se jim ljudje posmehujejo, da jih ne marajo, pa tudi razne n-apake kot n. pr. jecljanje in karakterne na- pake kot so nedruž-abnost, aore- sivnost, vse to je lahko posledica nei>remaganega, čeprav že poza- bljenega strehu iz ctroških let. Ker ima torej otrokova plašnost in tudi nočni strah take neprijet- ne posileddce in qa mučno obču- tijo tudi starši, je važno poznati njegove vzroke. Nekateri psihologi, ki pa so v mian.išini. trdijo, da je strah pred temo in nočjo vsakcmur pT-irojen; zakoreninjen, da je v tisočletnem nemiru človeka, ki je živel sredi narave in čutil, da krijeta tema in mirak v sebi mnoge skrivnosti in nev&i;no5ti. Šele po tisočletnem razvo.iu kulture .je člo.ek odktvl oyen.j, ki mu je pomagel (>rema- • gdti take strahove. Toda ostal je zakoreninjen, podedovan strah pred temo, ki še velno živi v pod- zavesti ljudi. Da bi bil strah pred temo prirojen in že od ro.istva položen v našo duševnost, tega večina drugih psihologov ne pri- j znaiva. In veliko ver.j'6tne.iše so n.jdhove trditve, da po.izročajo o- trokov strah pred temo določene življenjske okoliščine, ki se .jih mora.jo starši in vzgojitel.ji izo- gibati. Pri majhnih otrocih povzročajo pogosto take okoliščine, ki vpli- vajo na nočni str-ah, otrokove tež- ke sanje ali nočna mora. Majhen otrok se zbudii v temi z vsemi značilnimi znak,- nočne more. kot so močno utripanje srca, neena- komerno dihanje, mrzel pot, tes- noba v i>rsih itd. Kakor po nava- j dii odirasli, se tudi otroci ne spo- ' miinjajo več dobro svojih nepri- jetnih sanj, temiveč .jim je ostal le splošen vtis. da se jim je zgo- dilo nekaj hudega in groznega. Odir»aisli ljudje v takih primerih dobro vedo. da so to razpoloženje povzročile težke san.ie. majhen otrck pa še ne razlikuje dobro | med sanjami in resničnostjo in zato poveže mučno, neprijetno občutje s temo, ki ga obdaja in v kateri se zbudi. To ie velikokrat vrzck, da otrok ne mara več sam v posteljo ali oa se začne bati teme in temnega prostora. Če ima otrck težke sanje f-amo redko in so tedaj starši v njegovi bližini ni, da ga potolažijo, potem se otrok obiičajno kmalu pomiri in nočni strah hitro mime. Če pa so telesni ali d'uševini vi?iroki za to, d-a otroka večkrat tlsči mora in muči.jo težke sanje, potem se nočni strah lahko zakcrenini in postane otrokov stalni nočni spremljevalec. V vseh primerih nočnega stra- hu je zato treba na.jiorej ugotovi- ti. če im-a otrok kake telesne, zdravstvene težave, ki motijo nje- govo spanje Vse, kar moti otro- kovo telesno počutje, p-a najsi gre za prebavne motnje, gliste, infek- cije tonzilov. astmatične naipade, ovire pri dihen.iiu itd., lahko pov- zircči mučne sanje, slednje otro- kovo vznemirjenje in nočni strah. Šele če v otrokovem telesnem počutju ni najti nobenih vzrokov, je treba proučiti še duševne či- nitelje, ki tudi povzročajo nočni strah. Eden osnovnih in S|Oilošnih du- ševnih činiteljev, ki povzroča otrokov plašnost in nočni strah, je oslabljen občutek varnosti in zaščitenosti. To ima v otrokovem počut.ju in duševnem ravnovesju važno vlogo. Otrok stopi v življe- nje kot slabotno, v vsakem oziiru od svoje okolice odvisno bitje, ki bi se prepuščeno samo sebi ne moglo obdržati. Šele skrb. nega in IjubeiTen njegove okolice, pred- vsem staršev, ki so nanj čustveno najtesneje navezani, mu omogo- čijo, da se kljub šibkim telesnim in duševnim sposobnostim počuti varnega in zaščitenega v toplem d-užinskem gnezdu. Za otrokovo zdravo duševno ravnovesje je ze- lo važno, da vsak dan ponovno ugotavlja, da je svet ure.jen >rijazen, varen prostor, kjer so ljudje povezani med seboj in si >omagajo drug dirugemu. Prav :ako mcoa občutiti, da je v nje- govi bližini ljubeč človek, ki ga vainije, razume in l.juibi. Veliko- ■orat pa nastanejo okoiliščine, v katerih otrok izgufci občutek var- losti in zaščitenosti ter se začne 5utit ogroženega, zapuščenega in nebogljen ege Oslabljen občutek varnosti je lajbolj pogosten ra'-'ilog za po.sem nedoločene, odraslim docela ne- razurmljdve otrokove strahove, ko i otrok sam ne ve. česa se boji, temveč ga spremlja po'vsod tesno- ba, neirazuml.jiv in nejasen obču- tek strahu, ki se |x>javi veliko- krat v obliki nočnega strahu, ko sta otrokova zavest in kontrola nad njegovim obnašanjem oslab- ljena. Kaj vse lahko oslabi otrokov občutek varnosti in zaščitenosti? Na to vprašanje je težko povsem izčrpno odgovoriti, lahko p« na- štejemo na.jbolj pogostne razloge. Predvsem je lahko vzrok to. da posvečajo starši premalo čsisa in skrbi svojemu otroku. Bodisi da so sami preveč zoiposleni ali pa da otroka ne l.jut>i.io dovolj. P'^- znamo več vzrokov, da je otrrk staršem ne(zažel.jen: rodil se ni o pravem času, njegove zahteve omejujejo prostost staršev, n.ie- govo nezadovoljstvo .^ih vzn«nir- .ja. Nekateri posebno zelo miladi ali pa čustveno nezreli starši ne morejo prevzeti obveznosti in se osebno ome.riti, da bi lahko vzga- jali otroka. Otrok lahko izgubi občutek varnosti in zaščitenosti tudi zato, ker so starši nervozni in vzne- mirjeni ter prenašajo svojo vzne- mirjenost na otroka. Vsak čini- telj, ki moti veselost in mir vsak- danjega življenja, lahko ovira stabilnost otrokovega duševnega počutja. V sodobnem civilizira- nem svetu, je dosti sitaršev, ki se pretirano boje nesnage ali infek- cije in se neprestano tresejo, da bo otrok za vsako malenkost zbolel. Taki starši lahko prene- sejo svojo nervozo in strah na otroka in mu zagrene življenje. Otroka obdajajo s samimi pre- povedmi, sv^arili in grožnjami in ni čudno, če se tudi otrok boji vseh mogočih nevarnosti. Jasno je. da so v vseh takih primerih znaki strahu pri otroku le odsev stanja staršev, ki neposredno po- vzročajo otrokove duševne te- žave. V enakem položaju so tisti otroci, ki izgube občutek varno- sti, ker žive v neurejenih, raz- rvanih družinskih razmerah. Burni prepiri v družini, surova obračunavanja med zakonci, ka- terih priče so tudi otroci, pač ne morejo prispevati k otrokovemu čbčutku vaimosti. Dosti bolje tu- di ni v tistih družinah, kjer star- ši skrivajo svoja nesoglasja in prepire pred otroki in mislijo, da ne bodo ničesar opazili. Toda otrok dobro čuti, kdaj so starši razburjeni in podzavestno je vznemirjen, razburjen in živčno napet. V mnogih družinah, kjer vladata napetost in nezvestoba med zakonci, ni na videz nobe- nih očitnih prepirov in nesogla- sij. Otroci pa so vendarle čust- veno prizadeti: zbegani so, ču- tijo, da jim nekaj grozi in se ob- enem počutijo osamljeno. Njihov občutek varnosti in zaščitenosti je še tembolj ogrožen, ker se v takih okoliščinah ne morejo spo- prijeti s skrito nevamost.jo, ki jim krati tudi zdravo, mirno spanje. Nočni strah povzroča pri ne- katerih otrocih tudi bojazen pred očetom. V mnogih družinah nastop« oče kot grozeč, vrhovni sodnik in kaznovalec; mati grozi otroku ob vsakem njegovem p'"e- stopku. češ da ga bo založila očetu. Očetov prihod domov ob- čuti otrok v tRkih orimerih kot grozeč, neorijeten dogod-^k. na- mesto da bi se ga veselil Strah pred očetom se v otroku bolj RtoiDnjuje. čp je oče zelo ^tros. pretirano zahteven ali pa če je nagnjenih mo^^nim izbruhom ie- 7e. v katerih C'~>ro in "<=^remi.č- lienn kaznuje otroka T^^it pred očetom se lahV^^ kaže šp pri odraslih ljudeh v nezdravih pojavih vznemirjenosti, v strahu pred napakami in raznimi na- mišljenimi grozečimi nevarnost- mi. Lahko se kaže tudi v odpo- ru do vsake avtoritete ali pa v enakem, pretirano strogem, av- toritativnem odnosu do lastnih otrok ali do podrejenih. Enako kot stalne grožnje z očetom vplivajo na otroka tudi dnage grožnje nepotrpežijivih in slabotnih staršev, ko strašijo otro'ka s policajem, s črnim mo- žem, bavbavom itd., ker mislijo, da bodo tako najhitreje prisilili otroka k poslušnosti. Grožnje, ki se zde odraslim prav' nedolžne, ker jih sami seveda ne jemljemo resno, pa otrok jemlje resno in jim verjame, čeprav v začetku niti ne mara verjeti. Tudi ni nuj- no, da si otrok zapomni besede ali grožnje, dovolj je, da mu je ostal v spominu čustveni vtis strahu in ogroženosti. Tudi taka doživetja, če se večkrat ponav- ljajo, povzročajo nočni strah, če- prav je otrok že pozabil, s čim so mu grozili starši ali drugi ljudje. Slabo vplivajo na otrokov ob- čutek varnosti tudi grožnje, ki jih izrekajo matere na jk)! v šali, češ: »Pojdem in kupim drugega, bolj pridnega dečka!« Lahko da otrok taki, na pol v šali izrečeni grožnji res verjame povsem, če pa potem ugotovi, da je šla ma- ti z doma in ga ga ni obvestila, začne obupavati, bridko jokati ter panično iskati mater Taka močna čustvena doživetja obupa j in za.puščenosti lahko močno, omajejo otrokov občutek varno- sti. njihova posledica pa so hude nočne more. Odrasli naj se za- vedajo. da je majhen otrok še povsem odvisen od njihove po- moči in ljubezni Grožnje star- šev, da ga ne marajo in da ga bodo zapustili, izrečene največ- krat v jezi ali razburjenju, odra- sli hitro pozabijo, v otroku pa sprožijo neljube, nezdrave poja^ ve. Se en zelo pogosten primer nočnega strahu je, ki ga je pa mnogim ljudem težko pojasniti I Ta vzrok izvira iz ozkih, tesnih stanovanjskih razmer ali podob- nih nevšečnosti, ko morajo star- ši deliti svojo spalnico z otroki. Tako postanejo otroci prej ali slej priče spolnega življenja med starši. Dostikrat se nenadoma zbude in tiho leže, prestrašeni spričo nečesa, kar se sikrivnostno dogaja v temi in česar ne more- jo razumeti. Ce pokličejo starše in jih slednji ozmerjajo, to še I poveča njihovo vznemirjenost. Ce pa jim starši zagotove, da se nič ne dogaja, vedo, da lažejo in j tako se njihovemu strahu pred neznanim pridruži še nezaupa- nje do staršev. Take posebne I okoliščine dostikrat sprožijo ta- ke nevrotične pojave, kot je noč- ni strah, pa tudi marsikatere ner zaželene spolne navade, ko zač- nejo otroci doraščati. Vpričo otrok, ki imajo bujno domišljijo, tudi ne smemo pred spanjem pri- povedovati strah vzbujajočih oripovedk in grozljivih zgodb. Prav tako lahko povzročijo noč- ni strah pri občutljivih otrocih ča<>iopi.'=ne vesti o umorih in ro- pih. tatovih in morilcih ter na- peti kriminalni film, k; razvna- I meio otrokovo fantazijo. I Našteli smo nekaj najbolj po- I gostnih vzrokov, ki zmanjšujejo otrokov občutek varnosti in za- ščitenoisti ter povzročajo nočni strah. Poznavanje vzrokov veli- kokrat omogoči, da se neljubim pojavom izognemo ter da jih že vnaprej preprečimo. V prihod- njem članku pa boste bral: ne- kaj navodil, kako ravnati z otro- kom. ki za mn^-i nočni strah PREDLOGI Z ZBOROV VOLIVCEV Nadaljevanje s 1. strani važno Letos bi se naj vsaj na- bavili potrebni gradbeni načrti. Nič manj pa ni pereč problem učiteljskih stanovanj v Markov- cih, kjer predlagajo odkup hiše Dane Feguševe v Novi vasi in nabavo potrebnih načrtov za graditev stanovanjskega bloka za os'talo učiteljstvo, ki je sedaj v stanovanjski stiski. Na Polen- šaku je glede sitanovaj za učitelj- stvo enako pereče vprašanje. Na Ptujski gori so predlagali, naj bi zagotovili v hiši, kjer je kra- jevni urad, stanovanja za uči- teljstvo. Nič manj pa niso važni še osta- li problemi, ki so jih obravna- vali zbori ,in sicer v zvezi s kra- jevnimi uradi, s telovadnicami, trgovinami, s kopališči :n javni- mi stranišči, s kopališči S ditvijo kovačnic, mrtvašnic in s preimenovanjem kraja v raznih krajih občine Ptuj. Svet za družbeni plan in fi- nance je na seji v sredo, 28. mar- ca 1962, obravnaval vsakega iz- med navedenih predlogov v okviru finančnih možnosti in glede na nujnost rešitve cele vrste vprašanj. S tem pa še niso obravnavani vsi predlogi z zbo- rov volilcev, ki še niso končali in še trajajo. O rešitvi predlo- gov bosta še obravnavala oba sbora Občinskega ljudskega od- oora. VJ. Varuimo živila pred kvarjenjem Vsa živila, naj bodo živalske- ga ali rastlinskega izvora, se začno pretvarjati, brž ko jih iz- ključimo iz njihove naravne, or- ganske povezanosti. Ker vodijo te pretvorbe k zmanjševanju hranilne vrednosti in slabšanju okusa, slednjič pa do popolne neužitnosti, si je človek že od- davna prizadeval, da bi te sipre- membe čimbolj zavrl. Sčasoma je iznašel različne načine, s ka- terimi je živila vsaj deloma in začasno obvaroval pred kvarje- njem. V sedanjem času prav ti postopki omogočajo našo redno presikrbo z živili, saj so zaradi gospodarskega napredka poti od proizvajalcev do potrošnikov pogosto zelo dolge in zamotane. Čeprav se je posrečilo močno zmanjšati izgube zaradi kvarje- nja hrane, pa jih vendarle ni uspelo povsem odpraviti. To pa je vsekakor moigoče. Živilska industrija uporabi,!a pri konserviranju in zavijanju različne kovine (škatle, kovin- ske pole). Iste kovine, ki v kon- servnih škatlah leta in leta va- rujejo živilo pred kvarom, pa utegnejo postati v gospodinjstvu škodljivec, ki isto hrano pokvari ali ji vsaj poslabša okus. Kisline in kisik iz zraka začno kovine razkrajati, le-te preidejo v obli- ko topnih spojin in tako zaidejo v živilo, ki mu daje neprijeten kovinsko-grenek okus. Na srečo največ uporabljane kovine, ka-1 kor železo, aluminiji in kositer zdravju niso škodljive, oziroma so le tedaj, kadar so njihove sipojine v zelo visokih koncen- tracijah. Drugače je s cinkom — in cin- kove ali pKKinkane F>osode so še precej razširjene. Cinkove soli so že v majhnih koncentracijah zoprnega okusa in nevarne zdravju. Tem škodljivim vpli- vom pa se zlahka izognemo tako da jedi, ki kislo reagirajo, ne hranimo in ne pripravljamo v kovinskih pcsodah, konservne škatle pa izpraznimo, brž ko smo jih odprli. Živila se dalj časa drže, če jih hranimo na hladnem; življenj- ske in kemične procese namreč toplota pospešuje, medtem ko jih mraz uspešno zavira. Popol- noma pa obstanejo ti procesi še- le pri zelo nizkih temperaturah. (Nadaljevanjf- prihodnjič) Nekaj besed o duševni higieni Menda vsakomur je telesna higiena že zdavnaj prešla v na- vado, da ne rečem v meso in kri. Nasprotno pa še marsikdo ni do- volj seznanjen z nujnostjo du- ševne higiene in z njenimi osnov- nimi načeli. Dandanes živimo od rojstva dalje v tesnem stiku s soljudmi. Z njimi smo sipričo razvijajoče industrializacije gospodarstva in ustrezne modernizacije življenj- skih navad čedalje bolj povezani. V družini, v šoli in zlasti na de- lovnem mestu smo vključeni v skupnost, ki se ji nikoli za dalj časa ne moremo odtegniti. Okolju vsakega posameznika dajejo pečatv soljudje, s kateri- mi živi. Znanost je dokazala, da dražljaji iz okolja delujejo na skorjo velikih možganov, prožijo najrazličnejše rcakcije in ustvar- jajo podlago za ugodne in ne- ugodne navade. Te zaključke je potrebno upoštevati pri obliko- vanju našega življenja in raz- voju osebnosti; glavno načelo pri tem naj bo, skrbeti ne le za la- sten, zdrav razvoj, ampak ttjdd ugodno vplivati na okolje, to je na soljudi. Vsak je že na sebi spoznal, da utegnejo biti posledice krivične- ga ravnanja s sočlovekom, za- smehovanja njegovih napak ali nedostojnega vedenja jeza, po- bitost in malodušje. Ta stanja sprožijo s svoje strani verigo re- akcij, kakor so na primer šibek delovni učinek, razdražljivost in pomanjkanje apetita. Ce je že odrasel tako občutljiv za krivično in slabo ravnanje z njim, koliko bolj pogosto zadene tako ravnanje otroka. Pogosto je prav v tem vzrok živčnosti v otroških letih, razdražljivosti, duševne napestosti, prepirljivo- sti, v hujših primerih grizenja nohtov, močenje postelje in sla- bega učnega uspeha. Konec prihodnjič Koristni nasveti Svinjsko usnje. Za čiščenje predmetov iz svinjskega usnja, kakor torbic, aktovk, denar- nic, pasov in čevljev, je pri- poročljivo kupiti kakšno do- bro specialno čistilno sredstvo ali pa 5—lO-odstotno raztopino ščavne soli. .Mastne madeže preženemo iz svinjskega usnja z magnezijevo kašo, ki jo na- nesemo na madeže, počakamo, da se posuši, nato jo pa zdrg- nemo s čisto krpo. Rokavice iz svinjskega usnja perenio tako, da jih potegne- mo na roke in jih potem na- rahlo drgnemo v čisti milnici. Nato jih speremo v čisti vodi in obesimo, da se posuše. Znojne madeže odstranimo iz volnenih puloverjev in jo^ pic tako. da jih zdrgnemo z močno slano vodo. Ce to ne pomaga, jih na novo zdrgnemo z alkoholom. Znojne madeže iz temnej.ših tkanin izparimo med dvema v salmijakovo vo- do namočenima krpama. Pot- ne madeže iz spodnjega perila operimo v vodi, ki smo ji do- dali kisa. Svila, Kako prepoznamo pristno svilo od umetne? Vze- mimo košček tkanine in ga podržimo nad gorečo vžigalico. Prava svila se zelo hitro na- kodra in pusti za seboj svotlo- rjav pepel. Umetna svila še nokaj časa tli. pepel je temna- rjav. Zaradi pogostega pranja zgu- be svilene tkanine pogosto le- pi sijaj. Temu se izognemo, če jih perčmo v zvarku pravega čaja. Zadnji vodi. v kateri iz- piramo. dodamo zmeraj malce kisa ali salmijakovega cveta, tako da barve ohranijo sveži- no. Svilene trakove, ki so posta- li po pranju inlaliavi, obnovi- mo tako, da jih potegnemo skozi raztopino treh gramov arabske gume v litru vode in jih nato do suhega zlikamo. Milo kupujmo zmeraj na za- logo, ker je dobro presušeno milo trpežnejše. Milo lepo re- žemo z nožem, ki smo ga za nekaj trenutkov pomočili v vrelo vodo. Vendar za ta na- men uporabljamo kak star nož, ker se rezilo zaradi vročine zmehča in otopi. Ožgane madeže, pri katerih je tkanina še ohranjena, iia- vlažimo z raztopino boraksa ali vodikovega peroksida. gro- bejša blaga pa lahko v tej me- šanici celo izperemo. Kislo zelje ohrani med ku- hanjem lepo svetlo barvo, če ga kuhamo pokritega s perga- mentnim papirjem. Gorčica se dolgo ohrani, če ji primešamo malo soli. Okus se s tem dodatkom nič ne i>o- kvari. Izsušeno gorčico zalijemo z nekaj kapljicami olja, kancem razredčenega kisa in ščepcem sladkorja. Sol. Košček pivnika, ki ga položimo v solnico, prepreči, da sol ne postane vlažna in kepasta. Madeže medu izperemo s toplo vodo, ki ji dodamo ma- lo sode. PRIJATELJI NOGOMETA, POZOR! Prijatelje nogometa iz Ptuja ob- veščamo, da smo dobili nenadno obvestilo, da bo nogometno mo- štvo državnega prvaka Partizana iz Beograda na poti v inozemstvo obiskalo v nedeljo, 1. aprila 1962, ob 10.45 Ptuj in bo po ogledu ptujskih zanimivosti ob 15. uri od- igralo na stadionu Drave prija- teljsko nogometno tekmo s ptuj- sko Dravo. Udeležite se te tekme v velikem številu, da izkažemo prijateljem iz Beograda pozornost za nenaden obisk in vidite tekmo, ki bo prav gotov zadovoljila vsakega Ptuj- čana, Drava, Ptuj Prodam večje število čistokrv- nih zajcev pasme ovnač. Regul Ivan, Sp. Hajdina 134. PISMO PRIJATELJEV IZ VARAŽDINA Nadaljevanje z 2. strani sveta Varaždin, kot voditeljev in predavateljev Sindikalne po- litične šole Varaždin in vabilo, da bi se čim preje ponovno srečali dogovorjenega dne v Varaždinu. Želimo vam mnogo uspehov v delu kot vaši šoli, tako vsem delovnim ljudem vaše komune. Sprejmite mnogo prisrčnih po- zdravov od Občinskega sindikal- nega sveta in delovnih ljudi va- raždinske komune. Varaždin, 26. marca 1962 leta. Za občinski sindikalni svet PrpdcAHniilr- Tvain Vi.fioT 1 r Stran 6 TEDNIK PTJJ rJVE 30 MAP CA 1962 OBJAVA Komisija za sklepanje in od- poved delovnega razmerja pri trgovskem podjetju MERKUR, Ptuj razpisuje mesto salda- kontista. Nastop službe takoj ali po dopovoru. ANfD Cirkovce proda iz svo- jih osnovnih sredstev osebni avto Mercedes v voznem sta- nju. Pi^ednost nakupa imajo do 5. anrila družbene organizaci- je. Po tem času lahko nasto- pijo tudi privatni kupci. AMD Cirkovce V ponedeljek, 25. marca 1.1., je bila izgubljena med Podleh- nikom in Zg. Hajdino registr- ska tablica MB 19-99. Najdite- lja prosimo, da jo proti nagra- di vrne na postajo milice ali Gradbenemu podjetju >Drava«, Ptuj. POSESTVA prodam. Krčevina 104 pri Vurberku. TAKOJ VSELJIVA majhna hi- šica z vrtičkom sredi mesta je naprodaj. Vprašajte v pi-i sarni dr. Sluga, Ptuj. l«^CEM ŽENSKO, ki bi " ur dnevno pazila na otroka. Na- slov v upravi. Mestni kino Ptuj MESTNI KINO PTUJ predvaja marca 1.1. italijanski film »NEVARNE SOPROGE«. marca in 1. aprila 1.1. itali- janski barvni film »KART.A- GINA V PLAMENIH«. Kino Zavrč KINO ZAVRC predvaja 1. apri- la 1.1. ameriški film »TETO- VIRANA R02A«. Kino »Ruda Sever« KINO »RUDA SEVER« GO- RIŠNICA predvaja \. aprila 1.1. nemški barvni film »DE- KLE ROSEMARIE«. Mmmiu plsiiirsie lin Pretekli pvetek je bilo v sklopu Jugoslovanskih pionirskih iger izvedeno občinsko prvenstvo v orodnem mnogoboju, ki so se ga udeležile osnovne šole iz Ptu- ja. Ker zahteva to tekmovanje nastop v šestih disciplinah — na orodjih, zunanje šole v tem tek- movanju ne nastopajo, ker ni- majo na razpolago telovadnega orodja. Tekmovanje ni imelo zaželje- Rezultati IX. kola gimnazij- skega prvenstva: Pravdič—Zmavc 1:0, Habjanič —Možina 0:1, Segula—Nežmah 1:0, šulek— Primorac 0:1. Trofe- nik je odstopil od nadaljnjega tekmiovanja, zato preostali nje- govi nasprotniki dobijo partijo brez borbe. X. kolo: Nežmah—Sulek 0:1, Foltin—Segula 0:1, Trofenik— Pravdič 0:1, Znidarič—Rupnik prekinjeno, partije Ročak—Pri- morac, Možina—Sare in Zmavc —Habjanič so bile preložene. Po desetem kolu je vrstni red naslednji: Primorac ,5 (1), Možina 6.5 (1), Ročak 6 (1). Rupnik 6 (2), Prav- dič 6 (1). Znidarič 5,5 (3), Než- mah 5 itd. nega učinka, ker ekipe z zadost- nim številom osvojenih točk le- tos ne bodo nastopale na okraj- nem prvenstvu, ker je to že iz- vedeno. Krivdo za to nosijo od- govorni ljudje pri Občinskem ljudskem odlx)ru, ki niso obve- stili šol o razpisu tekmovanja, kljub temu, da je dospel dopis 8. marca 1962 za tekmovanje, ki bi naj bilo 18. marca 1962. Šole so bile obveščene 15. marca 1962 in še to povsem slučajno. Ome- nimo še naj, da je v tem dopisu bilo tudi obvestilo o srednješol*- skem prvenstvu, za 17. marec 19'62. Okra,jnega prvenstva se je udeležila'le PISS, dočim sta iz- ostali gimnazija in učiteljišče. Pionirskega prvenstva pa se je udeležila le moška in ženska vr- sta osnovne .šole >Tone Zni- dariča«. Občinskega prvenstva se je udeležilo 7 ekip (4 moške dn 3 ženske). Nastopilo je 56 tekmovalcev" in tekmovalk med njimi pa smo videli nadar- jene pionir.je in pionirke, pri katerih je orodna telovadba ze- lo priljubljena. Ce bomo tem tekmovalcem in tekmovalkam tudi v bodeče posvečali vso po- zornost. lahko računamo na po- novno afirmacijo telovadbe v Ptuju, kar zelo pogrešamo že nekaj let. V ekipnem tekmovanju je vrstni red naslednji: Pionirji: 1. osnovna šola »T. Znidarič« (I. ekipa) 338.00 točk, 2. osn. .^ola »T. Znidarič (II. eki- pa) 331.75; 3. osn. šola »F. Osoj- nik« 326.50 ; 4. osn. šola »I. Spo- lenjak« 306.50. Pionirke: 1. osn. .šola »F. Osoj- nik« 264.90 ; 2. osn. .šola »I. Spo- lenjak« 258.10; 3. osn, .šola .T. Znidarič« 257.80 točk. Med posamezniki so osvojili najvišja mesta — Pionirji: Vo- grinčič 58,35, Anžel in Lenartič 57,20. Kojc in Curin 56,35 točk vsi učenci osnovne šole ^Toneta Znidariča«. Pionirke Vrtič — F. Osojnik 48.20, Mesarič — -1. Spolenjaka- 46.40, Vauda — F. Osojnik 45,00, Petrovič — «1. Spodenjak< 44,10, Bnčič — »T. Znidarič« 44.00 točk. Omembe vredna so precksem odlična izvajanja nadarjenih tekmovalcev Vogrinčiča, Anžela in Lenarta ter tekmovalk Vr- tičeve, Mesaričeve in mlade Vaudove. Takšnih in podobnih tekmo- vanj bi naj bilo v bodoče še ve.č, saj vidimo, da je mladina željna in v^oljna telovaditi, predv^om pa letos, ko so jugo- slovanske pionirske igre posve- telesni vzgoji mladih in je na- men mladini nuditi igro. zaba- vo ter vzgojiti mlad, zdrav in močan duh. a c. [Pionirji vadijo na .orodju OSEBNA KRONIKA Rodile so: Petrekovič Jelena, Krapina — Draga; Vidmar Ja- nja, Kidričevo 13 — deklico; Vajd Štefanija, Kicar 123 — Vinka; Vincetič Elizabeta, Sta- novno 12, Ormož — deklico; Ge- rečnik Veronika, Prepolje 6, Tezno — Ivana; Furjan Marija, Jarki 20, Varaždin — Mladena; Vidovič Marija, Vičava 16 — Mirana; Kvar Marija, Lasigov- ci 3 — Viktorja; Toplak Marija, Nova vas 42 — dečka; Kirbiš Veronika, Marjeta na Dr. polju 16, Tezno — Rudolfa; Kolarič Ivana, Grajena 26 — Slavico; Koletnik Neža, Ormoška 5 — Heleno; Fakin Marija, Sveča 29 — Ido; Vertdč Marija, Kidričevo 3 — Edija; Crešnik Marija, Bo- rovci 23 — Vladka; Klaneček Angela, Sedlašek 77 — Viktorja; Novak Ivana, Starše 1 — Jane- za. Umrli so: Kozel Marija, Gru- škovje 49, roj. 1961, umrla 22. marca 1962; Sirnik Franc, Ja- dranska 7, roj. 1877, umrl 23. marca 1962; Cafuta Anton, Dra- vinjski vrh 5. roj 1934, umrl 24. marca 1962; Krajnc Ana, Vareja 51, roj. 1885. umrla 22. marca 1962; Ribič Terezija, Krčevina 32, roj. 1883, umrla 22. marca 1962; Hameršak Jakob, Vičava 15. roj. 1881, umrl 23 marca 1962. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Ornik Majda, Hajdoše .51 — vgriznil jo je pes v levo nogo; Maligner Janez, Gerečja vas 73 — pri delu si je poškodoval levo roko; Žitnik Jožefa, Brunšvik 69 — pri delu si je poškodoval prst na levi roki; Ciglar Mirko, Kicar 34 — padel je in si poškodoval desno roko; Zorjan Stanko, Vi- tan 22 — padel je in si poškodo- val levo nogo; Erhatič Ana, Za- gorel 89 — padla je s skednja in si poškodovala desno nogo; Ku- kec Marija, Formin 40 — padla je in si poškodovala levo roko; Horvat Franc, Placar 62 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval prsni koš in glavo; Vaupotič Slavko. Loka 23 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval glavo in hrbet; Kerš Štefan. Preseka 1 — padel je z motorja in si po- škodoval glavo in obe nogi; Mi- kec Drago, Lovrečan 14 — nekdo ga je napadel m mu poškodoval glavo; Pulko Franc, Zetale .58 — pri delu si je poškodoval levo nogo; Vodušek Ana, Podlože 34 — padla je in si poškodovala desno nogo; Mlakar Branko, Pri- gorje 120 — podrl ga je avto in mu poškodoval desno nogo; Ma- rin Terezija. Polenci 24 — padla je s skednja in si poškodovala te- lo; Prevolšek Jože, Cermožiše 56 — pri delu si je poškodoval levo nogo. Anton Kukovec, Sakušak 13 — pri eksploziji je dobil po- škodbe na levi roki; Marija Gra- bar, Rogoznica 33 — padla je in sd poškodovala prsni kaš; Franc Rozman, Ptuj, Rogozniška 7 — padel je in si poškodoval levo I nogo; Ernest Svenšek, Kidričevo I 60 — nekdo ga je napadel in mu I poškodoval glavo; Janez Mla- kar, Apače 138 — nekdo ga je ' napadel in mu poškodoval gla- ! vo; Angela Lepej, Savinjsko 19 j — padla je in si poškodovala le- ' vo nogo; janež Duh. Kicar 111 — pri delu mu je stroj poškodoval levo roko; Rudolf Dogša, Liba- nja 25 — pri delu si je poškodo- val desno roko; Alojz Vajsbaher, Brstje 24 — pri delu se .je pope- kel po telesu; Ivan Hostnik, Sp. Hajdina 44 — nekdo ga je napa- del in mu z nožem poškodoval prsni koš; Ivan Janžek, Podgo- ra 3 — pri delu si je opekel obe nogi; Franc Krabonja, Sodinci 21 — nekdo ga je z nožem zabo- del in mu poškodoval hrbet; Franc Filinger, Stojnci 18 — pa- del je v klet in si poškodoval de- sno roko; Ivanka Macun, Nova vas 58 — podrl jo je avto in jo poškodoval po telesu; Tončka Iljavec, Pobrežje 43 — zbodla ^ se je na žeblju in si poškodovala levo nogo; Marija Jeza, Podlo- že 78 — padla je in si poškodo- vala desno nogo. Zborovanje otujskih espercrntistov Na občnem zboru esperantske sekcije, ki je bil 12. t. m. je bilo prikazano delo in uspehi sekcije v preteklem letu ter nakazane smernice za bodoče. Gotovo je, da bo tudi novoiz- voljeni odbor požrtvovalno na- daljeval širjenje esperantske ideje. Ed-en izmed važnih sklepov je, da se bodo razpoložljive espe- rantske knjige in revije oddale tukajšnji Ljudski knjižnici. KR), KI REŠUJE ŽIVLJENJA 13. marca 1962. so darovali kri krvodajalci iz Trnovske vasi: To- polovec Ivana, Šuta Marija, Fuks Janez, Vrečar Anica, Vršič Fran- j čiška, Hrga Angela, Muršec Iva- na, Breznik Neža, Zorko Feliks, Markež Ignac, Požega Franc, | Ljubša Anton, Rajši Janez, Mur- ko Antonija, Ljubša Štefanija, Potrč Marija, Horvat Štefka, Horvat Roza, Požega Elizabeta, Kos Genovefa, Zelenlk Nežika, Zorko Frančiška, Muršec Ana, Zorko Frančiška, Potrč Alojz, Sauer Genovefa, Zorko Gera, Zorko Alojzija, Nedeljko Marija, Horvat Jožefa, Lovrenčič Eliza- beta, Simonič Ivana, Šalamun Liza, Letnik Ana, Zorčič Janez, Murko Jožefa, JCos Franc, Tašner Rozalija in Rajšp Jožefa. i i I 20. marca 1962. so darovali kri krvodajalci iz Ptujske gore: Dajnko Alojz, Strašek Anton, Čr- nivec Ignac, Frangeš Kari, Med- ved Jožef, Črnivec Uršika, Bera- nič Valburga, Sagadin Vera, Sa- gadin Katarina, Topolovec Neža, Kokolj Slavica, Sambolec Eliza- beta, Gajšt Zdravko, Lesar Pavla, Veldin Rozalija, Strašek Olga, Kupčič Marija, Topolovec Silvo, Gajšt Matilda, Predikaka Marija, Potočnik Cvetka, Frangeš Marija, i Frangeš Frančka in Gajšt Anica. | i 22. marca 1962 so darovali kri | krvodajalci iz Mestnega vrha in i Grajene: Horvat Marija, Cvetko Marija, Drevenšek Alojzija, Er- , žen Ljudmila, Kumer Vinko,' Tušek Pepca, Toplak Marija, i Kelenc Marija, Bolcar Alojz, Toplak Franc, Kramb.erger Ja- nez, Gregorec Anton in Krepek i Franc. i Medtem so darovali kri tudi, posamezni krvvdajalci: j Pukšič Rozalija, Sirec Rozalija, j Cvetko Marija, Foštnerič Mar-1 jeta. Kosec Terezija, Bauman j Jernej, Pernat Kristina, Vršič j Janez, Petek Frančiška, Obran | Konrad, Tekmec Ignac, Horvat Ivan, Kristovič Anton, Nadižar Fani, Ribič Silva, Drevenšek Marija, Saša Ana, Kmetec Ivan, Skok Viktor, Cuš Marija, Skok Katarina, Gozdnik Alojz, Sven- šek Ljudmila, Ramšak Anton, Ceh Frančiška, Kos Alojzij, Vindiš Ivan in Satler Anka. Vsem organizatorjem in krvo- dajalcem se v imenu bolnikov najlepše zahvaljujemo, prav po- sebna hvala vsem tistim, ki so se odzvali v nujnih primerih! Stanovanjska skupnost Ptuj razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo gospodarskega no- slopja v Ptuju, Zagrebška e- stii štev. 3. Licilacija bo dne 4. aprila 1962. ob 8. uri na kraju samem. Go'spoflarsk(> poslopje je tre- ba porušiti in pridobljeni grad- beni material takoj odstraniti. Stanovanjska skupnost Ptuj Ptujski maturanti vas vabijo na maturantsiti ples ki bo v Kidričevem 31. marca s pričetkom ob 20. uri. Igrajo Les amis — poje Franc Babič BBSBiSiaiBBSBHaHBBBBaBBO Dopisujte v TEDNIK iz programa RTV Liubiiana NEDELJA, 1. APRIL 6.00 —8.00 Z dobro voljo v nedeljsko jutro — vmes ob 6.05—6.10 Poročila in dnevni koledar. 6.30—6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Napoved ča>sa, poro- čila pregled t:.skd, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7.30—7.35 Ra- dijski koledar in prireditve dneva .8.00 Mladinska radijska igra. 8.50 Skladbe o Mikiju in druga svoja dela za otroke izvaja pianist Pavel Sivic. 9.00 Poroči- la. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.48 Partizanski samospevi Janeza Ku- harja. 10.00 Se fomnite tovariš: . . . 10.30 Pi.san glasbeni dopoldan. 11.30 Ne- deljska reportaža 11.50 Nekaj melodij za dober tek. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.00 Ndjpoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 14.00 Vesele slovenske na- rodne v izvedbi naših zborov. 14.15 Na- ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. 15.00 Napoved časa, poročila in vre- menska naooved. 15.15 Zveneče kaskade j 15.30 v nedeljo popoldne v operi. 16.00 | Humoreska tega tedna — Žarko Petan: Leteči upokojenec. 16.20 V prijetnem j razpoloženju ob radijskem sprejemniku. : 17.00 Poročila. 17.05 Koncert v ritmu. ! (Zbor in orkester Ray Conniff). 17.15 Ra- i dijska igra. 18.09 Emanuel Chabrier: Pa- storalna suita. 18.30 Športna nedelja. 19.00 Obv«stila. 19.05 Ra^zni orkestn — razni st;li. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Izberite melodijo tedna. 20.45 Iz albu- ma orkster Raphaele. 21.00 Umetnost Fritza Kreislerja. 21.45 »V soju zvezd«. 22.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in jregl^^d sporeda za nasled- nji dan. 22,15 Orkestri in soldsti RTV Ljubljaaa. 23.00 Poročila. 23.05 2ehmo vam obilo zabave, 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. PONEDELJEK, 2. APRIL 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeno spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa. poročiJa, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročiJa, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci. 11.15 Naš podlistek — Pierre Boulle: Mesečev- O' — I. 11.35 Pevske ter instrumentalne miniature. 12.00 Poročila. 12.05 Trio Slavka Avsenika. 12.15 Kmetijski nasve- ti. 13.00 Na^poved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega s-poreda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Do dveh pa v zabavnem tonu, 14,00 Orkestralne rap- sodije. 17,00 Poročila. 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma an v svetu, 18.10 Ko na zemljo pada mrak ... 18 45 Ra- dijska univerza — Pavle Janežič: Skrb za slepe 19.00 Obvestila. 19,05 Naši mla- di reproduktivci. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Glasbena skrinja. 20.45 Kulturni globus. 21.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije. 22.00 Napoved časa. poroččla. vremenska nai^oved in pregled sporeda za naslednji dan, TOREK, 3. APRIL 5,00—8.00 Dobro jutro' (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5,05—5 10 Poročila in dnevni koledar, 6,00—6,10 Napoved -časa. poročiJa, pregled tiska, vremenska na^poved in obvestila 7,00—7,15 Nafo- ved časa, poročiJa. vremenska napoved in radijski koledar 8 00 PoroCTla, 11,00 Kvartet Joreta Privika. 11.15 Napreduj- te v angleščini — 6. lekcija (ponovitev). 11.30 Iz slovanskega opernega repertoar- ja. 12.00 Poročila. 12.05 Slovenske na- rodne pesmi. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, pri- reditve dneva in oibjava dnevnega spo- red«. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Z narodnimi pesmiimi od Triglava do Ohrida. 13..50 Nekaj melodij za go- dala. 14.05 Radijska šola za višjo stop- mjo — Ciril Kosmač. 17.00 Poročila. 17.05 Izbor iz Cajkovskega. 18,00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Koti- ček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 (ivestila. 19.05 Zabavni orkestri naših radijskih pr>staj. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 Pol ure z zborom Slovenske filharmonije in RTV Ljubljana. 20.30 Radijska igra — Wolf- gang Weyranek: Indijanska balada. 21.45 Gaetano Corticelli: Romantični trio za klarinet, violončelo in klavir. 22.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za naslednji dan. SREDA, 4. APRIL 5.00—8,00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6,00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročiJa, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila, 11,00 Alojz Srebotnjak: Glasba za godal«, 11,15 Človek in zdravje. 11.25 Želimo vam do- ' ber tek. 12,00 Poročila. 12,05 Ob zvokih Veselih planšarjev, 12,15 Kmetijski na- 1 sveU, 12,25 Melodije ob 12,25, 13,00 Na- ' poved časa, poročila, vremenska napo- ved, pa-ireditve dneva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13,30 Dvospevi iz Verdijevih oper. 14,05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev). 17.00 Poročila, 17,05 oferjem na pot. 17.50 Dve skladbi z orkestrom Raphaele. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Dve zasedbi — navadna in nenavadna. 18.40 Benjamin Britten: Interludij za harfo. 18,45 Ljudski parlament. 19.00 Obvestila. 19.05 Veliki zabavni orkestri tega ,tedna. 19.30 Radijski dnevnik. 20,00 ' Naš va- riete. 21.00 Gian Carlo Menotti: Ameli- ja gre na ples. 22.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. ČETRTEK, 5. APRIL 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5,05-—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7,15 Napo- ved časa, poročiJa, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11,00 Pogovor flavte in fagota. 11.15 Ruski te- čaj za začetnike — 47. lekcija (ponovi- tev). 11.30 Arije iz malo znanih oper. 12,00 Poročila. 12,05 Kvintet bratov Av- senik, 12,15 Kmetijski nasveti. 12.25 Me- lodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska naipovpd, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda 13,15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Na- rodne pesmi jugoslovanskih narodov. 13,50 Operetni napevi v ritmu, 14,05 Blaž .\mič: Sedma simfon.ia -Simfonija de- la' 17,00 Poroč-.la. 17,05 Koncert po že- ljah poslušalcev, 18,00 Poročila — ak- tualnosti doma in v svetu, 18,10 Od har- monike do orkestra — vse v ritmu. 18,45 Kultuima kronika, 19.00 Obvestila. 19.05 Amsterdamski Concertgebouvv orkester. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Zabavni orkester Franck Pourcel. 21.00 liiterarni večer — Corneille: Le Cid. 21.40 Edith Farnadi igra Bartoka in Lisz- ta. 22.00 Napoved časa, ptoročila, vre- menska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. PETEK, 6. APRIL 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.05—5.10 i'oročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napjoved ča.s-a, poročiJa, pregled tiska, vremenska napoved jn obvestila. 7.00—7.15 Napo- ved časa, pK)ročiJa, vremenska napoved in radijski koledar. 8,00 Poročila, 11.00 Tri arije iz Meyerheerovih oper. 11.15 Naš podlistek — Pierre Boule: Mese- čevci — 11. 11.35 Matija Bravnnčar in Krešimiir Bairanovič. 12.00 Poročila. 12.05 Poje Slovenski oktet. 12.15 Kmetijski na- sveti, 12.25 Melodije ob 12.25. 13,00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve deva in objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 V narodnem tonu. 13.45 Za- išavni orkester Frank Chacksfieid. 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Povest o zeleni livadi. 17.00 PoročiJa, 17.05 Trije skladatelji — trije koncerti. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma in v ^vetu. 18.10 Domači napevi. 18,4,'j Tz naših kolekti- vov. 19,00 Obvestila, 19,05 Od pristani- šča z orkestrom Les Baxter. 19,30 Radij- ski devnik, 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana. 20,15 Tedensk" zunanje-poli- tični pregled 20,30 Skladatelj Anton La- vrin: Iz njegove klavirske in zborovske glasbe. 20,55 Majhen koncert Hollvwood- skega s-mfoni.čnega orkestra, 21.15 Od- daja o omrju in pomorščakih 22,00 Na- poved časa, Dororilfl, vremenska nap)0- ved in pregled sporeda za naslednji dan SOBOTA, 7. APRIL 5,00—R 00 Dobro i-itro' (pisan glasben- spored) — vmes ob 5.05—5,10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pet pevcev — pet popevk. 11.15 Angle- ščina za mladino — 48. lekcija (pono- vitev). 11.30 Risto Savint Trio v g-molu za Violino, violončelo in klavir. 12.00 Poročila. 12.05 Trio Avgusta Stanka. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročiJa, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obve- stila in zabavna glasba. 13.30 Za vsako- gar nekaj. 14.00 Gioacchino Rossini — Ottorino Respighi: Fantastična prodajal- na, baletna suita. 17.00 PoročiJa. 17,05 Gremo v kino . . . 17.50 Vedri inter- mezzo. 18.00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Dva velika prizora iz Gounodovega »Fausta«. 18,45 Naši popotniki na tujem. 19.00 Obvestila, 19,05 Zdaj pa kar p>o domače. 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 »Na lepi modri Donavi«. 20.20 Jacgues Perret —Jean Forest: Kor- porala se drži smola, 20.55 Za prijeten konec tedna. 22.00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. Lunine spremembe in vremenska napoved za čas od 1. do 7. aprila 1962 Ves prihodnji teden bo neugodno vreme, s popostimi pada-^/inami - dež in sneg in vetrovno ali celo vihaimo. Mlaj bo v sredo. 4. aprila 1962 ob 20.45 uri. C. A-