18. avgust - praznik občine
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ur
*	*
*	*
£	VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE	*
*	VABIMO	J
J	DA SE MNOŽIČNO UDELEŽITE	*
*	*
£	OSREDNJEGA ZBOROVANJA	J
*	*■
J	V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA,	*
*	KI	BO V NEDELJO, 17. AVGUSTA 1986 OB 11. URI	*
t	PRI	OSNOVNI ŠOLI »BLAŽA KOCENA« NA PONIKVI.	*
*	OK SZDL ŠENTJUR in *
J	KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA *
*	*
*	---- *
*	*
£	VSE	BORCE	IN	AKTIVISTE	NEKDANJEGA	KOZJANSKEGA	J
*	OKROŽJA	*
*	IZ OBČINE ŠENTJUR	*
£	VABIMO,	*
*	DA	SE V NEDELJO, 17. AVGUSTA 1986 OB 11. URI	*
£	UDELEŽITE TRADICIONALNEGA SREČANJA,	J
*	KI BO	PRI	OSNOVNI	ŠOLI	»BLAŽA	KOCENA« NA	PONIKVI.	*
*	PODROBNEJŠE INFORMACIJE DOBITE	*
J	NA OBČINSKEM ODBORU ZZB ŠENTJUR	J
-*t
*
(telefon: 741-161 ali 741-286)
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ -St -St
PROGRAM PRIREDITEV
I	V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA
-St
-St PETEK, 15. AVGUST
-St
^	— ob 16. uri: šahovski brzopotezni turnir
-St	— ribiški dom Tratna
-St
J — ob 18. uri: rekreativni tek »Tek prijateljstva '86«
^	start: športni park Šentjur
% SOBOTA, 16. AVGUST
-St
J — ob 7. uri: ribiško tekmovanje za pokal »18. avgust« na
*
*
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★J
Občinski nagrajenci
PLAKETE »18. AVGUST«:
1.	KRAJEVNA SKUPNOST PONIKVA
2.	TRŽAN Rado, DO »KMETIJSKI KOMBINAT« TOZD KLAVNICA
3.	TKALEC Radovan, V. P. 4680 CELJE
PRIZNANJA »18. AVGUST«:
1.	VENGUST Jože, DO ALPOS ŠENTJUR — TOZD CEVARNA
2.	AKTIV MLADIH ZADRUŽNIKOV — DRAMLJE
3.	GASILSKO DRUŠTVO PREVORJE
4.	ARTNAK Jože — OK ZSMS ŠENTJUR
5.	OSNOVNA ŠOUA »BLAŽA KOCENA« PONIKVA
*
«-
«■
Jj-
Slivniškem jezeru (ribiški dom)
ob 10. uri: medobčinsko tekmovanje gasilskih enot
—	športni park Šentjur
ob 14. uri: tekmovanje v jadranju na deski
—	Slivniško jezero
-St -St -St -St -St
-st
-St -St -St
j* — ob 15. uri: SVEČANA SEJA ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČI-5	NE in VODSTEV DPO
-St	— skupščinska dvorana
-St
j* — ob 17. uri: otvoritev prizidka k OŠ »Franja VRUNČA«
— GORICA pri Slivnici
% NEDELJA, 17. AVGUST
-St
*!•	— ob 8. uri: tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste go-
lobe
— lovski dom PONIKVA
g — ob 11. uri: OSREDNJE ZBOROVANJE V POČASTITEV OB-5	ČINSKEGA PRAZNIKA, 50-LETNICE USTANO-
«-	VITVE PRVE PARTIJSKE CELICE IN 200-
- LETNICE OSNOVNEGA ŠOLSTVA NA PONIKVI
— športno igrišče pri osnovni šoli na PONIKVI
«■
Ur Ut «•
«■
*}•
TOVARIŠKO SREČANJE DELOVNIH LJUDI, OBČANOV, 2 BORCEV IN AKTIVISTOV NEKDANJEGA KOZJANSKEGA OKROŽJA!
% Posamezna društva in športne sekcije pripravljajo še druge za-if nimive prireditve in tekmovanja, na katere bodo organizatorji & vabili s posebnimi vabili in plakati. Prepričani smo, da bo sle-herni naš občan v napovedanih prireditvah našel tudi svoj ji- prostor in možnost aktivne udeležbe!
«-
Vsem občanom čestitamo ob prazniku
DPO, SO IN UREDNIŠTVO

Od tu in tam
PLAKETE IN PRIZNANJA »LEON DOBROTINŠEK«
Na proslavi, ki je bila ob dnevu borca v Šentjurju, so na svečan način izročili plakete in priznanja »Leon Dobrotinšek« najzaslužnejšim:
Plakete »Leon Dobrotinšek« so za leto 1986 prejeli:
1.	HORVAT Ivan iz Šentjurja za dolgoletno aktivno ter uspešno delo v borčevski organizaciji, ohranjanja revolucionarnih tradicij NOB, za odgovorno ter marljivo uresničevanje nalog dogovorjenih v organizaciji ZB ter za sodelovanje v družbenem življenju KS.
2.	RATAJC Anton iz Dramelj, za dolgoletno aktivno ter uspešno delo v borčevski organizaciji, za prenašanje revolucionarnih izročil NOB na mlado generacijo, za ohranjanje in postavljanje pomnikov naše revolucije ter za aktivno in marljivo delo v sekciji vojaških in povojnih invalidov v okviru borčevske organizacije v KS Dramlje.
3.	ŽAGAR Ferdo iz Planine, za vsestransko in dolgoletno družbenopolitično aktivnost v KS in občini, za prenašanje revolucionarnih izročil NOB na mlado generacijo ter za krepitev obrambne moči naše samoupravne socialistične družbe v občini Šentjur pri Celju.
Priznanja »Leon Dobrotinšek« so za leto 1986 prejeli:
1.	LAJH Emil — ravnatelj Muzeja revolucije iz Celja, za dolgoletno sodelovanje na področju razvijanja muzejske dejavnosti v naši občini. S pomočjo njegove prizadevnosti in vztrajnosti smo v občini Šentjur organizirali in postavili vrsto kvalitetnih, stalnih in občasnih razstav o NOB ter na ta način približali širši javnosti, posebej pa mladi generaciji zgodovinske dogodke iz NOB.
2.	MLADINSKA DELOVNA BRIGADA »MILOŠ ZIDANŠEK« že vse od svojega začetka delovanja v letu 1978 posveča posebno skrb negovanju in ohranjanju tradicij NOB s posebnim poudarkom na dogodkih, ki so se odvijali v naši občini, pa tudi širši DPS.
Brigadirji omenjene brigade so se udeležili številnih pohodov po poteh partizanskih enot, urejali so spominsko okolje NOB na Resevni, ob spomenikih NOB organizirali spominske svečanosti, organizirali srečanja z borci in podobno.
Mlada generacija je tista, ki ostaja in z njo pridobitve revolucije. Te pa se morajo med mladino širiti in poglabljati tudi v naprej kot izročilo borčevske organizacije.
3.	NOVAK Jože iz Prevorja, za sodelovanje in vsestransko pomoč pri delu borčevske organizacije na Prevorju. Tov. Novak je izredno prizadevenin marljiv družbenopolitični delavec. Posebno skrb posveča ostarelim občanom in se uspešno vključuje v razreševanje socialnih in drugih borčevskih vprašanj v svoji KS.
Slavko Slejko
DAN PROSVETNIH DELAVCEV
Delavci vzgoje in izobraževanja šentjurske občine so imeli pred dnevi svoj XI. Schreinerjev dan, to je srečanje vseh delavcev vzgoje in izobraževanja, ki jih je sedaj s tehničnim osebjem vred preko 270.
Srečanje je vsako leto na drugi šoli, tako je bilo letos v Dramljah. Dan je poimenovan po pedagogu Henriku Schrei-nerju, ki je bil ravnatelj mariborskega učiteljišča in je pokopan v Šentjurju. Tu sta namreč službovali hčerki Ljudmila, ki je bila upraviteljica dekliške šole in Stanka, ki je bila učiteljica na deški šoli.
Ravnatelj drameljske šole Franjo Trupej je v imenu gostitelja zaželel dobrodošlico vsem udeležencem zbora. Sledilo je poročilo predsednika konference OO ZS Marjana Gradišnika, ki je predočil celotno delo sindikata od nagrajevanja, do problemov financiranja, letovanja in športnih iger. O izhodiščih za novi samoupravni sporazum je govoril Martin Poček.
Kot novost Schreinerjeyega dne je bilo letos prvič podelitev Schreinerjevih značk, katerih je bilo deležnih 25 delavcev in to za 10, 20 in 30 letno delo, priznanja je prejelo 10 delavcev, plakete 3 delavci, za življenjske jubileje pa 6 delavcev.
Po tem oficielnem delu je sledil zabavni program, ko je Rifle predvajal Tofovo humoresko »Občinski svetnik Josef Švejk«, ki je našla zelo dober odmev. Vse vzgojno izobraževalne organizacije v občini so razstavile zelo lepe tehnične in risarske izdelke, drameljska šola posebej za lepo in smotrno razporejeno razstavo »Dramlje skozi čas«, kar so si obiskovalci z zanimanjem ogledali. Sledilo je tovariško srečanje, ki je trajalo ves popoldan.
Ernest Rečnik
Letos praznujemo na Ponikvi
Podoba Ponikve in njene okolice
Svet, kateremu pripada Ponikva s svojo okolico, štejemo k severnemu delu Voglajnskega podolja, ki ga na severu obrobljata Konjiška gora in Boč, na jugu preko Voglajne, pa osamelca Resevna, Rifnik in Rudnica. Zahodni del tega sveta predstavlja podaljšek Celjske kotline, na vzhodu pa prehaja preko Halerjevega brega v zgornje Sotelski svet. Iz kotline, ki je še tipično predalpska, prehaja proti Vzhodu v nižji gričevnati, blago zaobljeni subpanonski svet, sredi živahno vzvalovanih terciarnih goric in dolinic. Gozdnati svet čedalje bolj prekinjajo prisojne vinorodne »gorce« s svojo prijazno vinorodno in sadjarsko usmerjenostjo. Ta pas je dokaj širši kot južni čez Voglajno in se v podolgovatem okviru Konjiško-boškega prigorja razprostirajo drameljske in ponkovške gorce daleč v hribovje. Prisojne lege vinogradov se vlečejo preko Dolge gore v Sladko goro. Sama neposredna okolica centra vasi je nekoliko dvignjena na planotastem gričevju sredi normalnega razvitega rečnega omrežja, levo nad potokom Slomščico, ki se izliva v Voglajno pri Gro-belnem.
V	davni preteklosti je bil ta svet izpostavljen vdorom osvajalnih ljudstev: Hunov, Madžarov, Turkov. Celo Francozi, so se po porazu v Moskvi umikali tudi čez naše kraje in šli po rimski cesti kot se spomi-
'nja Slomškov stari oče Blaž Močnik. Preko Ponikve so vodile živahne trgovske poti.
Ponikva je doživela več potresov: 1201. leta je potres sesul mnogo gradov po Savinjski marki, 1348 je bil tak potres po Štajerski, Koroški in Krajnski, da so» cela mesta in več kot 40 gradov razsulo in celo gore prekucnile«.
1895. in 1880. sta bila potresa z epicentrom okoli Zagreba. Na Ponikvi so čutili cel mesec sunke in je bilo mnogo škode. SZ stran cerkve je dobila široko razpoko.
Zadnji potres 20. 6. 1974 še živo pomnimo, mnogo novih hiš, šol in ostalih zgradb je spremenilo podobo krajev naše okolice.
Čez Ponikvo, v smeri Slom — Podgaj je vodila odlično grajena stranska cesta kot priključek k glavni cesti Celea Petovio. Na mestu, kjer je stal grad, je v rimskih časih stala štirikotna, manjša utrdba, kjer je bil nastanjen manjši oddelek rimske legije. Eeden izmed lastnikov ponkovškega gradu je našel zelo lep nagrobnik v obliki človeškega telesa. V Dolgi gori so v Grobljah izkopali več rimskih napisnih kamnov in nagrobnikov iz apnenca.
V	srednjeveških listinah zasledimo ime Ponikva (Sirdosege), Ho-tunje. Završe že leta 1054.
Pravice desetine in ostalih dajatev na Ponikvi so imeli samostani in razne gospoščine: Jurklošter, Zajcklošter, oglejski patriarhi. Gornjegrajska graščina je imela Uniše, kjer je imela urad Slom, ki je bil v bistvu večja kmetija,. Okoli 1735. leta ga je imel Jožef Novak — prednik Slomška. Pravico pobiranja desetine je imela tudi novoceljska gospoščina.
Skozi ves srednji vek so kraji od Celja preko našega kraja doživljali mnoge naravne nesreče, bolezni, pustošenje, povodnji. Sredi 15. stol. so bile strašne povodnji, lakota, da je »toliko ljudi od gladu pomrlo, da so jih zakopali v veliko jamo«. Ali pa, da je toliko kobilic priletelo, da so »sonce zakrivale« in vse požrle. Kobilice so večkrat napravile veliko škodo. Zadnjič so priletele iz smeri Rogatec v Celje leta 1882. V letih 1644 — 46 je razsajala strašna kuga. Od kuge in rdeče griže (1686, 1813) je umrlo 152 ljudi, od osepnic pa 43. Danes so ohranjena kužna znamenja v Srževici in Ponkvici. Vas je dvakrat pogorela 1768 in 1782. Začel je goreti leseni farovž in tako je zgorela mnoga dokumentacija o zgodovini cerkve. Pri požaru je zgorela vsa vas, razen dveh hiš na koncu vasi.
Da je imela cerkev Ponikva v preteklosti centralni položaj je prav gotovo povezano s tem, da je bila na Ponikvi prafara, omenjena že leta 1236 s patronatom oglejskih patriarhov. Pod prafaro Ponikvo so spadale podružnice v Šentvidu, Šmarju, Šentjurju, Sladki gori, Zibiki, Dramljah, Kalobju, Slivnici, Sv. Štefanu (Vinski vrh) Šentrupertu nad Laškim (Breze). Nekatera pričevanja kažejo, da je bila prva cerkev že 811 leta pod slazburškimi škofi in da naj bi bila sedanja že četrta. Do leta 1787 leta so se postopoma podružnice osamosvojile.
Sedanja cerkev se je gradilà v času od 1732 — 1758 pod župnikom Martinom Jurijem Jurežičem. Goriški škof grof Atems jo je posvetil na dan svetega Jakoba leta i860. Cerkev je grajena v baročnem slogu, visoka je 47 m pri zvoniku. Freske so delo Jakoba in Antona Brolla, Osvalda Biertija in Giovanija Pashija.
Veliki in oba stranska oltarja, predvsem pa enkratna prižnica (najdemo v knjigah baročne umetnosti) so delo umetniške delavnice Janeza in Jurija Mersija, ki slovita z deli ravno na Štajerskem. Vsa zaključna zunanja in notranja dela v cerkvi sovpadajo s časom rojstva šolstva na Ponikvi, saj se je začel prvi pouk v novem farovžu.
Politično in upravno je bila Ponikva po odpravi podložništva z zakonom iz leta 1862 krajna občina. Imela je župana, dva svetovalca, šestnajst odbornikov, tri volilne razrede. Vsak razred je volil po šest mož in namestnike. Do leta 1848 so bili po davčnih okolicah krajani sodniki (7), ki so pomagali gospodi v gradu in na Blagovni. Morali so gledati, da so ceste popravljali (prej s tlako). Skrbeli so za red in varnost. Pomagali so loviti za vojaščino godne mladeniče, ki so se skrivali pred obveznostjo. Predlagali so mladeniče za odkup vojaščine. Dvakrat tedensko so delali obhode. Sodnija je bila tudi v Šmarju, vrhovna oblast pa okrajno glavarstvo v Celju. Na vasi je bila orožna postaja s štras-mojstrom in dvema orožnikoma. Postaja je bila od leta 1880 naprej. Ob-
čina je morala iz davkov vzdrževati šolo, cerkev, farovž. Sedež občine je bil v gradu.
Leta 1900 je štela občina 2690 prebivalcev, 630 gospodinjstev, 19 vasi. Zanimiva je sestava prebivalstva: 2582 kmetov, 2 duhovna, 4 učitelji, l tajnik občine, 1 poštna upraviteljica, 3 orožniki, 1 sluga, 5 železniških uradnikov, 14 čuvajev, 6 zidarjev, 3 tèsarji, 5 mežnarjev, 4 kovači, 10 šivilj, 10 krojačev, 12 čevljarjev, 3 likalci, 2 mesarja, 2 trgovca, 1 pek, 11 krčmarjev,l urar, 1 žganjar, 3 kolarji, 5 mlinarjev, 1 žagar.
Toliko za primerjavo!
Med obema vojnama je bila Ponikva občina Ponikva. Po drugi svetovni vojni so bili najprej formirani KLO Ponikva, Hotunje in Dolga gora. Nato se je KLO Dolga razformiral in priključil delno k Ponikvi, Ločam in Sladki gori. Takoj po vojni je bil okraj najprej v Šmarju, na to pa Celjeokolica.Prvi predsednik KLO Ponikva je bil Jakob Golež -Modričev. Leta 1955 je bila občina razformirana, danes je Ponikva ena izmed 11 Krajevnih skupnosti občine Šentjur pri Celju. Ozemlje meri 239,75 km2, ima pet vaških skupnosti.
Razmere po prvi svetovni vojni, upanja oz. pričakovanja kakšna bo novo nastala država Jugoslavija, strankarski boji, težak gospodarski položaj, ki ga je poglabljala velika svetovna gospodarska kriza, so povzročile veliko razslojevanje ljudi na vasi in tudi na Ponikvi. Razmere na Ponikvi opisuje Dušan Bole v svojem prispevku ob obletnici ustanovitve partijske celice na Ponikvi iz katerega povzamemo.
Iz prispevka Dušana Boleta:
Takratna občina Ponikva je bila tipično kmečko področje, precej odmaknjena od dogajanja drugod. Politično je teren ponkovške občine po prvi svetovni vojni obvladovala Koroščeva Slovenska ljudska stranka — klerikalci. Vladalo je precejšnje mrtvilo, nekaj politične razgibanosti se je občutilo komaj ob važnejših volitvah. Najpomembnejši predstavnik SLS v občini je bil posestnik in gostilničar Franc Žličar, ki mu je
pripadala županska čast ves čas po prvi svetovni vojni. Znan je bil kot dober gospodar, sadjar. Pečal se je še s trgovino s senom. Ono pravo oblast nam ljudmi so nemoteno držali v rokah ne posebno številni, močnejši gruntarji, ki na zunaj niso kazali strankarske opredeljenosti. Podjetnejši so se razen z gruntom, ukvarjali s kupčijo z živino, lesom, vinom in čemerkoli.
Najštevilnejši je bil srednji sloj, srednjih in malih kmetov, ki so zlasti potem, ko so pritisnili davki in kriza, težko živeli ter se zadolževali ali v banki ali pri bogatejših podeželskih gospodarjih, ki so kljub krizi imeli denar. Po številu skoraj ni zaostajal sloj kočarjev z malo krpo zemlje,- veliko je bilo najemnikov brez zemlje. V SZ delu občine je bilo celo nekaj viničarjev. Zasluška skoraj ni bilo drugod, zato je »tavrh« zadoščal le za životarjenje.
Liberalno usmerjenih je bilo nekaj vaških veljakov, ki pa so bili politično pasivni. Kmetijskemu krilu liberalne stranke se je vključil Anton Zdolšek — Krištanov Tonček ter je na volitvah 1933 prišel s Zdolškom — Šucem — tudi liberalcem, v občinski odbor pod županom Žličarjem.
Med mlajšimi občani na Ponikvi je bil opazna osebnost Milko Podgoršek, dolgoletni predsednik Društva kmečkih fantov in deklet (DKFID). Na kmetiji je bilo mnogo otrok in prezadolženost, zato se je odločil za službo na občini. Bil je naravno bister. Za kmečkega fanta je bil dovolj svobodnih nazorov, dostopen za razumevanje takratnih razmer. Poleg teh razmer je značilen pojav socialne demokracije med starimi železničarji. Jože Korže je bil aktiven v delavskem gibanju, saj se je udeležil znanih demonstracij na Zaloški cesti v Ljubljani. Nasploh je bilo edino delavsko središče med železničarji, saj je bilo poleg Kor-žeta še več aktivnih med njimi. (Ratej, Selan) Za takratno Štajersko so bili značilni še nekateri proavstrijsko usmerjeni in to med starimi upokojenci'in med nekaterimi konzervativnimi kmeti, kar pa je počasi izumiralo. Med kmeti so bili nekateri zelo načitani, pravi domači filozofi.
Sodobnejši vplivi so začeli prihajati od drugod in od zunaj. Kot najpomembnejši nosilci teh vplivov je bilo učiteljstvo (Franjo Bole upravitelj šole, Ljudevit Komar, Kregar Marija, Fani Vošnjak). Komar je bil človek močne volje, podjeten, iznajdljiv pri reševanju različnih gospodarskih potreb kraja. Njegova ambicija je bila kandidirati za poslanca v narodni skupščini. Upravitelj Bole je bil dober didaktik in metodik v šoli, deloval je med ljudmi s predavanji o kmetijstvu, sadjarstvu. Raz-
širjal je dobre drevesne vrste. Komarja je navdušil za zadrugarstvo, ustanovila sta mlekarno, ki je izdelovala sir, ki ga je bilo lahko prodati. Komarjeva velika zasluga je zgraditev vodovoda leta 1932. Ustanovil je vodovodno zadrugo in preko svojih zvez priskrbel sredstva pri Dravski banovini in Higijenskemu zavodu v Ljubljani. Tako je dobila Ponikva prvi vodovod 22. 7. 1932, Druga zasluga Komarja je bila postavitev železniške postaje v Lipoglavu oz. Dolgi gori. Potem se je podal v politično areno in sprejel kandidaturo na listi JNZ. Kot državni uradnik se je odpovedal učiteljski službi, če je hotel kandididati. Na Ponikvi sami ni imel težav z agitacijo, toda v bolj oddaljenih predelih Kozjanskega kamor je iz Hrvaškega prodiral vpliv zadružne opozicije, ni prodrl. Doživel je veliko razočaranje.
Ustanovitev partijske celice na Ponikvi leta 1936
Komunistično delovanje na Ponikvi se je začelo že dolgo pred ustanovitvijo celice. S prihodom Boletove družine na Ponikvo se je začelo živahno študentsko, napredno gibanje. Na Ponikvo so prihajali napredni študentje iz Ljubljane, ki so se družili z domačimi študenti, debatirali, izmenjavali literaturo, izkušnje. Preko učiteljice Vere Polakove se je Dušan Bole seznanil z Martinom Mencejem in Janezom Pereničem, ki sta delovala v naprednem učiteljskem gibanju in bila komunista. Mencej je večkrat prihajal na Ponikvo, prinašal literaturo, seznanil Dušana v Ljubljani z Borisem Kidričem, se dobival z Jejčičem ter drugimi študenti. Po gradivo sta z bratom Sašom hodila v Maribor. Literaturo sta morala hitro prebrati in poslati naprej. V sami vasi literature niso razširjali, ampak so jih pošiljali na naslove širom po Sloveniji. Dušan je dobro risal, pri igrah je skiciral in pripravljal scene. Na brošuro, ki jo je moral poslati v Ljubljano je narisal karikaturo.
Pošto so odposlali zmeraj drugje. Tokrat so jo vrgli na poštni vlak na Ponikvi. Prišla je v roke agenture in nič hudega sluteč železničar na Ponikvi je agentu povedal kdo tako riše. Posledica je bila, da je bil Dušan aretiran, obsojen na leto strogega zapora in dve leti odvzema državljanskih pravic. V zaporu, v Sremski Mitroviči se je znašel skupno s prijateljem Jejčičem in drugimi, kjer se je začel poglobljen študij komunistične teorije. Po prihodu iz zapora ni bilo več starih stikov, bili so pretrgani. Toda kmalu je zbral v najbližnji okolici krožek, v katerem so se lahko pogovarjali o vprašanjih, ki so takrat zanimala napredno mladino. Hkrati je začel iskati stike z najbližjimi organizacijami. Tik preden so izpustili Dušana je bila partijska organizacija v spodnji Savinjski dolini in Celju razkrita in aretirali so nekaj desetin komunistov. Naslonil se je torej na brata Saša in bratranca Branka Babiča, ki je živel pri njih na Ponikvi. Dušan se ni smel izpostavljati, ker je ravno prišel iz zapora, zato se je preko njiju povezal z ožjo družbo v sokolski organizaciji. Znajti se je bilo treba v kmečkem okolju, daleč od industrijskih središč, kjer je bilo lažje dobiti zveze z revolucionarno orientiranimi delavci. Za vsebino delovanja ni bil v zadregi saj je imel za seboj »šolo« v Sremski Mitroviči. Dobil je vso literaturo, ki jo je bilo moč dobiti v slovenščini. Pri Sokolskem društvu, DKFID so z vso širino, izkoristili za aktiviranje kmečke mladine, delavske, dijaške, vajeniške... kolikor jo je bilo na Ponikvi. Pri Sokolu sta bila najbolj angažirana Saša in Branko, oba dobra telovadca. V ožjo skupino so se vključili Franček Podgoršek, Franček in Ludvik Korže, Draksler na progi, Anton Zupanc - Čakšov Tonček, Branisel... Običajno se niso delili po društvih, temveč so delali povsod. Nadvse je bilo važno Društvo kmečkih fantov in deklet. Da so se uveljavili napredni vplivi je zasluga predsednika Milka Podgorška. Ni mu bilo težko dopovedati, da ima slovenski kmet najboljšega zaveznika v delavcu. Tako je začel Milko v društvu prepričano vplivati na širšo kmečko mladino v smislu povezovanja delavsko-kmeč-kih interesov. Znal je govoriti slikovito, jasno, preprosto. Govorov ni pisal, zato so bili govori sočni, pestri in vsakokrat novi, izvirni. Mlajša, zelo marljiva članica društva sta bila Stanko Korže in Malči Podgoršek. Oba sta dozorela v ožji skupini. Stanko je bil tajnik društva, govornik na prireditvah. Malči je bila izredno družabna, znala je navdušiti in mobilizirati kmečko mladino. Bila je priljubljena med starejšimi kmeticami in mladino.
Postopoma se je razvila skupina politično izoblikovanih tovarišev. Pogovarjali so se na sprehodih, poleti na kopanjih, ob večerih pred šolo ali kar sredi vasi, kar je bilo še najmanj sumljivo.
Konec poletja 1936 so se povezali s celjsko organizacijo, s čimer je bila ustanovljena partijska celica na Ponikvi. Sestanek je bil zvečer že v mraku na robu travnika ob Slomskem potoku — bilo je še toplo. Tovariša Jožeta Borštnerja, ki je prišel na zvezo niso hoteli voditi v vas, temveč ostati blizu postaje, od koder ga je Stanko Korže privedel na določeno mesto. Branko Babič je bil prvi sekretar. Na Ponikvo so prihajali tovariši iz Celja, običajno vedno zunaj vasi. Pred začetkom tekstilne stavke v Mariboru je na Ponikvi (pri Stanku Koržetu) prenočil tovariš, ki je iz Ljubljane prinesel »direktivo« za začetek stavke. Iz Ponikve so stavkajočim v Maribor priskrbeli cel voz hrane. Prirejali so izlete, peli revolucionarne pesmi; pesem jih je povezovala. Iz Ljubljane so prišli na Ponikvo Zora in Milka Majcen, ki sta odprli trafiko. Nastalo je zbirališče vse napredne mladine. Zora je bila na Ponikvi sprejeta v partijo. Leta 1938 so odšli s Ponikve Babičevi in Boleti (očeta nasilno upokojili). Preselili so se v Maribor. Od tu so imeli zvezo s Ponikvo preko Stanka Koržeta in Frančka Podgorška. Stanko Korže je povedal, da je ostalo na Ponikvi partijsko oporišče. Ostali so Majcenovi, Maks Rižner in Ludvik Korže. Po izjavi Dušana Boleta so stavili največ upanja na Maksa Rižnerja, kar se je kasneje tudi izkazalo za pravilno.
Omeniti je potrebno burne dogodke na občinskih volitvah leta 1936, kjer se je šel ogorčen boj med klerikalno smerjo in opozicijo. Nasproti so postavili delavsko-kmečko listo z napredno usmerjenim kmetom Štor Antonom. Velike agitacije s transparenti za klerikalno stranko, so na koncu odločili Dolgogorčani, ki so se pripeljali na dveh vozovih
Iz krajevnih skupnosti
Vsako leto želimo ob občinskem prazniku prikazati uspehe, ki so jih dosegli v KS.
KRAJEVNA SKUPNOST PREVORJE
1.	Več let se že zavzemamo za nadaljevanje z modernizacijo TITOVE ceste Lesično — Prevorje — Slivnica. Sredstva so že bila odobrena od Republiške skupnosti za ceste SRS, v letu 1985. Dela bi se morala začeti zgodaj spomladi, do zdaj se še ni začelo.
2.	Planirali smo tudi 1 km krajevne ceste, sredstva zbiramo, in jih imamo še zmeraj premalo za realizacijo.
3.	Po planu bi moralo PTT Celje postaviti telefonsko centralo in razširitev telefonskega omrežja.
Novo vodstvo KS Prevorje, si je postavilo plan do naslednjega občinskega praznika.
1.	V letu 1987 bi moral biti občinski praznik na Prevorju.
2.	Do naslednjega praznika naj bi se moderniziral daljši odsek TITOVE ceste Slivnica — Prevorje — Lesično.
Ta cesta je širšega družbenega pomena, zato mora to dolžnost prevzeti Republiška cestna skupnost SRS.
3.	Pripravljamo graditev iz krajevnega samoprispevka večnamenski prostor, 1 faze do podstrehe.
4.	Razširitev ceste Žegar — Zg. Žegar — Presečno povezava KS Dobje. Potem naj bi se uvedla delavska avtobusna linija, ki bi služila delavcem, sedaj hodijo na avtobus tudi do 1 ure daleč.
5.	Vsako leto bi tudi radi asfaltirali en del lokalnih in krajevnih cest.
6.	Nujno je potrebno, da PTT Celje uvidi in zgradi, oziroma postavi telefonsko centralo in razširi telefonsko omrežje. V KS Prevorje imamo samo 6 telefonskih priključkov na 740 krajanov.
7.	Zavzemali se bomo, da dobimo industrijski obrat na Prevorju. Imamo precej ženske delovne sile, ki bi se zaposlile, če bi se delovno mesto približalo bliže doma.
J. Š.
KRAJEVNA SKUPNOST DRAMLJE
Dogajanja v KS v obdobju avgust 1985 — avgust 1986:
—	izgradnja avtobusne postaje v centru Dramelj in postavitev tipskih avtobusnih čakalnic,-
—	aktivnosti pri izvedbi oz. izglasovanju samoprispevka za srednjeročno obdobje 1986 - 1990;
—	redno vzdrževanje krajevnih cest;
—	odprava posledic neurja na komunalnih objektih;
Poglavitni cilji v KS avgust 1986 — avgust 1987:
—	izgradnja mrliške veže;
—	sofinanciranje nabave gasilske cisterne,-
Z G
KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTJUR-OKOLICA
V navadi je, da ob pomembnih praznovanjih iz različnih zornih kotov ocenimo uspešnost dela v samoupravni skupnosti oziroma delovnem in življenjskem okolju. Za krajevno skupnost Šentjur-okolica velja omeniti, da je aktivnost občanov v vaških sredinah glede na počitniško vzdušje in še ne tako dolgo izpeljane akivnosti v zvezi z volitvami, razmeroma ugodna. Predvsem v tistih sredinah, kjer se preveč ne ozirajo v prazno košarico SIS in splošno družbeno krizo ter ne čakajo, da se bo zgodil čudež, ki jim bo navrgel dovolj denarja, da bi lahko realizirali vsaj del planiranih nalog. Na kaj drugega kot na lasten samoprispevek se pač v tem družbenem trenutku ne kaže ozirati. Takšna orientacija velja seveda v slučaju, ko gre za manjša vlaganja v cesto, kanalizacijo ali kaj podobnega. Bolj zaskrbljujoče vzdušje pa se plete okoli objektov, ki imajo širši in dolgoročnejši pomen, tudi takšen, ki ni le stvar vaških skupnosti, ampak je dokaj stvarno zapisan tudi v družbenem planu občine. V mislih imamo predvsem vodovodni sistem izpod Resevne, večnamenski in trgovski prostor v Novi vasi, pa tudi izgradnja sodobnejše mrliške vežice. Gre za objekte, ki naj pomenijo realno potrebo delovnih občanov in ljudi. In ker smo že v osmem mesecu, ko se stekajo sredstva novega samoprispevka., bi bilo zanimivo ugotoviti, kako so ta sredstva vnovčena, gledano skozi inflacijo, ko pa vemo, da se nobeden izmed naštetih objektov še ni pričel graditi. Ni težko ugotoviti kako se počutijo v gradbenih odborih posamezniki - volonterji, ki na vse mogoče načine iščejo možnost za pričetek gradnje. Bojimo se, da samo samoprispevek kot trenutno edini realni vir pokrivanja naših potreb (ali želja) ne bo zdržal ali pa se bodo pričetki gradenj tako zavlekli, da samoprispevek ne bo več dovolj vreden. Kaj storiti, če bo do take situacije prišlo, bi se kazalo vprašati ne le v najodgovornejših strukturah krajevne skupnosti, ampak tudi kje drugje. Kje pa ni težko ugotoviti.
M. Č.
in zagotovili kmečko-delavski listi zmago. Istega leta je bila največja, množična prireditev tekma koscev in grabljic na Hotunju, ki so jo nameravali prepovedati, zato je tembolj množično izpadla. Zaradi vstraj-nosti prirediteljev se je zbralo še več ljudi kot sicer.
Analiza razvojnih možnosti KS Ponikva predstavlja informacijo o doseženem razvoju in možnih ciljih razvoja v bodoče.
I.	INDUSTRIJA
Industrija v naši občini po deležu družbenega proizvoda nosi največji delež. Analiza možnosti razvoja SO Šentjur za obdobje 1981 — 1985 predvideva, da bo industrija ostala osnovni nosilec razvoja gospodarstva v občini. Naša naloga je, da organizirano sodelujemo pri projektih OZD in to predvsem ob možnostih odpiranja malih obratov. V letu 1979 je bil odprt v naši KS obrat OZD ALPOS, kjer je trenutno zaposlenih 11 delavcev, vendar je to le začetek, ki daje možnosti za razširitev v sodoben industrijski obrat, za kar so podane prostorske in ostale možnosti.
Te možnosti so podane tudi z rezultati naslednje analize prebival-
stva in zaposlenosti:
—	skupno število prebivalstva	2.520
moški	1.220
ženske	1.300
—	starostna struktura
od	0-3	let	115
od	3-6	let	168
od	6-15	let	387
od 15-20	let	189
Od 20-24	let	205
od 24-54	let	900
Od 54-64	let	210
od oz. nad 64 let	346
—	skupno število zaposlenih	670
zaposleni v družbenem sektorju 505 zaposleni v sektorju gospodarstva	450
Iz pregleda prebivalstva in zaposlenosti ter ob upoštevanju, da so dane prostorske možnosti, lahko trdimo, da so podane realne možnosti za razvoj manjših industrijskih obratov, kar utemeljujemo še z naslednjimi ugotovitvami:
—	večina zaposlenih dela izven območja občine Šentjur
zazidalni načrt Ponikve in urbanistični red za Hotunje sta vzpodbudila priseljevanje iz industrijskih središč izven naše občine
—	cestna povezava z občinskim središčem je urejena
—	povezani smo z železniškim omrežjem
—	na področju naše KS je še precejšnje število nezaposlene ženske delovne sile in tudi nekaj moške
—	v šolah za učence v gospodarstvu in na srednjih in višjih šolah imamo večje število dijakov in učencev, ki bi se lahko kasneje zaposlili doma.
Na podlagi teh ugotovitev moramo načrtovati aktivnosti, pri izbiri proizvodne panoge pa moramo upoštevati, da industrija na našem področju ne sme povzročati prekomernega hrupa in, da nima kvarnega vpliva na okolje.
II. KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Kmetijstvo ima ugodne geografske in klimatske pogoje predvsem za hitrejši razvoj živinoreje in sadjarstva. V ta namen je treba dobro izkoristiti celotne kmetijske površine in pridobivati nova zemljišča z melioracijskimi in agrotehničnimi posegi ter s tem pridobivati nove komplekse v družbeni in kooperacijski proizvodnji.
Z ozirom na to, da obstojajo možnosti za povečanje plantaž v družbeni in kooperacijski proizvodnji, je treba v to usmeriti vsa prizadevanja. Glede na količino pridelkov in za to potrebnih proizvodnih sredstev, bo potrebno razmisliti o izgradnji primernega skladišča, za kar so dane prostorske (železniški tir in cestna povezava).
V	zasebnem kmetijstvu je treba pospešiti živinorejo in kot je že omenjeno, sadjarstvo v obliki malih plantaž.
Glede gospodarjenja z gozdovi bo potrebno površine, ki niso kmetijsko pridobitne, pogozditi.
II. PROMET IN ZVEZE
V	naši KS nimamo prometnih OZD, zato se moramo dotakniti problema zvez in usmeriti prizadevanja v to, da se prometne zveze izboljšajo. To bi dosegli v prvi fazi z uvedbo železniškega postajališča v Cecinju in z uvedbo novih avtobusnih linij.
IV.	TRGOVINA
Nosilca trgovske dejavnosti na našem področja sta MERX in KK Šentjur — TOZD TRGOVSKA DEJAVNOST. V sedanjem srednjeročnem obdobju na področju trgovine nismo beležili bistvenih sprememb v njenih kapacitetah. Adaptirana je bila trgovina v Lipoglavu. Kar zadeva razširitev ponudbe lahko trdimo, da ni premikov, kar velja zlasti za prodajalno KK Šentjur. Naša KS ima 2520 prebivalcev in približno 670 zaposlenih, kar vsekakor ni majhna kupna moč. Zaradi tega moramo vztrajati, da bo ponudba kompletnejša in redna.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju moramo na tem področju urediti naslednje:
—	izboljšati ponudbo v trgovini s .prehrambenimi in ostalimi artikli
—	urediti delovni čas v trgovinah in ga prilagoditi potrebam krajanov.
V. GOSTINSTVO IN TURIZEM
VII. UREJANJE IN GOSPODARJENJE S PROSTOROM
Glede na možnosti predstavlja gostinstvo in turizem v naši KS sigurno nerazvito dejavnost, kateri je potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju posvetiti' vso pozornost ob upoštevanju realnih možnosti.
V KS obstajajo prvi zametki kmečkega turizma, so pa še možnosti za izletniški in lovski turizem, oziroma kombinacijo vseh treh oblik, za kar obstajajo že objekti, kot je lovski dom Lovske družine na Ponikvi.
VI. MALO GOSPODARSTVO
Malo gospodarstvo je prisotno v vseh oblikah človekovega udejstvovanja in mora zagotavljati raznovrstne storitve občanov. Kot povsod drugod, ugotavljamo tudi v naši KS stalno upadanje te vrste dejavnosti, ki so še posebej pomembne za naše izrazito kmetijsko področje.
Pri pregledu obratov s tega področja ugotavljamo, da imamo v
naši KS trenutno sledeče obratovalnice :
—	gostilne in bifeji	3
—	avtoprevozništvo	4
—	mizarstvo	1
—	ključavničarstvo	1
—	avtomehanika	1
—	šiviljstvo	1
—	frizerstvo	1
—	lončarstvo	(	l
—	kovaštvo	l
—	ostale dejavnosti (zem. dela)	3
—	popoldanska obrt	3	•
Kljub na pogled velikemu številu obratov te vrste in njihovi raznolikosti, pa so le-ti v takem stanju, da ne morejo v celoti zadovoljevati potreb krajanov naše KS.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★-fr
TOZD PRODAJA ŠENTJUR
POTBiOŠNIK CELJE
'MEHX'
Iz sprejete dopolnitve urbanističnega programa SO Šentjur, ureja naselje Ponikva zazidalni načrt, ki obsega površino 31,54 ha, od tega je dokumentacija izdelana za 21,24 ha. Z urbanističnim redom pa je urejena gradnja v delu naselja Hotunje in za zidanice in ostale ind. počitniške objekte v kompleksu Dramlje-Slatina-Dolga gora.
Vplivni območje Ponikvi ima predvsem kmetijsko funkcijo. Stanovanjska gradnja mora biti usmerjena v naselja Ponikva, Hotunje in Dolga gora, ostale površine pa morajo biti zaščitene za intenzivno kmetijsko obdelavo, razen tistih, ki so predvidene za gradnjo objektov širšega družbenega pomena.
Z ozirom na predvidene smernice družbenega plana SO Šentjur glede klasifikacije naselij, moramo pri gospodarjenju s prostorom dosledno upoštevati vse elemente, ki jih opredeljujejo omenjene smernice z upoštevanjem smernic KS.
Na podlagi analize možnosti razvoja manjših industrijskih obratov in malega gospodarstva, moramo zagotoviti ustrezne površine za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, gradnjo industrijskih obratov in objektov malega gospodarstva. Te možnosti so podane z zazidalnimi načrti Ponikve in Hotunja.
Pri tem je vsekakor potrebno upoštevati elemente varstva okolja in ohranitve krajine.
VIII.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Pri planiranju stanovanjske izgradnje je nujno upoštevati stališča IS SO Šentjur v predlogu smernic za pripravo srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986 - 1990, in izhajati iz naslednjih predpostavk:
—	povečano število prebivalstva
—	zmanjšanje povprečnega števila članov družine
—	povečanje povprečne stan. površine na prebivalca
—	razmerje med blokovno, družbeno usmerjeno individualno in individualno gradnjo
Pri tem naj bi se blokovna gradnja usmerjala v naselja z industrijo vendar naj bi zadovoljevala potrebe naše KS.
V	KS Ponikva trenutno razpolagamo z 36 družbenimi stanovanji, ki pa se med seboj razlikujejo po uporabni površini in osnovni opremljenosti. Iz analize potreb po stanovanjih za šolstvo, kmetijstvo in trgovine v naši KS, bo potrebno pristopiti k izgradnji primernega stanovanjskega bloka, ki pa se mora estetsko vključevati v krajino.
IX.	KOMUNALNO CESTNA DEJAVNOST
1.	Ceste
Srednjeročni program razvoja SO Šentjur poudarja pomen hitrejše modernizacije regionalnih in lokalnih cest kot enega izmed pomembnih elementov hitrejšega razvoja in kot pogoj za izboljšanje življenja in dela občanov, predvsem tistih, ki se dnevno vozijo na delo izven območja KS.
V	sedanjem srednjeročnem obdobju je KCS Šentjur planirala 21,9 km moderniziranih cest I. kategorije, 5,9 km cest II. kategorije in 7,5 km cest III. kategorije. V okviru tega programa je v naši KS modernizirano 5,9 km cest I. kategorije in 0,90 km cest II. kategorije. V naslednjem srednjeročnem obdobju moramo dokončati modernizacijo ceste Ponikva -Lipoglav v dolžini 4,5 km. Ta cesta je izrednega pomena, saj nanjo gravitira cca 900 prebivalcev iz šestih vasi.
Celotna dolžina cest IL in III. kategorije v naši KS znaša cca 46 km. Nekatere pomembnejše odseke v dolžini 12 km moramo modernizirati v naslednjem srednjeročnem obdobju, za ostale pa zagotoviti primerno financiranje za vzdrževanje le-teh. Pri uresničevanju teh ciljev moramo doseči, da bodo SIS in OZD udeležene z večjim deležem kot doslej.
2.	Elektro omrežje
V	tej panogi gospodarstva si moramo prizadevati za ureditev obstoječe javne razsvetjave in jo dopolniti, sanacijo omrežja, zlasti tam kjer so pogoji za intenzivno kmetijstvo, industrijo in malo gospodarstvo in kjer se formirajo nova naselja. Poleg tega je potrebno poskrbeti za elektrifikacijo vseh gospodinjstev v KS.
Čestita vsem občanom ob prazniku 18. avgust z željo, da bi bili še v naprej zadovoljni z nudenjem uslug v naših poslovnih enotah.
3. Odlaganje odpadkov
V smislu občinskega odloka o obveznem odlaganju smeti in .odpadkov bo potrebno urediti odlagališča, dopolniti način odvoza in rešiti način financiranja.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Nedvomno v naslednjem petletnem obdobju ni možno nadoknaditi razlik med obstoječimi kapacitetami in nastajajočimi potrebami, kar vse to ni le v domeni Krajevne skupnosti oziroma njenih dejavnikov. Zato bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju usmeriti prizadevanja ob sodelovanju SO v naslednje ključne probleme:
—	usmerjati mlade v ustrezne strokovne šole, pri tem naj bi svojo vlogo odigrale tudi osnovne šole z usmerjenim izobraževanjem
—	načrtovati in najti ustrezne prostorske rešitve za lokacije ustreznih delavnic
—	v družbenopolitičnih skupnostih in skupščinskih organih urediti takšno prispevno in davčno politiko, ki bo ustvarila pogoje za razvoje manj konjukturnim in deficitarnim dejavnostim
—	v teh sferah urediti ustrezno kreditno politiko, ki bo omogočala razvoj in tehnično opremljenost potrebnih dejavnosti malega gospodarstva.
4.	PTT omrežje
V	KS Ponikva je montiranna avtomatska telefonska centrala na pošti Ponikva, ki ima 160 priključkov. OD teh je trenutno izkoriščenih 103.
V	okviru razpoložljivih sredstev v KS bo možno stanje na tem področju izboljšati z montažo javne telefonske govorilnice. Ostalo pa bo mogoče razrešiti le v kolikor bo SO Šentjur sprejela stališča in predloge za hitrejši razvoj PTT prometa, ki jih je predlagala TOZD za PTT promet Celje v izdelani in razvojnih možnostih PTT prometa v občini Šentjur, avgusta 1979.
5.	Izobraževanje in otroško varstvo
V	izobraževanju in otroškem varstvu je situacija v naši KS v tem obdobju zadovoljiva, saj je bila zgrajena nova Osnovna šola in so v njej tudi prostori za otroški vrtec.
Po analizi delavcev v izobraževanju in otroškem varstvu pa bo v naslednjem srednjeročnem obdobju prisoten predvsem prostorski pro-
Iz krajevnih skupnosti
KRAJEVNA SKUPNOST KALOBJE
V	minulem obdobju je KS pridobila nekaj pomembnejših objektov:
—	telefonsko omrežje na Kalobju in v Osredku s 43 telefoni
—	vodovodno omrežje na Kalobju in Kostrivnici za 35 gospodinjstev
—	pošta in stavba KS ter obnovljeno šolsko poslopje
—	cesta v makadamski izvedbi Kalobje - Vezovje in posodobitev več krajevnih cest
—	gasilski avtomobil s pripadajočo opremo za gašenje požarov
—	objava kalobskih rokopisov
—	izgradnja dveh TP
Cilji:
—	modernizacija ceste Jezerce - Kalobje v dolžini 3 km do 1990
—	izgradnja javne razsvetljave v letu 1986
—	izgradnja mrliške vežice v letu 1986
—	posodobitev več krajevnih cest v makadamski izvedbi
—	izgradnja gasilskega doma z otvoritvijo in praznovanjem 20. obletnice GD Kalobje v juliju 1987
—	izgradnja krajevne povezave na cesti Trno - Planinca v dolžini 1,3 km v letošnjem letu
—	ureditev pokopališča in dovoznih poti do leta 1987
J. C.
KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVNA
Glavne naloge, ki jih mora KS Blagovna v letošnjem letu urediti so:
1.	izgradnja avtobusnega postajališča Sele
2.	modernizacija krajevnih cest
3.	modernizacija ceste Proseniško - Bukovžlak (Cestna skupnost Šentjur s sofinanciranjem KS Blagovna)
4.	kanalizacija Primož
5.	redno vzdrževanje cest
6.	organizacija krajevnega praznika
7.	ureditev objekta preskrbe (trgovine)
Nekatere naloge so v teku, pozna pa se, da so bile letos volitve in da so novi delegati resneje začeli z delom šele v mesecu maju.
J. M.
GD LOKARJE
Gasilsko društvo Lokarje je 22. julija v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda, organiziralo gasilsko tekmovanje in zabavni večer. Prisotnih je bilo veliko število ljudi, prav tako pa je bilo vreme odlično. Za takšno prireditev in zabavo je veliko dela. Upamo, da še bodo gasilci organizirali takšno praznovanje, saj je to ena redkih prireditev ob tem prazniku v občini.
J. M.
KS LOKA PRI ŽUSMU
V	zvezi gornje zadeve in vsebine vašega dopisa z dne 7. 7. 1986 sporočamo naslednje:
1.	Krajevna skupnost Loka pri Žusmu v letu 1985 ni izvajala novih investicij. V letu 1985 smo sofinancirali gradnjo nove vaške ceste Gajšek — Hrovatič — Dobrina. Glavno skrb pa smo in bomo posvečali vzdrževanju vaških cest III. kat. Teh cest je na območju KS 51 km. Vse ceste so pretežno v hribovitem območju in je še večja težava v tem, da jih močno deževje vsakič močno poškoduje. Povedati nam je dolžnost, da so krajani zelo aktivni pri vzdrževanju vaških cest, saj se jasno zavedajo kaj pomeni prevozna pot do njihovih domačij.
V letu 1985 smo tudi odplačevali najete kredite za modernizacijo krajevne ceste smer Volčja jama — Žusem. Z minimalnimi finančnimi sredstvi smo podprli gradnjo gasilske »ORODJARNICE« v Dobrini, gradnjo lovske koče na Žusmu, ter obstoj in delovanje DPO in društev v kraju.
2.	V letu 1986 planiramo naslednje naloge:
—	v mesecu avgustu pristop h gramoziranju vaških cest (51 km)
—	gradnja mostu v Setelki
—	gradnja mostu v Žamerku
—	začetek del pri modernizaciji obč. ceste smer: Žamerk — proti Gramadi
—	potom SIS za ceste Šentjur modernizacija 360 m obč. ceste smer Loka — Žamerk
—	stanovalci naselja Loke (II. del so zgradili kanalizacijo v soseski)
—	sofinancirali bomo gradnjo gasilske orodjarnice v Dobrini ter gradnjo LK na Žusmu
—	športni aktiv bo pristopil k razširitvi nogometnega igrišča pri COŠ Loka
J. K.
blem. Z ozirom na to, da v otroškem vrtcu ni organizirano varstvo za otroke do treh let, število mladih družin pa bo v naslednjem obdobju še poraslo, bo potrebno ta problem rešiti s povečanjem otroškega vrtca ob ustrezni kadrovski zasedbi. V ta namen so predvidene razširitve omenjenih objektov, kot je razvidno iz elementov srednjeročnega družbenega plana KS Ponikva.
6.	Kultura
Če hočemo uveljaviti ustavna načela, da je treba kulturo približati delovnemu človeku, moramo naloge postaviti tako, da bo vključenih čim-več občanov, predvsem pa mladine.
Za uresničevanje teh nalog bo potrebno zagotoviti ustreznejše večnamenske prostore za delovanje pevskega zbora, dramske dejavnosti folklore, knjižnice in drugih oblik klubskega delovanja. V naši KS so ti prostori sicer dokaj dobro urejeni, vendar nekateri občutno premajhni.
Zaradi tega bo potrebno adaptirati obstoječo dvorano za kulturne in ostale prireditve, v naslednjem obdobju po letu 1985 pa razmisliti o gradnji novega večnamenskega doma v te namene.
7.	Telesna kultura
V	preteklem obdobju je bil na področju izgradnje telesno-kultur-nih objektov evidentiran viden napredek. Z zgraditvijo osnovne šole smo pridobili dobro opremljeno telovadnico, do konca tega srednjeročnega obdobja pa bo dokončano športno igrišče pri osnovni šoli. Naše prizadevanja na tem področju bo treba usmeriti v razvoj množične športne in rekreacijske dejavnosti, ker bodo le na ta način ti objekti izkoriščeni. Posebno pozornost je treba posvetiti vzdrževanju teh objektov in v tem smislu sprejeti določene dogovore z upravljalci. Po možnosti bo treba skupno z osnovno šolo in TVD razmisliti o nabavi prenosne vlečnice za večji razmah zimskih športov. Poleg omenjenih nalog bo potrebno organizirati še druge oblike delovanja — formirati strelsko družino in za njeno delovanje najti ustrezne pogoje.
8.	Zdravstvo in socialno skrbstvo
Na tem področju je bil v preteklem obdobju dosežen velik napredek, saj je bila odprta splošna ambulanta in zobozdravstvena ambulanta za potrebe šolskih otrok. Ne glede na to moramo prizadevanja usmeriti v večji oziroma dopolnjeni čas obratovanja obeh ambulant.
Na področju socialnega skrbstva moramo težiti k zmanjševanju števila socialno ogroženih družin in posameznikov in za višjim nivojem skrbništva in rejništva ter varstva ostarelih občanov. V sodelovanju s socialnim skrbstvom občine bo potrebno izdelati kompletnejšo evidenco krajanov, ki so potrebni socialne pomoči, pri tem pa. vzpodbuditi vlogo vaških skupnosti in vaških odborov SZDL.
9.	Ljudska obramba in družbena samozaščita
Pri oblikovanju nalog na tem področju je treba izhajati iz določil zakona o SLO in DS, kar pomeni, da postaja krepitev obrambne sposobnosti in varnosti naše družbe ena izmed pomembnih razvojnih nalog. Zato bo potrebno prizadevanja usmeriti v naslednje aktivnosti:
—	pospešiti in dopolniti vse obrambne priprave in načrte na nivoju KS
—	v okviru možnosti na nivoju KS razvijati višje locirane kmetije, preprečiti odseljevanje, usmeriti prizadevanja v pospešeno proizvodnjo kmetijskih pridelkov in zagotoviti ustrezno distribucijo v okviru načrtov
—	nadaljevati z usposabljanjem in opremljanjem pripadnikov in enot CZ in NZ
—	izboljšati obrambno vzgojo vsega prebivalstva.
DRUŠTVA
V	KS Ponikva delujejo naslednja društva in organizacije: TVD Partizan, gasilsko društvo, lovska družina, prosvetno društvo, društvo prijateljev mladine, organizacija RK, društvo mladih tehnikov in ZRVS.
TVD Partizan je nosilec aktivnosti na področju rekreacije krajanov v obliki raznih prireditev kot so-, trim veleslalom, trim kolesarjenje, rekreativni pohodi, vaške igre, nogometni maraton in podobno. V njegovem okviru delujejo razne sekcije kot so: mali nogomet, veliki nogomet, košarka, tenis, namizni tenis, odbojka itd. Društvo je za svojo aktivnost prejelo krajevna, občinska priznanja in državno odlikovanje.
Gasilski društvi na Ponikvi in Dolgi gori uspešno delujeta, predvsem na preventivi in pri pridobivanju in vzgoji mladih članov. Vse sekcije uspešno nastopajo na raznih občinskih in republiških tekmovanjih.
Za varstvo divjadi in ravnovesje v naravi uspešno skrbi lovska družina, ki je eno najstarejših društev v kraju. Pri/delu prosvetnega društva je v zadnjih letih prišlo do določene stagnacije, saj aktivno deluje le moški pevski zbor Oton Župančič in oktet.
Ostala društva in organizacije uspešno delujejo v okviru svojih programov in možnosti.
SOZD, N. SUB. O.
GOSTINSKA DELOVNA ORGANIZACIJA nsoL o.
HOTELI
GOSTINSTVO
TOZD GOSTINSTVA IN TURIZMA
Iskrene čestitke ob prazniku naše občine —
18. avgust.	MOTEL
ŠOLSTVO

Letos praznujemo 200 let začetka osnovnega šolstva na Ponikvi, ki je imela poleg Šentjurja edina trivialko. Poleg osnovne šole, ki je začela delati 1786. leta s skromnimi začetnimi koraki, leta 1811 dobimo prvo šolo, enorazrednico — nedeljsko šolo. V tem času je šolo A. M. Slomška, ki vpliva na razvoj šolstva na Štajerskem skozi ves čas, obiskoval Blaž Kocen, ki ga poznamo bolj kot očeta atlasa, manj pa kot metodika. Največkrat omenjamo te velike može, pri tem pa pozabljamo na mnoge druge kot so Podgorška in Zupančiča — profesorja in znanstvenika v Sarajevu in Zagrebu in dobrotnika pri napredku šole na prelomu stoletja. Več o tem bomo spregovorili v brošuri ob 200-letnici, ki jo bomo izdali ob občinskem prazniku.
Tesno s šolo je povezana proslava ob 50-letnici ustanovitve prve partijske celice na Ponikvi, saj se je s prihodom upravitelja Franja Boleta in njegovih otrok ter z Brankom Babičem pričelo napredno gibanje na Ponikvi, ki je imelo za posledico ustanovitev partijske celice ter posrednega vpliva na delo društva kmečkih fantov in deklet ter Sokola in dramskega društva, tamburaškega orkestra itd. Šola je na široko odprla vrata za delo v samem kraju. Kot nadaljevanje dela članov partijske celice je ob okupaciji 4. avgusta 1941 pod vodstvom Maksa Rižnerja nastal prvi odbor OF, katerega 45-letnico letos slavimo. Poleg Rižnarja sta bila kot talca ustreljena še učitelja Kind Jože in Jerič Zlata, ki se jih ljudje spominjajo kot dobrih učiteljev.
Učiteljem v prvih letih po svobodi gre zahvala za težaško delo v skromnih materialnih pogojih, ob velikem pomanjkanju kadrov, saj je moral učitelj prevzeti po 53 učencev v enem razredu, delati v izven-šolskih dejavnostih in v kraju. Redki učenci so se mogli šolati naprej. Zadnjih 15 let so se razmere mnogo izboljšale. Leta 1961 je postala šola popolna osemletka s predmetnim poukom. S štipendiranjem in ostalimi pogoji, se je v tem času socialna struktura prebivalstva in šolajoče se mladine spremenila, več imamo različnih profilov poklicnih šol, tehnikov in visokošolskih izobražencev. Skozi vseh 15 let se je večina šolala naprej, poudarek je bil dan šolanju na kmetijskih šolah. Poleg rednega pouka razvija šola mnoge interesne dejavnosti* ki razvijajo otrokove sposobnosti in se z dobrim delom uveljavljajo izven kraja, v občini, republiki in Jugoslaviji. Nova šola, zgrajena leta 1975/daje kraju lep izgled in omogoča dobre pogoje tako učencem in učiteljem za delo v celodnevni šoli, ki je organizirana od 1976.
RIBIŠKO TEKMOVANJE ZA PREHODNI POKAL »18. AVGUST«
Razmišljanja o tem, kako se aktivno vključiti v praznovanje občinskega praznika Skupščine občine Šentjur pri Celju so Ribiško družino Voglajna pripeljala do tega, da z letošnjim letom pristopa k organizaciji ribiškega tekmovanja v lovu rib s plovcem na Slivniškem jezeru. To ribiško tekmovanje naj bi postalo tradicionalno. Na njem bi se pomerile tričlanske tekmovalne ekipe ribiških organizacij Slovenije in mejnih občin sosedne Hrvatske za prehodni pokal, ki smo ga poimenovali »18. avgust«.
Seveda pa za takšno tekmovanje ni dovolj le lepo in z ribami bogato Slivniško jezero, urejen ribiški dom ter dober prijem rib. Potrebna je predvsem dobra organizacija in upamo, da jo bomo zmogli ter s tem in vsemi naslednjimi srečanji ponesli glas o naši občini, ljudeh ter jezeru v ves slovenski prostor.
Čestitamo vsem občanom ob občinskem prazniku, tekmovalni ekipi, ki bo zastopala barve naše občine, pa želimo dober prijem.
Ribiška družina Voglajna
Tovarna kovinskih izdelkov in opreme 63230 Šentjur pri Celju
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Šentjur pri Celju čestitamo ob prazniku 18. avgust in želimo veliko delovnih in osebnih uspehov.
komunalno obrtno podjetja 63230 Šentjur pii celju
Delovnim ljudem in občanom čestitamo ob prazniku občine in želimo veliko delovnih uspehov.
Iskrene čestitke ob prazniku 18. avgust vsem delovnim ljudem in občanom OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
ip= zavarovalna skupnost triglav n. sol. o., LJUBLJANA
OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. — 63001 Celje, ul. XIV. divizije 4
Se priporoča za sklepanje različnih oblik zavarovanj, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODARSKO VARNOST!
Svoje usluge nudi preko sedeža delovne skupnosti v Celju, krajevnih zastopnikov in predstavništev:
VELENJE, ŽALEC, ŠMARJE PRI JELŠAH, LAŠKO,
ŠENTJUR PRI CELJU, SLOVENSKE KONJICE, MOZIRJE
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆-fr
XÖ ljubljanska banka
EKSPOZITURA ŠENTJUR
Čeprav Ekspozitura Šentjur posluje v novih prostorih šele šesto leto, pa le-ti že postajajo pretesni. Šentjur z okolico in celotna občina se namreč precej hitro širita ne samo z domačini temveč tudi s priseljenci, ki bežijo iz mest v mirnejše predele.
Vse to se iz leta v leto bolj odraža pri našem delu. Po postavkah oziroma poslih, ki najbolj izražajo našelo delo, kot so hranilne vloge, vse vrste depozitov, tekoči računi, žiro računi in devizni računi je poslovanje ekspoziture Šentjur v prvem polletju 1986 za 43 % večje kot konec leta 1985 in kar za 105 % večje kot enako obdobje lanskega leta.
Ta podatek dovolj nazorno prikazuje neprestano kopičenje dela ob enakem številu zaposlenih.
Narava našega dela je pač storitvena in najtesneje povezana z občani. Tudi naša skrb za dobro in hitro uslugo občanu je primarna, čeprav se zlasti v zadnjem času srečujemo z daljšimi vrstami za bančnim okencem. Politika zaposlovanja je pač takšna, da smo zlasti negospodarske organizacije pri izvajanju le-te procentualno precej omejene.
Kot so občani Šentjurja že opazili, gradimo v Orožnovi ulici novo enoto, ki bo poslovala kot agencija ekspoziture Šentjur. Od te pridobitve si vsi mnogo obetamo, zlasti pa želimo zmanjšati čakalno dobo in vsaj malo olajšati delo že tako obremenjeni delavki za bančnim okencem, ki bi tako rada ustregla vsem željam in potrebam, pa je velikokrat časovno preobremenjena.
Če se srečujemo z omenjenimi problemi pri pasivnih poslih, pa imamo sigurno tudi pri aktivnih, to je kreditnih, svojevrstne težave. Denarna masa, da bi ustregli vsem je premajhna. Kljub temu se trudimo in skušamo zadovoljiti nujne potrebe, zlasti tiste, ki bodo prinesle določene pridobitve naši manj razviti občini. Prisotnost banke na tem področju sigurno ni nezanemarljiva še zlasti v času, ko je poudarek na drobnem gospodarstvu kot panogi, ki deluje vse uspešneje in ustvarja vse boljše rezultate.
Vsi v banki se resnično trudimo, da bi posle, ki jih opravljamo dobro izvajali, da bi bili občani zadovoljni z našimi uslugami. Probleme zaradi obilice dela pa lahko premagujemo s sodelovanjem obeh strani — z dobro voljo nas delavcev in malo potrpežljivosti občanov, kajti tudi tehnika s katero razpolagamo velikokrat zataji in odvisnost našega dela od le-te je najtesnejša.
Iz krajevnih skupnosti
PO PROGRAMU IZVAJALI TISTE NALOGE, KI SO BILE OPREDELJENE Z REFERENDUMSKIM PROGRAMOM
Krajevna skupnost Šentjur — center se lahko vsekakor pohvali z dejavnostjo in uspehi doseženimi v preteklem letu. Za nami je uspešna realizacija preteklega referendumskega programa. Prav v letu 1985 smo dosegli pomembne rezultate, ki so povezani z velikimi pridobitvami. Najbolj pa nas veseli, da smo konec meseca decembra 1985 izglasovali nov krajevni samoprispevek. Brez le-tega bi si težko zamišljali nadaljnji razvoj mesta Šentjur. Naj v nadaljevanju predstavimo katere pridobitve- beležimo v naši krajevni skupnosti od preteklega občinskega praznika do letošnjega.
Vzdrževali in urejali smo ceste, pločnike in peš poti. Na delu regionalne ceste Šentjur — Rogaška smo uredili pločnik Zikošek — Boštevc — Kmetijska šola ter uredili drenažo Boš-tevc — Krampi in drenažo Kozjanski odred — Boštevc — Žma-her. Dela na tem pločniku so ovrednotena na 5 milijonov novih dinarjev.
Predvsem pa smo poskrbeli za urejanje kanalizacij in to v Efenkovi ulici (Kind — Boštevc), v ulici T. Čečeve. V celoti smo posodobili cestni odsek ulice Gajstove poti v Hruševcu. V velikem obsegu smo realizirali nalogo s področja napeljave javne razsvetljave. Le-ta je veljala 4,9 milijona novih dinarjev. Izgradili smo semaforizirano križišče pri Osnovni šoli v Šentjurju pri Celju. Sodelovali smo z krajevno skupnostjo Šentjur Okolico pri posodobitvi spominskega parka na Resevni. -Pri spomeniku padlih v Šentjurju smo uredili okolico skupaj z učenci osnovne šole v Šentjurju pri Celju. Rešili hudourniški problem na Pešnici.
Nadalje smo pristopili k izgradnji kanalizacije na pokopališču in realizirali prvi del. Drugi del pa zaključili v letu 1986. Krajevna skupnost je sofinancirala ureditev dela ceste mimo Delovne organizacije LI Bohor Šentjur. Več pozornosti je bilo namenjeno vzdrževanju Šentjurja in to na urejanju zelenic, javnih površin, sajenju dreves in podobno.
Glede na to, da pa ima krajevna skupnost še nekaj neasfaltiranih cest smo le-te redno vzdrževali seveda v minimalnem obsegu. Iz tega popisa aktivnosti je mogoče razbrati, da je bila sama aktivnost in obseg del res širok. Ne smemo pozabiti, da smo za področje komunalnega urejanja iz naslova referendumskega programa v letu 1985 namenili 2,5 milijarde starih dinarjev. Seveda smo posvečali pozornost tudi aktivnosti in delovanju društev, kjer smo najbolj aktivne tudi finančno podprli. Nismo pa se mogli izogniti kar precej visokim stroškom delovanja krajevne skupnosti in za njegovo tajništvo.
V	letu 1985 pa smo v vseh organih KS in v družbeno političnih organizacijah posvečali pozornost pripravam na izglasovanje krajevnega samoprispevka in na nove volitve v letu 1986. Same priprave na referendum je bil dokaj obsežen ih vsestranski. V krajevni skupnosti smo izdali brošuro v kateri smo predstavili nov srednjeročni razvoj krajevne skupnosti in predstavili referendumski program. Le tega smo potem obravnavali v vseh sredinah in v vseh družbeno političnih organizacijah. Ob številnih razpravah nanj in ob vseh pripombah je bil nato sprejet enotni program krajevnega samoprispevka. Le ta pa je obsegal in sedaj tudi obsega tri temeljne naloge, katere naj bi realizirali v naslednjih petih letih z sredstvi krajevnega samoprispevka. Prva naloga obsega izgradnjo vodovodnega sistema Kozarica-Šentjur. Nadalje naj bi sofinancirali izgradnjo mrliške vežice v Šentjurju. Kot tretjo nalogo našega bodočega razvoja pa smo poimenovali kot postavko komunalnega urejanja. To tretjo nalogo pa praktično že uresničujemo.
V	petih letih naj bi za izgradnjo vseh treh nalog zbrali sredstva v višini 10 starih milijard iz naslova krajevnega samoprispevka. Medtem ko naj bi vrednost del znašala po oceni iz leta 1985 30 starih milijard dinarjev. Seveda pa je razdelitev sredstev za posamezne postavke tudi razdeljena in tako bomo za vodo združili v KS Šentjur — center 50 % zbranih sredstev iz naslova samoprispevka, za mrliško vežico 20 % sredstev in za komunalno urejanje 30 1% zbranih sredstev. Tako v letu 1986 že pripravljamo ustrezno dokumentacijo za izgradnjo mrliške vežice. Pridobljeno je zemljišče, izgrajena je kanalizacija na pokopališču. Prav v tem času pa poteka javna razgrnitev
- idejne zasnove za izgradnjo pokopališča. Pri drugi nalogi to je izgradnja vodovodnega sistema Kozarica-Šentjur se je zadeva precej zapletla, vendar je novoustanovljeni odbor že pričel z ustreznimi aktivnostmi tudi pri tej zelo zahtevni nalogi. Od njene realizacije je prej odvisno ali bomo v bodoče še bolj občutili pomanjkanje vode, posebno v sušnih obdobjih ali p^ bomo z vodo lahko dobro preskrbljeni. Vse to kaže na precej velike obveznosti, ki jo ima celotna naša družbenopolitična skupnost do rešitve vseh teh vprašanj.
Področje komunalnega urejanja pa je tako rekoč v teku že od vsega začetka, saj nadaljujemo z posodobitvijo cest, komunalnim vzdrževanjem, ureditvijo pločnikov in podobno. V
Ob našem prazniku
Ko ob našem prazniku ocenjujemo naloge na gospodarskem in družbenem področju, se moramo zavedati, da smo v izredno težkem in zahtevnem položaju — ne samo kar zadeva gospodarske razmere, ki so kot pravimo kritične, ampak tudi kar zadeva obdobje v katerem se nahajamo in ko bo tudi v prihodnje zahtevalo veliko intenzivnega dela tako v družbenopolitični skupnosti kot tudi v združenem delu.
Ko govorimo o teh težkih razmerah je izredno pomembno, da jih ocenjujemo realno. Kljub tem razmeram, kljub nekaterim odnosom, ki se v naši občini kakor tudi v širši družbenopolitični skupnosti prepočasi spreminjajo, kot je izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, pa moramo biti v oceni razmer realni. Ta realnost se mora v celotni občini kazati predvsem v tem, da ne bomo ocenjevali vsega na podlagi problemov in odnosov, ki jih povzroča inflacija in različna negativna gospodarska in družbena gibanja, da ne bomo negirali vsega ti-
stega, kar smo sicer dosegli sami ali s širšo družbeno pomočjo, tako v gospodarskem in družbenem razvoju. Velikokrat se na to pozablja, zato je potem zelo težko najti motivacijo in usmeritev za nadaljnjo delo. Predvsem moramo na prihodnjih sejah občinske skupščine in skupščinah inetresnih skupnosti oceniti ali so v teh družbenih in gospodarskih procesih preseženi nekateri negativni trendi. Če bomo to ocenjevanje opravili tako, potem bomo lahko govorili o nekaterih pozitvnih premikih.
O gibanju standarda poznamo različne ocene. Na področju osebnih dohodkov so nam v nekaterih delovnih organizacijah stvari ušle iz rok. Pozitivno pa moramo oceniti preskrbo, saj smo razen nekaterih manjših problemov, le dosegli stabilizacijo razmer na tem področju. Morali bi se zavedati, da smo dosegli veliko rezultatov, ki jih ni treba iskati daleč naokoli. Ti so v našem centru, kakor tudi v centrih sedežev krajevnih skupnosti in po naših vaseh in zaselkih, da ne govorimo o napredku v delovnih organizacijah. Premalo se zavedamo, da smo vsi skupaj preveč podvrženi kritičnim, včasih kar kritizerskim ocenam razmer. Pri tem pa pozabljamo, da lahko le z realno oceno stanja motiviramo delovne ljudi in občane za preseganje teh razmer in doseganje boljših rezultatov. Izredno pomembno pri tem je, da vse to opredeljujemo tudi z vrsti aktivnosti, ki so za nami. Za nami so kongresi, ne samo ZK ampak tudi vseh drugih družbenopolitičnih organizacij. O tem se še vedno veliko piše in govori, vendar veliko več z negativnega kot pozitivnega stališča. Objavljene so celo številke, po katerih imamo največ kongresov. Menim, da je tudi s tega stališča izredno pomembno, kaj smo s kongresi dosegli. Kakšno vsebino so nam dali, na katera vprašanja, ki so jih postavljali delovni ljudje in občani so nam odgovorili in kar je najbolj pomembno, da ni več dilem, kako bomo v prihodnjem obdobju trasirali nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov v sedanji etapi revolucije.
Drugo, ravno tako pomembno vprašanje so zadnje volitve. Prišlo je do velikih sprememb. Nekateri govorijo celo o generacijski prenovi, ki je doslej v Jugoslaviji največja od najnižjih pa do najvišjih organov. Na novo izvoljene kadre je prenešena velika odgovornost. Tekoči mandat pa bo pokazal ali so delovni ljudje, občani in delegati izbrali prave oziroma take, da v prihodnje ne bo vprašljiv naš samoupravni razvoj. To je velika odgovornost glede na to, da se veliko razpravlja o tem kako zagotoviti večjo demokratizacijo naše družbe. Nenehno moramo torej utrjevati zavest o demokraciji. Ta zavest pa ni enkrat za vselej dana. Zato vprašanje zavesti ni vprašanje, ki smo ga enkrat za vselej uredili, da bi lahko rekli: zavest naših delovnih ljudi in občanov je visoka in ni je situacije, ki bi jo omajala. Nenehno, vsakdan, ob izpolnjevanju vsakodnevnih nalog in še posebej ob izpolnjevanju specifičnih nalog v našem delegatskem sistemu moramo preverjati, utrjevati in razvijati zavest nas vseh, vsakega posameznika in vseh subjektov našega samoupravnega in političnega življenja.
Naslednje kar bi omenil in opredelil je, da smo v času, ko gre ob izvrševanju dogovorjenega tudi za potrebo po zelo intenzivnem realiziranju usmeritev, nalog, planov, resolucij itn. Smo v obdobju, ko gre za temeljne postavke našega nadaljnega samoupravnega socialističnega razvoja tako v občini kot v naši republiki in v federaciji in to v tekočem letu in srednjeročnem obdobju kakor tudi dolgoročno.
Gre za izredno pomembno obdobje, v katerem se morajo uveljaviti večje znanje in drugačni odnosi v naši družbi in ki mora pomeniti: dolgoročno jasno usmeritev v utrjevanju položaja delavca kot uprav-ljalca v združenem delu in celotni družbi.
V marsikaterem okolju še vedno ne razumejo programa gospodarske stabilizacije in predvsem niso ocenili razmer, v katerih smo. Včasih se vse premalo zavedamo tako v krajevnih skupnostih kot v delovnih in drugih organizacijah in društvih, da stabilizacija vključuje nas vse. Naša prizadevanja bodo uspešna le takrat, kadar bodo vsi členi verige torej vse krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela enako prizadevne in enako močne — sicer je stabilizacija odvisna od najslabšega člena verige.
Naši načrti so še vedno spiski potreb in želja. Če ne bomo bistveno spremenili nekaterih odnosov v družbenih dejavnostih, če ne bomo za daljše obdobje uspeli usmeriti družbena sredstva, ki jih nimamo veliko v tiste investicije, ki bodo hitrejše vračale in ustvarjale dohodek, potem bomo še vedno v izredno kritičnem stanju. Ukrepi ki ukazujejo ustaviti vse investicije zunaj gospodarstva so potrebni le dotlej dokler sami ne bomo dojeli kaj bomo gradili ozjroma kam bomo investirali. Ni takšen problem zgraditi šolo, vrtec, kulturni ali gasilski dom — problem nastane potem kako financirati razširjeno družbeno dejavnost. Torej stojimo pred problemom kako bomo v prihodnjem obdobju najbolj realno načrtovali družbene investicije, predvsem pa želje in potrebe podredili možnostim in razmeram. V tem pogledu je treba zelo jasno razumeti ukrepe, ki so že bili in bodo v prihodnjem obdobju še sprejeti. V naši občini imamo tudi organizacije, ki razpolagajo s 50 in 80 % obratnih sredstev. Imamo pa tudi organizacije, ki razpolagajo z minimalnimi obratnimi sredstvi. Morali se bomo začeti drugače obnašati. To omenjam zaradi tega, ker dostikrat slišimo, da je družba kriva za takšno stanje v gospodarski organizaciji. Torej smo v obdobju, ko se moramo vprašati, kakšna so bila naša usmerjena vlaganja sredstev in kako smo skrbeli za zagotavljanje drugačne materialne baze za gospodarjenje. V tem smislu bomo morali spremeniti svoj odnos pri planiranju, razvoju itn. Morali se bomo dogovoriti za določene prioritete na območju občine tako na področju gospodarstva kot negospodarstva. Torej dogovoriti, da bomo vlagali v tista področja, ki bodo hitreje vračala in jutri ustvarjala iz enega dinarja dva. Za vse v naši občine še ne bo tako kmalu dovolj denarja.
Torej ocenimo naše razmere in oprimo se na lastne sile.
Vlado Gorjup
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■A"*
Vse to so prizadevanja občanov naše občine, da se čimprej postavimo na lastne noge in ustvarimo dovolj dohodka za pokrivanje vseh vrst infrastrukture, tako družbene kot gospodarske.
Na področju družbenih dejavnosti bomo proslavili praznik v otvoritvijo novega prizidka k osnovni šoli Gorica pri Slivnici v vrednosti 160 mio din. Tudi na področju gospodarske infrastrukture se počasi premika. Uspešno nadaljujemo gradnjo klanca Jezerce, ki ga gradi JLA. Letos bomo zapolnili tudi vrzel na cesti Črnolica-Lesično pri Turnem, kjer bo obenem potrebno prestaviti tudi potok in postaviti nov most.
Prizadevanja, da bi na področju cestnega gospodarstva naredili večji korak naprej, bodo morali biti enotna, usmerjena in podprta z vsemi ekonomskimi in političnimi argumenti.
Pri preskrbi z vodo v južnem delu občine v znatni meri sodelujejo mladi z akcijo »KOZJANSKO«, kjer se nadaljuje gradnja vodovoda Kapsel-Dobje. Nikakor ne gre zanemariti dolgo pričakovanega pričetka gradnje bencinskega servisa na Planini, ki bo temu delu občine zelo približal tovrstno ponudbo.
To so le nekateri omenjeni rezultati na območju občine, čeprav jih je v samih DO in KS mnogo več. Zavedamo se, da se nam z rešitvijo enega problema ponavadi rodita dva nova, tako da naših nalog ne bomo nikoli izpolnili, kljub temu pa menim, da bi bilo potrebno soditi rezultate objektivno trezno na vseh nivojih, kajti le taka ocena lahko postane spodbudna za vse ‘odgovorne, da se še bolj angažirajo, da bi naši občani še hitreje dosegli skupen cilj, to je lepši jutri.
Sergej Šešerko
Praznik KS Slivnica
Kako smo gospodarili med obema praznikoma
Zdi se mi kot da je leto minilo prehitro, saj se nam z vso naglico približuje letošnji 18. avgust, dan, ko je bila pred 42. leti osvobojena Planina, katerega praznujemo v občini Šentjur kot praznik.
Leto je kratko in občina kot celota ne menja svoje podobe v enem letu. Menjala pa jo je v pretečenih
42.	letih, v katerih je napopolnoma kmetijskem področju zrasla tudi industrija, ki daje danes glavnino družbenega proizvoda in zaposlitev preko 3000 delavcem.
Kljub napredku pa občina kot celota še vedno potrebuje pospešeni razvoj, saj se še vedno več kot polovico zaposlenih dnevno vozi na delo v sosednje občine.
V preteklem srednjeročnem obdobju so naše delovne organizacije širile obseg poslovanja in izvajale razne posodobitve tehnologije in proizvodnje, DO EMO Celje je
postavila popolnoma novo proizvodnjo kotlov. Skupna ocena je, da so v naših delovnih organizacijah nabrali kondicijo za nadaljne investicijske posege, kot so nerjavni program v ALPOSU, program masivnega pohištva v BOHORJU in še druge, ki jih bomo poskušali s skupnimi močmi realizirati v prihodnjem obdobju.
Tekoči gospodarski rezultati kažejo na to, da smo bili v zadnjem letu v občini spričo spremenjenih pogojev gospodarjenja v nekaterih naših ključnih DO precej prizadeti. Polletna rast dohodka znaša 84,6 %, medtem ko je rast industrijske proizvodnje na indeksu 98. To je bolje kot v prvem kvartalu letošnjega leta, vendar še ne dosega rasti inflacije, kar pomeni, da v tem obdobju ni bilo zabeleženo realne rasti družbenega proizvoda.
V	zaostreni gospodarski situaciji prihaja do težav pri poslovanju obratov, ki smo jih ustanovili v želji, da damo zaposlitev čimvečjemu številu občanov in ustvarimo osnovo za razvoj novih proizvodnih zmogljivosti. Kljub temu, da je bilo ogromno prizadevanj, da bi bilo poslovanje rentabilno, podatki kažejo, da to ni možno.
V	zadnjem letu so delovne organizacije v Šentjurju izvrševale koncept vlaganja v tehnologijo in manj v zidove. Tako so v ALPOSU nabavili opremo za novo orodjarno, uvedli AOP in posodobili tehnologijo v TOZD-u OPREMA. Pričela se je tudi gradnja objekta orodjarne. BOHOR je zaključil prizidek poslovno stanovanjskega objekta in posodobitev opreme v furnirnici.
TOLO je nabavil stroj za avtomatsko brizganje in posodobil gradbene objekte. KMETIJSKI KOMBINAT je vlagal v povečanje proizvodnih kapacitet, tako v nakup zemljišč in obnovitev nasadov v TOZD »Lastna proizvodnja«, energetsko in sanitarno sanacijo v TOZD »Klavnica«, nabavo novih vozil v TOZD »Transport«, adaptacijo trgovine v Dobju v TOZD »Trgovska dejavnost«.
Tako bi lahko naštevali tudi v drugih delovnih organizacijah, kjer so si po svojih možnostih prizadevali za večjo proizvodnjo in boljše rezultate.
Letošnje praznovanje krajevnega praznika sovpada s praznovanjem občinskega praznika. Da je temu tako, je vzrok otvoritev prizidka k osnovni šoli. To je letošnja daleč največja investicija v KS.
Ostala sredstva KS so se v letošnjem letu uporabila za modernizacijo in vzdrževanje vaških cest, asfaltiranje ceste Slivnica — Col, razvijanje PTT omrežja (novi telefonski priključki za Paridol, Slivnico in Gorico) javno razsvetljavo na Gorici in za urejanje komunalne infrastrukture k KS.
Kaj jim pomeni nov prizidek k šoli, smo vprašali nekatere udeležence prostovoljne delovne akcije pri urejanju okolja:
Ernest ZIDANŠKI — predsednik turističnega društva: »Krajani smo se tudi kot člani turističnega društva vključili v -urejanje okolice šole, tako da bo šola za prihodnje leto ponovno vključena v tekmovanje za najlepše urejeno okolje.«
Alojz VOLAVŠEK — hišnik v osnovni šoli: »Dela bo zame občutno več, vendar bodo pogoji dela za učence, učitelje in za ostale boljši. Prizidek je ob zadnjih nalivih dobro prestal prve preizkušnje in upam da ne bo kmalu potreben popravil.«
Ivanka VOLAVŠEK — kuharica: »Pogoji za delo bodo sedaj neprimerno boljši, še posebno, ko bomo lahko prihodnje leto ponovno varčevali z lastnim pridelkom.«
Milan HORVAT — ravnatelj: »Pridobitev za šolo in kraj je tolikšna, da je v tem trenutku neizmerljiva. Pouk bo enoizmenski, kar bo prvič v zgodovini Slivnice, saj je bil že pred dvajsetimi leti, ko je bila izgrajena šola, dvoizmenski. Pridobili smo 8 kabinetnih učilnic, kuhinjo in jedilnico. Do izraza bo lahko prišla kvaliteta, še posebno pri izven-šolskih dejavnostih, ki do sedaj praktično niso bile mogoče. Uvedli bomo podaljšano bivanje, kar bo v veliko pomoč staršem, ki prihajajo iz službe še po 15. uri. Za to pridobitev se zahvaljujemo celi naši skupnosti, ki je v današnjih kriznih ekonomskih pogojih dojela potrebo. Še posebna zahvala gre vsem organom SO in tov. Borisu Križmančiču, ki je vodil ta maratonski finančni boj za izpeljavo gradnje.«.
D. V., G. K,
Iz krajevnih skupnosti
KS Šentjur-center smo se odločili, da referendumski program v celoti uresničimo, pa čeprav v prvem letu novega referendumskega programa dajemo več poudarka komunalnemu urejanju kot pa drugima dvema postavkama.
Poleg številnih delovnih zmag pa seveda tudi sama krajevna skupnost ni brez težav, ki se kažejo na najrazličnejše načine. Največji problem je zagotovitev sredstev za redno letno in zimsko vzdrževanje cest in javnih površin. Sredstva, ki jih dobi krajevna skupnost od Samoupravnih interesnih skupnosti zadoščajo le za pokritje stroškov za dvomesečno vzdrževanje javnih površin in pločnikov ter urejanje peš poti. Za pokritje obveznosti v naslednjih desetih mesecih pa mora krajevna skupnost pokrivati iz drugih virov, predvsem iz sredstev samoprispevka in sredstev OZD, ki jih je zelo malo. Krajevna skupnost Šentjur — center je v zadnjih nekaj letih bila precej prizadeta od elementarnih nesreč in to predvsem od neurja in toče. Vendar žal ugotavljamo, da teh sredstev za odpravo teh škod ne dobimo v krajevne skupnosti, ampak se le ta ustavijo prej. Takšno močno neurje je divjalo 15. junija, kjer je bilo prvo ogroženo območje prav v naši krajevni skupnosti. Žal krajevna skupnost razen pontonskega mostu čez Kozarico ni dobila. Ceste so tako poškodovane, da jih bo treba več kot 50 % na ogroženem območju v celoti sanirati. Šentjur — center je znan predvsem kot mesto, kraj kjer so se rodili skladatelji Ipavci. Vendar celotna ureditev Ipavčeve ulice je še vedno v fazi mirovanja. Krajevna skupnost si želi, da bi v prihodnje vendarle pričeli voditi skrb in brigo za ureditev celotnega območja Zgornjega trga v našem kraju.
Nadalje si v krajevni skupnosti želimo, da pride čimprej do realizacije nadaljnje izgradnje PTT centrale v Šentjurju, saj čaka na telefon že več kot sto gospodinjstev iz same KS Šentjur-center. Še bi lahko naštevali o vseh željah, ki jih imamo kot krajevna skupnost, pa vendar naj ob teh težkih časih realiziramo samo nekaj teh nalog, ki so zgoraj zapisane in krajani bodo prav gotovo zadovoljni že z doseženim.
D. S.
KS PLANINA
Napeljava telefonskega omrežja za vasi Golobinjek, Praprotno in Doropolje, zajeto je 25 gospodinjstev.
Nasutje in modernizacija 500 m ceste proti Mangi.
Urejena kompletna dokumentacija za graditev mrliške vežice v Šentvidu, ki je zajeta v srednjeročnem planu 1986 — 1991 ter gradnja vežice se financira iz sredstev samoprispevka ter sredstev občanov in DO.
Konec maja se je pristopilo h gradnji bencinskega servisa kapacitete 200 m3. Gradnja je financirana iz sredstev republiških rezerv, DO Petrol in 10 °/o vrednosti po projektu prispeva KS Planina. Gradbena dela izvaja DO INGRAD Šentjur.
KS je trasirala in gramozirala cest v Hrušovje v dolžini 400 m in v Tajtah 300 m.
S sredstvi KS in cestne skupnosti Šentjur so dokončno prestavili oporni zid na cesti Planina — Proprotno v dolžini 40 — 50 m. Urejenost tega zidu je bila nujno potrebna, ker je vedno na tej cesti oviral promet, predvsem v zimskih mesecih.
B. U.
KRAJEVNA SKUPNOST DOBJE PRI PLANINI
Krajevna skupnost Dobje se je v preteklem obdobju prizadevala krepiti samoupravne odnose in delegatski sistem, poleg tega pa tudi izboljšati stanje na področju komunalne infrastrukture ter tako zmanjšati zaostajanje za razvitejšimi sredinami. Ta prizadevanja bi morala v prihodnjem obdobju vplivati na ustavitev razseljevanja naših vasi, saj je zdrava pitna voda, urejene ceste, elektrika, šola, osnovni pogoj za razvoj vsakega kraja.
Ob prazniku naše občine je prav, da pregledamo uspehe, ki smo jih dosegli kljub zaostrenim ekonomskim razmeram in kroničnem pomanjkanju finančnih sredstev, zahvaljujoč pripravljenosti krajanov, da s svojimi sredstvi in prostovoljnim delom pomagajo pri urejanju cest, vodovodov, elektrifikaciji itd. Na ta način smo uspeli v preteklem letu asfaltirati 1 km ceste v vas Suho, elektrificirati in obnoviti elektro omrežje v Jezercah, Suhem, Repužu, zgrajenih pa je bilo tudi nekaj telefonskih priključkov v Lažišah in Slatini. Večletna prizadevanja KS, da bi zgradili novo trgovino niso bila uspešna. V preteklem letu je bila le adaptirana obstoječa trgovina z živili, ki je v privatnih prostorih in je še vedno zaradi prostorske stiske neprimerna, zato še vedno ostaja obveza TOZD Prodaje Šentjur, ki je nosilec osnovne preskrbe v kraju, da v tem srednjeročnem obdobju pristopi k gradnji trgovine na lokaciji, ki je predvidena v ureditvenem načrtu, kateri je bil po dolgoletnih prizadevanjih tudi letos izdelan in sprejet.
Pomembna pridobitev za potrošnike in kmetovalce pa je adaptacija zadružnega doma v Dobju, h kateri je pristopil KK
AH gospodarimo dovolj uspešno?
Pred nami je občinski praznik, znani pa so že tudi nekateri polletni gospodarski rezultati. Ob tej priložnosti smo si v uredništvu Utripa zastavili nalogo, da pripravimo krajši komentar o trenutnih značilnostih gospodarjenja in razvojnih pogledih v dveh šentjurskih delovnih organizacijah in sicer KK Šentjur in Komunalno obrtnem podjetju Šentjur.
Za sogovornika smo izbrali direktorja delovnih organizacij.
Glede na aktualnost družbenega, predvsem pa gospodarskega trenutka, smo poskušali razmišljati o treh vprašanjih in sicer:
1.	Kako ocenjujejo uspešnost poslovanja v prvem polletju 1986?
2.	Kako daleč smo pri oblikovanju gospodarskega plana 1986 - 1990?
3.	Kaj bi bilo potrebno spremeniti v našem praktičnem delovanju v občini ob znanih usmeritvah kongresov in tekoči gospodarski situaciji?
Direktor KK Šentjur tov. Stanko LESNIKA je na prvo vprašanje odgovoril naslednje:
V kmetijskem kombinatu smo se že na začetku leta zavedali, da začenjamo poslovno leto v zaostrenih pogojih gospodarjenja. Velik porast vseh stroškov, davkov in prispevkov, obresti in drugi razlogi, so govorili, da bomo, podobno kot nekatere druge kmetijske DO, poslovali na robu rentabilnosti ali pa z izgubami. Da bi to preprečili, smo v vseh TOZD skušali poiskati vse možne rezerve za zmanjšanje stroškov oziroma povečanje dohodka. To nam je v večji meri tudi uspelo, saj zaključujemo polletje brez izgub, ob tem pa smo uspeli zmanjšati zaostajanje pri osebnih dohodkih, pa tudi vlaganja niso bila zanemarljiva. Prav tako smo bili uspešni pri doseganju planskega obsega proizvodnje in storitev, saj smo dosegli skoraj vse bistvene planske cilje. Zaostaja le izvoz, za kar pa je kriva začasna prepoved izvoza v EGS, svoje pa je prispevala tudi nestimulativna izvozna politika.
Seveda pa lahko govorimo o uspešnem gospodarjenju le v luči splošnih pogojev, v katerih posluje kmetijstvo. Dejstvo je, da kljub vsemu sami ne ustvarjamo dovolj akumulacije za širitev proizvodnje, da smo še vedno odvisni od posojil za tekoče poslovanje. Tudi v zasebnem sektorju naložbe stagnirajo, saj pogoji kreditiranja ter akumulativnost proizvodnje ne spodbujata kmetov k večjim vlaganjem. Vse to pa seveda ne sme biti razlog za malodušje. Zavedamo se, da moramo poslovati (uspešno) v pogojih, ki so in v teh okvirih iskati poti za povečevanje dohodka. Upamo, da bomo s prizadevanji vseh zaposleni!? ter združenih kmetov to tudi uspeli ter tako prispevali svoj delež k razvoju občine.
*★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
Iskreno čestitamo ob prazniku naše občine.
SOZD, N.SUB.O.
MIERX
PROIZVODNA IN TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA
KMETIJSKI KOMBINAT ŠENTJUR NSOLO
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★■fr*
O uspešnosti poslovanja KOP Šentjur pa je tov. Jože MASTNAK menil naslednje:
Polletni rezultati gospodarjenja so pokazali, da ni izgub, kar je pomembno ob primerjavi z rezultati poslovanja v lanskem istem obdobju, pa tudi z rezultati prvih treh mesecev tekočega leta, ko je bila zabeležena celo izguba. Za takšen rezultat ob polletju pa je bil vložen velik napor celotnega kolektiva, toda hkrati je treba priznati, da smo ga delno dosegli na račun višjih cen, večjega obsega storitev, ne gre pa prezreti tudi dejstva, da so napravljeni vzpodbudni koraki pri izboljšanju organizacije dela in ustreznejši razporeditvi delavcev. Osebni dohodki so razmeroma nizki, saj znaša povprečni OD v prvem polletju
76.000	dinarjev, kar ima svoj negativen vpliv na interes za dodatno zaposlovanje.
Kljub temu ugotavljamo, da so doseženi rezultati primerna spodbuda za nadaljnje delo in upati je, da bomo zastavljene cilje uresničili.
Ob ocenjevanju kako daleč smo pri načrtovanju srednjeročnega obdobja pa so razmišljanja sledeča:
Stanko LESNIKA
Ko smo oblikovali srednjeročni plan 86/90, smo izhajali iz tega, da moramo kar najbolje izkoristiti vse naravne in druge možnosti za povečanje proizvodnje. Prvenstveno smo dolžni polno izkoristiti že zgrajene objekte in intenzino obdelati vsa kmetijska zemljišča.
Razume se, da povečanje proizvodnje ni samemu sebi namen. Glavno merilo je sigurno ustvarjen dohodek, kar velja tako za družbeni sektor kot za vsakega kmeta. Računamo, da bomo uspeli povečevati kmetijsko proizvodnjo za 5 % letno. Za dosego tega cilja pa bo potrebno precej vlagati. Med glavnimi planiranimi naložbami so: širitev proizvodnih zmogljivosti pri kmetih, melioracija in komasacija voglajnske doline, obnova sadovnjakov na Ponikvi, povečanje proizvodnje jajc ter predelava kurjega gnoja, obnova voznega parka, posodabljanje klavnice, obnavljanje prodajnih prostorov, uvedba računalniške obdelave podatkov itd. Ali bomo vse te razvojne cilje dosegli, pa je seveda odvisno od tekoče ekonomske politike, od možnosti zagotavljanja lastnega deleža k naložbam ter od drugih pogojih. Upamo, da bomo zastavljene cilje uresničili.
Jože MASTNAK
Plana za obdobje 86/90 še nimamo, vendar ga sedaj pripravljamo s pomočjo zunanjih sodelavcev. Osnovna izhodišča smo že sprejeli in jih verificirali, sedaj pa pripravljamo podrobnejše analize in predloge do leta 1990. Iz predlogov se vidi, da se bo delovna organizacija razvijala v dveh smereh in sicer kot komunalna dejavnost za potrebe v občini in obrtno dejavnost (pleskarstvo, keramičarstvo, inslaterstvo, zidarstvo, steklarstvo) za komunalne potrebe in druge delovne organizacije v občini in širše. Razgovore vodimo tudi s POZD Orodje - Oprema o možnostih nadaljnjega razvoja na tem področju. Že pred sprejetjem plana pa se vidi, da bomo morali dosti narediti na učinkovitejši organizaciji dela in delovni disciplini v DO, zamenjavi dotrajanih strojev in vozil, kadrovskih zadevah in seveda politiki nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Vse to bomo morali, narediti zato, da bomo lahko nudili kvalitetnejše usluge pri preskrbi občanov s komunalnimi storitvami in da si bomo zagotovili normalno delo in obstoj tudi v bodoče.
Zanimiva so razmišljanja na tretje vprašanje, kjer je tov. LESNIKA dejal:
Po bogatem kongresnem letu res ne moramo trditi, da nam usmeritve niso jasne. Seveda ne kaže biti prevelik optimist. Res je, da sme enotni, ko gre za ohranitev temeljnih usmeritev naše družbe (samouprav ljanje, delegatski sistem, neuvrščenost, SLO ipd.). Več nasprotij pa se ali ne bo pokazalo, ko bomo uresničevali vsebino stabilizacijskega programa, ko bomo skušali odpraviti socializacijo vsakršnih izgub, ko bomo skušali odpravljati monopole, vpliv različnih državnih in paradržavnih institucij itd. Vse te odpore pa bomo lahko premagali predvsem člani ZK in sicer z vztrajnim delom ter argumenti znotraj institucij našega sistema (v delegacijah, ostalih DPO...). Torej besede bomo spremenili v dejanja ljudje z doslednim in trdim delom. In kaj lahko v naših razmerah naredi ZK? Tovariš Kučan je ob neki priliki dejal, da imamo v ZK člane, ki znajo in hočejo delovati v smislu vloge ZK,- imamo tiste, ki bi hoteli delovati, a niso dovolj usposobljeni; imamo člane, ki so čustveno navezani na ZK in njene cilje, a jim zdravje ipd. ne dopuščajo večje aktivnosti in imamo končno komuniste, ki so sposobni, a nočejo delati. Druge je potrebno usposobiti, zadnjih pa se znebiti iz ZK. Le tako »prečiščena« in usposobljena ZK bo kos vsem nalogam, urejeno učinkovitejše delo pa bo omogočilo, da se bodo vanjo vključili novi člani, mlajši in ustvarjalni kadri.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU
RAZPISUJE
na podlagi odloka o ustanovitvi Sklada stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 34/85) ter njegovega statuta, sprejetega 24. 12. 1985 in sklepa upravnega odbora z dne 9. 7. 1986
javni razpis
za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjskih hiš v zazidalnem načrtu Loka pri Žusmu.
Na stavbnem zemljišču iz tega natečaja je predvidena gradnja enodružinskih stanovanjskih hiš. Zazidalni pogoji objektov so razvidni iz zazidalnega načrta, ki je interesentom na vpogled v prostorih premoženj sko-pravne službe pri UO občine Šentjur pri Celju.
Natečaja se lahko udeležijo družbeno in civilno pravne osebe.
Pismene vloge je potrebno vložiti v roku 15 dni po objavi na— naslov: »Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju« v zapečateni uvojnici s pripisom »Javni natečaj v stanovanjski soseski Loka pri Žusmu«. Upoštevane bodo vse vloge, katere bodo prispele najkasneje do
29.	avgusta 1986 do 8. ure s priloženim potrdilom o vplačani varščini na račun št.: 50770-652-28005 »SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU«.
Varščina znaša 100.000 din in se šteje kot delno plačilo odškodnine za pridobljeno pravico uporabe na stavbnem zemljišču oz. se interesentu vrne, če na razpisu ni uspel.
Na javnem razpisu se bosta oddali naslednji gradbeni parceli:
Pare.
številka
Površina
Cena za zemljišče
Stroški
komunalnega
urej. * V
Skupna cena din
985/1	902	466.334	1.389.080	1.855.414
985/9	1160	599.720	1.786.400	2.386.120
Trenutno smo si šentjurski komunisti zastavili tri glavne naloge:
—	omogočiti hitrejši in kvalitetnejši razvoj (o tem smo že pisali v Utripu),
—	usposobiti ZK, da bo lahko učinkovito izvaja svojo vlogo,
—	krepitev vseh institucij našega samoupravnega sistema.
S tem seveda nismo podcenjevali drugih nalog, vendar mislimo, da so ravno te tri naloge ključne za celovit razvoj DPS in doseganje vsebinskih ciljev našega sistema.
Menim, da imamo v OO ZK veliko prizadevnih in sposobnih članov, predvsem pa sekretarjev, ki bodo kos tem nalogam. Občinski komite bo skušal pomagati tistim OO ZK, ki niso dovolj usposobljene ali niso kos zoperstaviti se različnim parcialnim interesom posameznikov in skupin.
Podobno ugotavlja tov. MASTNAK, predvsem pa izpostavlja potrebo, da moramo dosledno spoštovati tisto, kar smo dogovorili in upoštevali načelo delitve dela, da vsak pač naj dela tisto kar ga je zadolžila družba. Prepričan je tudi, da bi v občini morali spodbuditi več medsebojnega sodelovanja in zaupanja.
In komentar uredništva:
S sogovornikoma soglašamo z ugotovitvami: predvsem je spodbuden optimizem, nenehno iskanje pravih odločitev ob spreminjajočih pogojih ekonomske politike. Toda postavlja se vprašanje, kako dolgo bomo vzdržali ob takšnem tempu dela. Če upoštevamo bojazen, da nas bodo najrazličnejši gospodarski ukrepi še naprej prisiljevali v prilagajanje našega vsakodnevnega obnašanja na slehernem delovnem mestu ali družbeni funkciji, potem bi se bilo potrebno soočiti skozi družbeno-nadzorne in usmerjevalne institute (v mislih imamo SZDL, sindikat, gospodarske zbornice) ali so vsi ti napori pravilno razporejeni tako glede na intenzivnost kot zahtevnost neke poslovne odločitve. V mislih imamo naše razdrobljeno šentjursko gospodarstvo, od katerega se zahteva več kot pa je na svojo trenutno tehnološko opremljenost in razvojno naravnanost sposobno ustvariti. Morda bi se za kakšen procent še dalo kje napeti, vendar razkorak med potrebami in možnosti prehitro narašča. Če ob tem dodamo, da je posluh bank in drugih za naše tudi skromne razvojne ambicije delovnih organizacij skoraj praviloma na stranskem tiru, potem je naš poziv na mestu in sicer, da istočasno, organiziramo, s pravo mero pripravljenosti vseh odgovornih v obliki javne tribune ali kako drugače z vsemi prizadevnimi delovnimi ljudmi in občani javno spregovorimo ali smo s takšnim stanjem in razvojem zadovoljni, kaj_ smo pripravljeni narediti za svoj celovit družbenoekonomski razvoj občine sami in kaj bi bili od širše družbenopolitične skupnosti opravičeni pričakovati. Če bomo vsi skupaj vključeni v spoznavanje in spreminjanje realnega stanja našega življenjskega in delovnega okolja, potem se lahko nadejamo, da bodo stale za dobrimi rešitvami množice, ki si jih želimo.
Mirko Čander
Rok za pričetek izgradnje je koledarsko leto 1987. Investitorji so dolžni zgraditi objekt do končane III. gradbene faze v treh letih od sklenitve pogodbe. Po poteku tega roka se zemljišče odvzame ob enakih pogojih, kot je bilo dodeljeno. Vplačana varščina se v tem primeru ne vrne.
Zgoraj navedene parcele so komunalno opremljene z naslednjimi komunalnimi napravami:
—	vodovod
—	kanalizacija
—	makadamska cesta
—	ter vplačani so prispevki za priključitev na javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje
V	ceni komunalnega prispevka ni vsebovan prispevek za spremembo namembnosti zemljišča in elektro prispevek. Investitor mora na lastne stroške zgraditi individualne priključke na komunalne naprave.
Prednost pri oddaji zemljišča imajo:
—	interesenti s slabšimi stanovanjskimi pogoji
—	interesenti, ki bodo izpraznili družbeno solidarnostno stanovanje
—	interesenti, ki imajo večje število družinskih članov skupnega gospodinjstva
—	interesenti z nižjimi dohodki na družinskega člana skupnega gospodinjstva
—	interesenti oz. njihovi družinski člani skupnega gospodinjstva, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo
—	mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki
—	interesenti, ki bi z izgradnjo stanovanjske hiše zmanjšali razdaljo do delovne organizacije, kjer delajo
—	interesenti, ki so zaposleni v delovnih organizacijah občine Šentjur pri Celju pred ostalimi.
Uspeli interesenti so dolžni v roku 30 dni od dneva javnega razpisa skleniti pogodbo o oddaji zemljišča. Rok za plačilo zemljišča in komunalnega prispevka je 30 dni od sklenitve pogodbe, vendar pred izdajo gradbenega dovoljenja. Po preteku tega roka se bodo zaračunavale veljavne bančne zamudne obresti.
Nastop posesti na oddanih zemljiščih bo možen takoj po podpisu pogodbe.
Stroške zemljiškoknjižnih dejanj v zvezi z vknjižbo pridobljene pravice po tem razpisu nosi Sklad stavbnih zemljišč občine Šentjur pri Celju.
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča bo odpirala vse v roku prispele vloge dne 29. avgusta 1986 ob 8. uri v prostorih sejne sobe IS, Titov trg 10, Šentjur pri Celju.
V	primeru, da v tem roku ne bodo oddana vsa zemljišča, ostane rok za prijavo odprt in se bodo naknadno prispele vloge odpirale vsako prvo sredo v mesecu ob istem času na istem kraju.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠENTJUR PRI CELJU Komisija za izvedbo javnega natečaja
Iz krajevnih skupnosti
Šentjur TOZD Trgovska dejavnost. Še posebej je pohvalno, da so odgovorni v KK prisluhnili želji kooperantov, ki so na svojih sestankih že več let prosili za potrebne prostore v zadružnem domu, za delovanje pospeševalne službe ter druge potrebe TOK.
V prihodnjem obdobju nas čakajo še pomembne naloge. Dokončati moramo gradnjo glavnega cevovoda na vodovodu Kapsl — Dobje. Letos smo že pristopili tudi k gradnji omrežja v dolžini 5,s km za vasi Brezje, Jesenik, Lažiše. V ta namen vsako gospodinjstvo prispeva 182.000.— din ter opravi večje število prostovoljnih delovnih ur, KS pa iz sredstev krajevnega samoprispevka prispeva 50 % predračunske vrednosti, dobrodošla pa je tudi pomoč MDB. Izvajati so se že pričela dela na ureditvi ceste v Jesenik, kjer so sami krajani že zbrali precej sredstev, vendar je še dosti premalo za pokritje celotne investicije, zato pričakujemo tudi pomoč širše družbe, kakor tudi za sanacijo škode, ki so jo povzročila letošnja neurja.
H hitrejšemu razvoju vzhodnega dela krajevne skupnosti pa bo pomembno prispeval tudi pričetek gradnje cestne povezave med 'Prosečnim in Žegrom h kateri pristopa GG TOK Šentjur. Po končani izgradnji bi lahko tudi ta najslabše razviti predel naše občine dobil avtobusno povezavo.
Tudi dejavnost društev v kraju je zelo pestra. Poleg osnovne dejavnosti se gasilci pripravljajo na gradnjo gasilske garaže, ob deseti obletnici ustanovitve pa bodo razvili tudi svoj prapor. Lovska družina »Handil« pa bo asfaltirala cesto do lovskega doma.
Prosvetno društvo pripravlja in izvaja kulturne programe v naselju MDB v Šentvidu, katere brigadirji lepo sprejemajo.
Čeprav so naloge, ki so pred nami obsežne, upamo, da jih bomo realizirali predvsem če se bomo ravnali po znanem reku »v slogi je moč«.
F. L.
DROBNO GOSPODARSTVO
— Naša možnost za boljši jutri
Naša občina ne razpolaga z velikimi naravnimi bogastvi, niti z velikim industrijskim potencialom. Naselja so mala in razpršena, kar je odraz naravnih danosti.
Veliko lahko v razvoju naše skupnosti pomeni drobno gospodarstvo. Kakšne naloge so si pri tem zadali na obrtnem združenju, smo vprašali njenega predsednika Avgusta VOVKA.
Obrtno združenje Šentjur bo pri uresničevanju zastavljenih nalog, ki so opredeljene v statutu, upoštevalo usmeritve družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva, prav tako pa bo nadaljevalo z uresničevanjem nalog iz programa dela združenja za leto 1985. Pri tem bo posvečalo posebno pozornost zagotovitvi ustreznih možnosti in pogojev za uspešno poslovanje in nadaljni razvoj samostojnega osebnega dela. V
PREDSTAVITEV OBRTNEGA ZDRUŽENJA ŠENTJUR PRI CELJU
—	Obrtno združenje Šentjur ustanovljeno leta 1979.
—	Število članstva narašča, od takratnih cca 200 obrtnikov, na
sedanjih 263. Od tega:
—	avtoprevozniki	102
—	gradbena mehanizacija	22
—	gostinci	22
—	razne proizvodne	in	storitv. dej.	117
—	Na izvršilnih organih združenja je bil predlagan in na skupščini sprejet program dela za leto 1986 (v prilogi!)
—	Posamezne naloge rešuje združenje preko samoupravnih organov in sekcij. Trenutno delujeta sekciji gostincev ter avtoprevoznikov in upravljalcev gradbene mehanizacije, v ustanavljanju pa je sekcija, ki bo povezovala storitvene dejavnosti.
V okviru navedenih usmeritev bo obrtno združenje sodelovalo s pristojnimi organi, organizacijami in skupnostmi v občini, gospodarsko zbornico ter seveda z Zvezo obrtnih združenj Slovenije in strmelo za uresničitev predvsem naslednjih nalog:
1. Zagotavljanje enakih pogojev poslovanja za samostojno osebno delo, kot jih ima združeno delo.
2.	V smislu razvoja samostojnega osebnega dela bo potrebno posvetiti posebno pozornost dejavnostim, ki so usmerjene v izvoz, nadomeščanje uvoza ter storitvenim dejavnostim za potrebe občanov. Ob tem bomo spremljali zagotavljanje pogojev za večje zaposlovanje v enotah samostojnega osebnega dela, povečanje proizvodnih kapacitet, širjenje storitvenih in drugih deficitarnih dejavnosti.
2.	Naloga združenja je tudi vzpodbujati k večji povezavi samostojnega osebnega dela z združenim delom na osnovi dolgoročnih kooperacijskih odnosov z obrtnimi zadrugami in temeljnimi organizacijami kooperantov.
4.	Tudi v letu 1986 bo združenje še naprej sodelovalo pri enotnem reševanju področja politike cen.
5.	Združenje si bo prizadevalo, da bo banka v okviru kreditne politike zagotavljala kreditiranje za obratna sredstva in osnovna sredstva, pod ugodnimi pogoji in z ugodnimi nižjimi obrestnimi merami in s tem pripomogla k usmerjanju pogojev za nadaljnji razvoj samostojnega osebnega dela in pogojev za odpiranje novih enot.
6.	Nadaljevali bomo z aktivnostmi na področju spremljanja izvajanja dokumentov s področja drobnega gospodarstva v občini in regiji.
7.	Prav tako bomo tudi v prihodnjem letu nadaljevali z vključevanjem v razpravah pred sprejemom določenih dokumentov, ki zadevajo področje drobnega gospodarstva z namenom, da se vanje skuša vključiti čimveč pobud, sprejetih in opredeljenih na združenju, kar bo še posebna naloga delegacije za zbor združenega dela in samoupravne interesne skupnosti.
8.	Spodbujanje inovacijske dejavnosti z ugodnimi krediti, sofinanciranjem razvojnih nalog in predstavitvijo na raznih sejmih in razstavah. Udeležba na XIX. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju na 48 m2 razstavne površine.
9.	Naloga združenja je tudi nudenje pomoči pri usmerjanju zdomcev, ki se bodo odločili za opravljanje obrtne dejavnosti ali zaposlitve pri nosilcih samostojnega osebnega dela.
10.	Glede na izreden pomen, ki ga ima izobraževanje za nadalnji razvoj drobnega gospodarstva, bo združenje posvečalo vso pozornost raznim strokovnim posvetovanjem in seminarjem in skrbelo za organiziranje strokovnih ekskurzij in drugih oblik izobraževanja, tako za nosilce obrti, kot za delavce, zaposlene pri obrtnikih. Po potrebi bo organiziralo seminar o uvajanju nove davčne politike za nosilce obrti.
11.	V skladu z določili kolektivne pogodbe bomo organizirali obnovitveni tečaj varstva pri delu za nosilce obrti, pri tem pa naj bi bila glavna skrb za večjo strokovnost teh tečajev.
12.	Še naprej bo združenje nudilo pomoč pri pridobivanju obrtnih dovoljenj in prijavi za preizkuse strokovne usposobljenosti za tiste kandidate, ki ne izpolnjujejo pogoja strokovne izobrazbe.
13.	Združenje bo evidentiralo morebitne proste prostore, ki bi ustrezali za opravljanje obrtnih dejavnosti ter z njimi seznanjalo interesente.
14.	V naslednjem letu bo posebna skrb posvečena evidentiranju ustreznih delegatov in izvedbi volitev delegatov za zbor združenega dela občinske skupščine in skupščine SIS. Izvoljena 9-članska delegacija za ZZD in 12-članska spl. delegacija za SIS.
15.	Na osnovi sklepov odbora Za kreditna vprašanja pri Obrtnem združenju bomo še naprej dajali mnenja o odobravanju kreditov za obratna sredstva prosilcem — samostojnim obrtnikom.
16.	Nudili bomo pomoč pri vlaganju zahtevkov za izdajo potrdil, da se določena oprema ne proizvaja v Jugoslaviji, katerega potrebujejo obrtniki, ki želijo nabavljati opremo v tujini.
17.	Tudi v naslednjem letu bo združenje poskrbelo za ustrezno predstavitev dejavnosti šentjurskih obrtnikov na mednarodnem sejmu v Celju in sejmu domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu. Ob tem bo organiziralo ogled sejemske prireditve za učence osnovnih šol. V kolikor bo njihov interes, bo organiziran tudi ogled posameznih obrtovalnic z namenom predočiti mladini, ki se odloča za poklice, delo v obrtnih delavnicah.
18.	Na osnovi pravilnika o izvajanju pripravniških izpitov, bomo ob pomoči odbora za izvedbo pripravništva in mentorjev izvajali izpite po končani pripravniški dobi za učence srednjega usmerjenega izobraževanja.
19.	Skrbeti bomo morali za učinkovitejši način informiranja osmošolcev o možnostih dodeljevanja štipendij za tiste, ki se odločijo za usposabljanje za obrtne poklice oz. delo v obrtovalnicah.
20.	Strokovna služba združenja bo nudila tudi vso pomoč samostojnim avtoprevoznikom pri vlaganju zahtevkov za uveljavljanje beneficirane delovne dobe.
21.	Ena zelo pomembnih nalog združenja je tudi skrb za ustrezno informiranje svojih članov.
Poleg naštetih nalog bomo v program dela vključili tudi aktivnosti, ki jih bo sprejela Zveza obrtnih združenj Slovenije in z njimi zadolžila obrtna združenja občin.
N	G. . K. in D. V.
INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA	TOROIDNI TRANSFORMATORJI
TOVORNIK Teletom«»®744-1 oe SlETS DUŠILKE - RSO -GROBELNO - STOPČE 12	IMPULZNI TRANSFORMATORJI
Z željo za boljši jutri iskreno čestitamo ob prazniku.
Edvin Tovornik
Kozjansko v očeh brigadirjev in vojakov
Naša zemlja je skopa in delo na njej je trdo. Zato je vsaka pomoč dobrodošla. Še posebno smo veseli, če prihaja iz rok mladih. Kaj mislijo o nas in kaj čutijo, smo povprašali brigadirje na ZMDA Kozjansko in vojake inžinerijske enote iz Celja. Želimo si njihovega mnenja, saj prihajajo iz različnih krajev naše domovine.
Dramičanin Vukašin iz MDB Bratstvo, jedinstvo Beograd
Počutim se zelo dobro, še posebej zaradi občutka hitrega razreševanja tudi najmanjših problemov z vseh področij. Zaradi učinkovitega razreševanja problemov manj razvitih, kar pa je potrebno razreševati še bolj z vsemi subjektivnimi silami in DPO.
Brigadirji niso ravno zadovoljni z namestitvijo in pogoji brigadirskega življenja, kljub temu pa smo zelo zadovoljni s pristopom krajanov in družbenopolitičnih delavcev. Radi imamo druženje, spoznavanje in občutek prijateljstva, kar pa bi se naj izrazilo v obojestransko korist družbenopolitične skupnosti.
Pričakoval sem to kar se trenutno odvija, za kar pa ob pričetku druge izmene ne bi morel pritrditi.
Če je kaj specifičnega na ZMDA Kozjansko je sprejem domačinov in prikaz zadovoljstva nad pomočjo brigadirjev pri razvijanju manj razvitih predelov.
Minic Sonja MDB Milentija Popovič
Ob prihodu stanje na ZMDA Kozjansko ni bilo takšno kot smo pričakovali, predvsem zaradi standarda brigadirjev. V globalu lahko ocenim življenje brigadirjev (seveda imam v mislih delo na trasi in prostočasne popoldanske aktivnosti) zelo dobro.
Kot vsi, sem tudi jaz pričakoval vse najboljše (dobra družba, lepi spomini na akciji ipd.). Lahko se pohvalim, da so želje postale resničnost.
Z domačini se zelo dobro ujemamo. Nudena nam je pomoč, katera pa nam je ob težkem delu tudi nujna. Lahko rečem, da je nudenje pomoči s strani krajanov nekaj, kar daje akciji Kozjansko poseben čar.
tretji uri popoldan se sprostimo ob raznih prostočasnih aktivnostih, le-te pa so predvsem iz športnega področja, ker pa so ljudje dobri z nami, jim večkrat priskočimo na pomoč pri njihovem vsakodnevnem opravilu.
2. Spahiju Baki, Uroševac — strojnik buldožerja
tembra — h dant
Počutim se nervozno časno, predvsem zaradi teg; sem dežuren komandant naselja in mi je bil onemogočen odhod na traso. Včasih si zaželim, da se čim-prej vrnem nazaj v rodno mesto, predvsem zaradi tega ker doživljam v naselju to kar nisem pričakoval od akcije v Sloveniji, poleg tega pa (kar je po vsej verjetnosti posledica slabega življenjskega standarda), življenje brigadirjev ni takšno kot bi naj bilo.
Sodelujem na tretji ZMDA, vendar takšnega življenja brigadirjev še nisem doživel.
Upam, da se bo to čimprej uredilo, normaliziralo in da se bo nadaljevalo pravo brigadirsko življenje, takšno kot smo ga vajeni.
1.	Vodnik na stažiranju Nebojša Zelič iz Splita
Pogoji tako na delovišču kot tudi na Kalobju so odlični za delo in življenje. Izredno dobro je sodelovanje z domačini, kot tudi z brigadirji iz akcije Kozjansko. Po
Življenje, kakršnega živimo na Kozjanskem, je odlično. Odlično je organizirano preživljanje prostega časa, s katerim pozabljamo vsakodnevne težave iz delovišča. Delo samo ni težko, nikako pa nismo zadovoljni z vremenskimi neprili-kami, saj bi lahko ob boljšem vremenu delo opravljali učinkovitejše. Sodelovanje z domačini je odlično, kar dokazuje tudi sam sprejem in njihova pomoč pri opravljanju našega dela.
3. Vojak Bulič Semir iz Bosne — Bihać
iva delovišče sem prišel maja in od takrat pa do danes lahko ocenim življenje kot zelo dobro. Zelo dobro se razumemo tako v
enoti kot tudi v okolju, kjer delamo in živimo. Z občani, domačini zelo dobro sodelujemo. Sodelujemo tudi z brigadirji akcije Kozjansko, za kar bi želel, da tako tudi nadaljujemo.
in tako je nastajal nov most v Hruševcu
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆■ir
Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo 18. avgust, praznik naše občine.
te toQ®
tovarna lahke obutve
63230 Šentjur pri celju
POŠTNI PREDAL 55. TELEFON: (083) 741 721 BRZOJAV: TOCO ŠENTJUR. ŽIRO RAČUN: 50770-801-10403 TELEX YU 33609
KULTURNI UTRINKI
DELOVNA ČESTITKA KRAJANOV DOBJA K PRAZNIKU OBČINE
Šentjur
GLASBENA ŠOLA »SKLADATELJEV IPAVCEV« ŠENTJUR
Od skromnih začetkov v letu 1986 je danes Glasbena šola »Skladateljev Ipavcev« Šentjur prerasla v šolo s 147 učenci v preteklem šolskem letu, ki so obiskovali pouk pripravnice, klavirja, harmonike, violine, kitare, trobente, klarineta, flavte in tolkal. Kolektiv Glasbene šole, ki šteje 7 redno zaposlenih učiteljev in 3 honorane sodelavce, si pri svojem delu prizadeva dosegati čim višjo raven strokovnosti in kvalitete pouka.
V okviru redne dejavnosti delujejo številne manjše instrumentalne zasedbe ter ansambli in orkestri :
—	ansambel kitar,
—	orkester karmonik,
—	godba na pihala,
—	ansambel harmonik dislociranega oddelka Ponikva.
Naše delo ljudje dobro poznajo, saj naši učenci nastopajo skoraj na vseh priređivah v občini, prirejamo pa tudi samostojne koncerte posameznikov in skupin :
absolventski večer, zaključni koncert ter koncerte orkestrov, ki so bili v Šentjurju, Ponikvi in Dobju.
Beležimo dober obisk na naših nastopih, to pa nam daje še večjo zagnanost za delo in še večje obveznosti do učencev in do družbe. Glasbena šola Šentjur sodi med najmlajše tovrstne ustanove v Sloveniji po številu učencev, zato moramo skupaj načrtovati njen razvoj, ki ga najbolj ovira pomanjkanje ustreznega kadra. Reči moramo, da je doslej naša skupnost kazala razumevanje za razvoj šole.
saj OIS štipendira vse naše učence, ki so nadaljevali študij glasbe na srednji ali višji stopnji šolanja, mi sami pa nenehno iščemo nadarjene in prizadevne učence, spremljamo njihov razvoj in jih usmerjamo v študij glasbe. Dolgoročno gledano se nam torej ni bati za kader in večanje števila učencev bomo lahko smeleje načrtovali, prav tako pa odpiranje oddelkov Glasbene šole pri vseh osnovnih šolah, kajti interes je velik, vendar mu še nekaj let ne bomo mogli zadovoljiti. Ko pa bo prišlo iz kadrovskih šol vseh 7 štipendistov in 2, ki ne prejemata kadrovske štipendije, bomo veliko lažje zadihali.
Stavbo, v kateri delamo, je Sam. stanov, skupnost že skoraj V celoti izpraznila. Sedaj nas čaka obnova notranjosti, v kateri smo si zamislili tudi manjšo dvorano, ki jo mi za redno dejavnost nujno potrebujemo, potrebuje pa jo tudi Šentjur za prireditve komornega značaja in za vadbo pevskih zborov in orkestrov. Srčno upamo in z nami naši učenci in vsi ljubitelji glasbe, da ne bomo ostali na pol poti in stagnirali, vsi skupaj si moramo prizadevati za razvoj šole v kvalitetni in kvantitetni smeri! Glasbena šola mora biti v ponos kraju s tako bogato glasbeno zgodovino, zato mora njen razvoj teči neovirano, postati mora mesto, kjer se bodo shajali vsi ljubitelji glasbe!
Ob prazniku občine Šentjur bomo s ponosom odprli prizidek pri Osnovni šoli Slivnica; ali bomo prihodnje leto odprli obnovljeno Glasbeno šolo?!
Janez Slana
LEPA PESEM V LEPEM OKOLJU V POČASTITEV 400-LETNI-CE TRUBARJEVE SMRTI
V Zlatečah, zahodno od Šentjurja stoji na izredno lepi razgledni točki cerkev sv. Rozalije, ki je bila zgrajena v letih 1645 do 1660 kot zahvala prebivalstva ob prenehanju kuge. Skladatelj dr. Gustav Ipavec je v čast največjega zvona, ki je imel čudovit glas uglasbil Funtkovo pesem »Iz stolpa sem mi zvon doni« ali »O mraku«. To je bil čas, ko si je slovenski živelj iskal boljši novi življenjski prostor in kruh v Franciji, Nemčiji, Belgiji in Ameriki.
S to melodiozno pesmijo so pevci moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev pričeli mali pevski koncert v čudovito akustični cerkvi v spomin na 400-letnico smrti očeta slovenske književnosti. Mali koncert, kateremu so prisostvovali bližnji okoličani in žene pevcev je bil v kulturnem prostoru na visoki kulturni ravni.
Predsednik zbora Janez Čoki se je ob tej priložnosti zahvalil pevcem za njihovo požrtvovalno prihajanje k vajam in nastopom in ženam za njihovo razumevanje odsotnosti možev pevcev. Seveda je šla zahvala tudi najvažnejšemu osebku zbora dirigentu prof. Ediju Goršiču za njegove uspehe.
S tem malim koncertom je bila zaključena izredno uspešna pevska sezona moškega pevskega zbora.
Na prostem, pred Horvatovo brunarico so pevci proti večeru priredili še bogat piknik.
Ernest Rečnik
Iskreno čestitamo in želimo veliko delovnih uspehov ob prazniku občine Šentjur pri Celju.
Občina^ Šentjur je matično središče, ki združuje v delu in življenju več različnih krajev, med kakršne spada tudi naše Dobje. Torej je občinski praznik naš praznik. Praznujmo ga v znamenju dela in medsebojne solidarnosti.
Krajevna skupnost Dobje vključuje mnogotera društva in organizacije, v sklopu katerih prirejamo različne akcije in prireditve. Zadnja takih prireditev je bila 14. tradicionalna prireditev Pokaži kaj znaš. V lepem, sončnem vremenu in v geslu »Slovenija moja dežela« je potekala ta prireditev in je privabila na majhen hribček Dobja več kot 2000 ljudi.
Program je bil dolg in pester, nastopajočih je bilo 103 in so prišli iz različnih krajev Slovenije. Tudi točka, ki so jo pripravili trojčki zdomcev iz Strutgarta, ni manjkala. Kar je še posebno razveseljivo bilo na tej prireditvi, je dejstvo, da so težo celotne prireditve speljali mladi iz Dobja. Ko danes večkrat tožimo, da postajajo mladinci brezbrižni in nezainteresirani za družbeno udejstvovanje, tega za mlade Dobjane ne moremo reči. V isti sapi smemo trditi, da ravno prireditve Pokaži kaj znaš v Dobju daje možnost vsakemu mlademu nastopati, če le ima veselje do glasbe in lepe slovenske besede.
_ Poleg^ največje prireditve Pokaži kaj znaš, je v Dobju še več manjših občasnih kulturnih in družabnih srečanj in prireditev. Na teh že z večletno tradicijo sodelujejo stari in predvsem mladi iz Dobja; folklorna skupina, narodno zabavni ansambel, mlajša in starejša dramska skupina, pionirski pevski zbor in recitatorji.
Vse te skupine pa ne bi mogle delovati, če si ne bi medsebojno pomagali in se povezovali. To pa pomeni, da so ob vsakem trenutku in situaciji na razpolago ali gasilci s svojo vodo, ali stari vaški muzikantje s svojo frajtonarico, ali pridne kmečke žene s peko domačega kruha. Vsi krajani Dobja se namreč zavedamo, da je le sodelovanje, medsebojna pomoč in spoštovanje starih navad tista sila, ki pelje krajevno skupnost v napredek in živahnejši utrip življenja na vasi.
Vse naše delo na področju družbenopolitičnih organizacij, prosvetnega in gasilskega društva, krajevne skupnosti naj bo delovna čestitka k našemu občinskemu prazniku.
Jožica Salobir
☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆tv
Visoko priznanje
V	mesecu juniju je bila v Domu sindikatov Slovenije v Ljubljani volilna skupščina TVD Partizana Slovenije, na kateri so bila podeljena tudi priznanja Partizana Jugoslavije za izjemne dosežke pri razvoju množične športne rekreacije. V imenu TVD Partizan Šentjur je priznanje za izredne uspehe pri širjenju množičnosti in rekreacije iz rok predsednika Partizana Slovenije Marka Mraka prevzel dolgoletni predsednik društva Tone Rataj.
Priznanje je nagrada in hkrati obveza, da svojo dejavnost, ki se je v	zadnjih letih močno razširila,	še naprej	širi in razvija s	ciljem, da
se z	aktivno in strokovno vodeno	rekreacijo	ukvarja čim širši krog ob-
čanov. V zadnjih dveh letih je to že drugo pomembno priznanje peščici amaterskih športnih zanesenjakov, saj je TVD Partizan Šentjur dobil za uspehe pri delu tudi zlato plaketo Partizana Jugoslavije.
V	okviru svoje dejavnosti vključuje TVD Partizan več sekcij, med katerimi so najbolj množične: teniška, kolesarska, mali nogomet, smučarska, ženska in moška rekreacija, tekaška sekcija in namiznoteniška.
Poleg teh je v okviru TVD	Partizana	tudi košarkaška	sekcija, ki
goji	tekmovalno dejavnost. Njene	sekcije uspešno nastopajo	v ligaških
tekmovanjih.
M. J.
Poostren nadzor cestnega prometa
Šentjurska postaja milice je skupaj s celjsko prometno milico v zadnjem času izvedla tri akcije strožjega nadzora prometa na naših cestah.
Razlog za izvedbo teh akcij je v tem, ker so v naši občini zabeležili nekoliko več nesreč kot lani v istem obdobju, poleg tega je ugotovljeno, da je na naših cestah vse več prometnega nereda, ki ga povzročajo številni kolesarji, mopedisti in vozniki motornih koles.
V prvi polovici letošnjega leta je bilo v naši občini 23 prometnih nesreč, oziroma štiri več kot lani v istem obdobju. V skoraj polovici teh nesreč so bili udeleženi mopedisti in motoristi. V sedmih primerih so mopedisti sami zakrivili
prometno nesrečo zaradi neizkušenosti, neprimerne hitrosti ali prekratke varnostne razdalje.
Miličniki so med poostrenim nadzorom podali 32 predlogov za uvedbo postopka, mandatno so kaznovali 41 voznikov, odvzeli so 6 vozniških in 4 prometna dovoljenja ter 23 voznikov opozorili.
Ugotavljajo, da je na ulicah v samem Šentjurju še vedno preveč prometnega nereda in da predvsem kolesarji, mopedisti in vozniki motornih koles še vedno povzročajo nevarne prometne situacije.
Podobne akcije bodo še ponovili in razširili na območje vse občine.
G. K.
mesnica in delikatesa
mk
mirteo klanjšek
Efenkova 1 63230
Šentjur pri Celju telefon: 063/741-460
Vsem občanom in delovnim ljudem čestitamo praznik občine Šentjur pri Celju.
Mirko Klajnšek
hnlfcnr
lasna industrija Šentjur pri Galju
Vsem delovnim ljudem in občanom iskreno čestitamo za občinski praznik.

Vsem svojim potrošnikom, delovnim ljudem in občanom čestitamo občinski praznik.
Vsem delovnim ljudem in občanom želimo veliko dobrega in več delovnih uspehov ob prazniku naše občine
delavci Mode in Eleganta
REGATA na Slivniškem jezeru SOBOTA, 16. Vlil. OB 14. URI
Babja čeljust
Temnilo se je že, ko je Ferdo nalahno pritisnil na kljuko misleč, da bo neopažen vstopil. Toda stara, razmajana vrata so zapela svoj škripajoči refren in izdala prišleca. Ribiško palico je postavil na staro mesto, v kot, sam pa se je naslonil na pult in s slabotnim glasom naročil: »Kratkega daj, ne, kar dva, da si dušo privežem. Prekleta reč, saj pravim,« je godel sam s seboj in zlil žganje vase. »Prisedi, nas bo več,« so ga vabili stari znanci, ki so koj zaslutili, da s Ferdom nekaj ni v redu, ker ne žvižga.
Obotavljaje je pridrsal do mize in koj sedel. »Kje pa je danes tvoj žvižgec, so ti ga ribe požrle,« so ga dražili in mu ponudili kozarec belega.
»Žvižgec so mi res požrle, mene pa so samo obliznile. Prekleta reč vam pravim,« je dodal, ko je znova segel po kozarcu. Primaknil je stol čisto do mize, vrgel strupen pogled med poslušalce, se odkašljal in pričel pripovedovati.
»Kaj takega pa še ne, smejale so se mi, te preklete babje čeljusti. Vse, vse jih bom enkrat polovil in takrat bodo videle kdo je Ferdo,« je dejal ves razburjen. »Kdo se ti je smejal, povej no, kaj hodiš po ovinkih in nas dražiš,« ga je vzpodbujal Jur, in pomenljivo pogledoval po ostalih, ki so mu kimaje pritrjevali, kot bi slutili veselo novico.
»No le lepo počasi,« je pričel svojo pripoved Ferdo, »žvižgam, pojem, moja stara mi nekaj naroča in krili z rokami za menoj, jaz pa vzamem palico, vabo in gremo. Sonce sije, jaz pa lepo počasi ob vodi. Nikjer žive duše, mir, mir in veterc, ki je pripeko blažil. Postanem na starem mestu, saj veste kje, tam, kjer sem si izkopal stojišče in postavil klopco. Prevroče se mi je zdelo, pa hajd naprej. Na ovinku sem zopet malo postal, da bi se razgledal. Ko sem iskal cigarete, mi je padla škatla s črvi na'tla. Prekleta sitnost. Pobiral sem jih revčke po prašni poti. Tako jim je bilo vroče, da se jim je kar koža sušila, meni pa grlo. No, pa ga dajmo malo na zob, da žeja mine,« je predlagal Jur, in urno naročil nov liter belega. Prazne kozarce so postavili na mizo in čakali, kaj bo Ferdo še povedal. »Tisti grm za ovinkom je bil kar pravšnji. Malo senčice, malo zavetja, poglejmo, sem si dejal. Tam bi lahko še zadremal, če me te babje čeljusti ne bi zvabile čisto ob rob potoka. Vrže se ti najprej ena ven, potem še druga, kot bi hotele reči, le poglej nas, same težke lepotice.
Ferdo, zdaj, ali nikoli, si pravim. Vržem trnek, čakam, nič. Vroče pa tako, da bi pol Voglajne popil, čeprav mi ni kaj dosti do vode. Tegale pa se ne bi branil, še na smrtni postelji ne, vam pravim,« dvigne kozarec, ga pogleda ocenjujoče skozenj in ga na dušek zvrne. »No, kje smo že ostali, ja, ja, že vem, vzamem svojo čutarico, prvo pomoč, saj veste, naredim požirek, hitro zataknem flaškon za srajco, takrat pa pocuka. Ne pocuka, povleče, vleče mene, palico in naenkrat mi je zmanjkalo tal pod nogami, čof, štrbunk, pa sem bil v vodi. Ozrem se naokoli, palice nikjer. Natančneje pogledam, pa jo zagledam. Na drugi strani potoka, kjer so se veje dotikale vode, se je zataknila. Vodni tok jo je odnesel tja, ali pa tista babja čeljust, ki je tudi mene potegnila v vodo.
Stal sem revček v vodi, pa mi je kar dobro delo, vam rečem. Ko pa sem se prestopil, in hotel zakoračiti k drugemu bregu, mi je čevelj ostal v blatu. Prekleta reč. Naredil sem še en korak in bil sem bos. Pa kaj čevlji, palica, ki mi jo jo sin poslal iz Nemčije je bila najvažnejša. Zaženem se na drugo stran, pa me je kar nekaj vleklo k tlom. Komaj sem se oprijel veje, palica pa adijo, lepo počasi naprej. Malo v levo, malo v desno kot bi plesala valček, vam pravim.«
»Zakaj jo nisi takoj zagrabil, si pa tudi neroden,« je dejal Jur, ki je zopet točil v kozarce. Ferdo je pogoltnil slino, tudi kritiko je mirno sprejel, izpraznil kozarček rujnega in nadaljeval: »Komaj sem se dvignil iz vode, srajco mi je potegnilo iz hlač, moja čutarica pa je odjadrala na dno Voglajne. To me je pa tako ujezilo,« je grmel Ferdo in tolkel s pestjo po mizi, »slekel sem srajco, jo zalučal na breg in se pognal za palico. Takrat sem jo prijel, stisnil k sebi in bila je moja.« »Kaj pa čevlji?« je vprašal Tona, ki je medtem znova naročil pijačo. »Kaj čevlji, naj jih imajo tiste gospodične, da ne bodo hodile bose na ples, glavno, da imam palico.« Pritrjujoče so mu pokimali, Ferdo pa je nadaljeval: »Dobro, da je sonce še sijalo, ko sem se privlekel iz vode. Ja, ja, privlekel po trebuhu, ves blaten, ko tak prašič, ki se po blatu valja. Noter sem čofnil čist, iz vode pa sem se privlekel umazan in slabe volje vam rečem, ni se bilo kam prijeti, samo šopi napol suhe trave so moleli skoraj do vode.« »Ali ti je kdo pomagal?« ga je vprašal Hanza, ki ves čas pogovora tako zavzeto poslušal, da je pozabil zapreti usta. Tako je laže pil in poslušal. »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal, saj veš tisto. Stopim za grm, slečem hlače, se malo očedim in cape razobesim po grmu.« »Kar nag si bil,« se čudi Jur. »Takšen kot me je mati rodila. Stojim ti jaz nekaj časa čisto pri miru. Kar prileti od nekod komar, dva, trije, cel bataljon, vam pravim. Pa so me začeli žreti, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, povsod. Jaz mlatim okoli sebe, se bijem, kolnem kot kak Turek, da sem se kar sebi čudil, odkod se mi jemlje. Tisti mir, tista tihota, ki sta prej vladala ob vodi, sta se umaknila in
poslušala, kako se tolčem po vsem telesu. Ja, pa sem se domislil. Svojat komarinska bi me še ob pamet spravila, če si ne bi nataknil mokrih cot. Kar plesali so okoli mene in se veselili moje krvi.« »Kaj potem?« so vsi vprek spraševali, se hudomušno posmihali in se drezali z nogami pod mizo. »Le počasi, potem sem sedel v travo in gledal v vodo. Kar na lepem so se mi začele smejati, te preklete babje čeljusti. Povsod jih je bilo polno. Metale so se ven, kot bi imele parado, mi kazale osle, udarjale z repi, da se je voda kar penila. S svojim nesramnim obnašanjem so me spravile tako daleč, da sem vzel dolgo palico, in začel udrihati po njih, one pa so se potuhnile in se mi smejale od daleč. Pljunil sem mednje, zalučal palico v vodo in sklenil, da me ne bodo več videle. Nihče ne bo bril norce iz mene, najmanj pa ta ribja svojat, ki je že itak čisto okužena.« »Kaj pa čevlji?« so hoteli vedeti poslušalci.
»Veste, skoraj novi so bili. Sin mi jih je pustil, ko se je lansko poletje vračal na delo v Nemčijo. Tako rad sem jih nosil.« »Martin ti bo svoje posodil, da ne boš bos tacal domov,« je dejal Jur, ko je gledal Martina, ki je bil za dobro glavo večji od Ferda. »Seveda bom, če mu bodo le prav,« je rekel Martin in hitel brisati mize.
Izpili so do zadnje kaplje vse, kar je bilo na mizi. Nihče ni več naročil, kar je pomenilo, da se bo treba posloviti. »Jutri pa le pridi povedat, kako te je babnica sprejela, ko si prišel domov brez ščuke in še bos povrhu.«
Veselih obrazov in s smehom na ustih so se razšli. Le Ferdu m bilo do smeha. Palico je pustil v kotu, se poslovil in odšel v noč. »Prekleta reč,« si je godel, »kdo bi si mislil, da bodo tako zdelale, ribe so skoraj tako premetene in hudobne kot ženske, pa saj ni čudno, so pač ženskega rodu.« Zažvižgal si je sprva tiho, nato vedno glasneje, ko se je bos vračal domov.
I.	K.
★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★
■k
-K
-K
-k
-k
■K
-K
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
-k
Ponikva
vas pričakuje!
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-
X-

18. AVGUST 18. AVGUST 18. AVGUST 18. AVGUST 18. AVGUST 18. AVGUST 18. AVGUST 18. AVGUST 18. A1
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur pri Celju v nakladi 4.500 izvodov.
Uredniški odbor: glavni urednik Dušan VODEB, odgovorni urednik Goce KALAJDŽISKI, Drago MACKOSEK, Jože MASTNAK, Miran KOREN, Anita KOLESA, Mirko ČANDER, Darinka ŽEKAR.
Naslov uredništva: Titov trg 5, tel.: 741-286, 741-002, ž. rač. 50770-678-45153 OK SZDL Šentjur pri Celju. Tisk: TOZD Papir-konfekcija Krško. Oproščeno tem. davka od prometa proizvodov št. 745-15/9-1978. Fotografij in rokopisov ne vračamo.