C. Corr. con (a Posta IZHAJA VSAK PETEK Barotnlna: ITAX.UA.............. IMOZBKBTVO .... Lir Letno poilsti« čatrtlatn« 1U-4U 5*0 2-60 18-20 9-10 4*60 Poa&mosnl Izvod 20 oent. Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12 Trst, 13. novembra 1924. — Leto V. - Štev. 222. DELO mamm& mamam Glasilo Komunistične stranke Italije Ne prazne besede, marveč skupni nastop delavca in kmeta bostrmoglavildiktaturofažizma. opozicija in Na drugem mestu smo natisnili še enkrat predlog, ki ga je Komunistična 'stranka stavila opoziciji zaradi boja proti fašizmu, Opozicija, v kateri sede tudi krščanski sorialci, socialdemokratke in niaksimalisti, je predlog dvakrat odklonila. Najprej ga je odklonila pred tedni, ko je bil prvič predložen. V drugič ga je odklonila pred dnevi, ko. je Komunistična stranka tudi vprašala* naj opozicija dovoli komunističnemu: odposlancu, da na plenarni seji opozi-cionalnih strank pojasni komunistični predlog. Opozicija ni hotela komunističnega odposlanca niti slišati. Mesto energičnega nastopa, mesto akcije, mesto boja, kakor so to komunisti predlagali, je opozicija pred otvoritvijo parlamenta izdala na ljudstvo okiic, ki ja sicer lep po formi, ki sicer dobro opiše položaj, ki se sedaj v njem nahajamo, ki nam pa ne pove kako naj se spravimo iz zagate v kojo smo po neprevidnosti zašli. V svojem manifestu na ljudstvo opozicija trdi, da ni mogoče ničesar -pričakovati od vlade koje predsednik ne čuti, da je osebno prizadet po dogodkih,’ ki so povzročili izstop opozicije iz par-, lamenta in da odgovornost za sedanje: razmere v državi imajo vsi oni, ki no-: čejo delati i*a to, da bi se razmere iz-premenile kljub temu, da imajo mož-; nost to doseči. Vse prav in. vse lepo. Ali kar je najbolj poglavitno, najbolj važno, tega nam opozicija ne pove. Ne pove kaj' naj ljudstvo naredi, da premaga fašizem, s kom naj se proti njemu bori, kajj naj naredi potem, ko bo enkrat faši-i zem premagan. Vse te reči so za opo-j zicijo španjske vasi.. V svojem «boju» proti fašizmu prosi opozicija božji bla-j goslov in se udaja previdnosti božji.; To pomen*. da gospodje, ki so na čelu; opozicionalnih strank nimajo nobene volje se resno boriti in da ne vedo kajj naj, bi s zmago naredili. Obratno je pa Komunistična stranka' s svojim predlogom dokazala, da si je! na jasnem glede sedanjega položaja,: da ve kaj je v tem položaju treba in da ve kaj h o’e, Komunistična stranka ve, da ja sedanji parlament le kopija fašističnega strankinega zborovanja; ve, da jo fašistična stranka odvzela italijanskemu .ljudstvu vse v ustavi za : jam^ene pravire in svoboščine; ve da. je moralno odgovorna za Matteottijev! zločin in. za vse tisočere proti proletarske zlojine, ki so bili v Italiji v zadnjih dveh a'i treh letih izvršeni. Ampak-ona ve tudi. da samo proletarijat ima 9powlmoat in ,moi' • to vlado, ta režim; premagati ir. samo on, proletarijat, ima' sposobnost, in- moč ohraniti sebi in vse mu svetu sadove svoje zmage. Komunistična stranka svojih ciljev, svojih namenov ne skriva. Nima potre-he, da bi jih skrivala, da bi se jih sramoval Ali kdor hoče fašizem, ves fašizem in ne !e fašistično vlado, premagati, se mora okleniti komunističnega bojni. t. j, boja, ki ga vodi in bije proletarska pred straža, ki je organizirana v Komunistični stranki. Med (istimi, ki. bodo skušali komunistični * predlog omalovaževati in iz njega makari norce briti, bomo dobili tudi slovenske narodnjake, in slovenske! krščanske .socialce. 2e pred dvomi' tedni sta skušali klerikalni glasili »Goriška §tra?.a» in «Mali List« se nor] čevati iz komunističnega predlpga. Dalj bi jima bilo nor-čevanjc ložje, sta koj m\inistični predlog po svoje na slovenj ako prevedla. Naš namen ni, da bj pol lemizirali z možmi, ki bi radi veljali za, zelo pošteno in resnic kljub temu, da ponarejajo izjavo političnih strank. Oni^ ki so č it ali kaj je «Goriska Straža« o komunističnem predlogu .pisala in sc* ali bodo v našem listu komunistični predlog prebrali,,, bodo-takoj na jasnem o delu, ki so sposobni ga narediti zlasti naši klerikalni bogaboječi politikarji, Motil bi se pa kdor bi mislil, da slo-; venske narodnjakarje in klerikalce ve-j že na stranke opozicije le gola simpa-j tiija. Slovenski klerikalci in slovenski narodnjakarji nastopajo za meščanske opozicionalce in proti komunistom 6lsto navadnega razrednega stališča in padi razrednih intoreaov. Kakor opozi-cionalnim strankam ni ležeče na tem, •da bi rosili socialno vprašanje marveč so jezno na fafejste, ker ti poslednji ne znajo dovolj energično in dovolj parketno braniti buržuazne interese, tako ni slovanski klerikalni in narodni gospodi veliko ležeče na rešitvi narodnega vprašanja. Pred fašisti so bili v Italiji J*a vladi možje, ki »o danes člani in celo voditelji opozicionalnih strank. 'Ti možje; dokler so bili na vladi, niso postopali napram Slovencem nič bolje od fašistov. Za časa vlade goupoda Nitjja so hodile v Rim komisije slovenske in hrvatske in socialistične radi Šolskega vpraianja. Takrat j* wi zvitek proti-i slovenske in protihrvatske šolske in na sploh narodne politike. Vse komisije so prišle praznih rok iz Rima domov. Morda so prinesle nekaj lepih besied in nekaj lepih obljub. Za časa nefašistič-nih vlad so bili požgani delavski in narodni domi in so bili tepeni slovenski in italijanski delavci. Kljub vzemu se naši narodnjaki in naši klerikalci bore za meščanske opozicionelne stranke in proti komunistični, ki je na Ruskem, kjer jo na vladi, z dejanji dokazala, ^kako razume rešitev narodnega vprašanja. Znamenje, da se čutijo naši narodnjaki in klerikalci bolj zvezani, potom gospodarskih niti, z italijanskimi buržuji, kakor pa s proletarci. Narodne potrebe, narodne zahteve, narodne pravice so le lepe domače fraze, s kojimi se hoče pokrivati umazane gospodarske interese. Drugače si človek ne more tolmačiti politike, ki podpira meščanske stranke, od ko j ih ne bodo dobili Slovenci nikdar svojih pravic in se energično bori proti komunistom, proti proletarcem, ki nimajo nobenega namena in nobene potrebe odjemati drugim pravice, ki se zanje borš. Zato Komunistična stranka vabi vse slovenske proletarce naj vrše proti slovenskim narodnjakom in slovenskim klerikalcem najostrejši boj in naj vabijo slovensko ljudstvo naj se pridruži onemu gibanju, ki je sposobno, da premaga fašizem in vse ljudske krivice. Komunistična stranka je edina, ki ve kaj hoče. Ona se ne more pridružiti sedanjim opozicionalnim strankam prvič zato ne, ker noče dati meščanskim strankam pravice, da bi določale njeno komunistično taktiko. Naposled ne tudi zaradi tega, ker so vse sedanje opozi-cionalne stranke združene le na podlagi negativnega programa. To je : vse so antifašistične. To ni dovolj. Antifašizem je dober, dokler gre za negativno, opozicionelno delo. Ali sedanja opozicija bi se prav gotovo razbila v tistem trenolku, ko bi mogla nastopati kot skupna vlada. Stranke, ki so sedaj v opoziciji imajo vsaka svoje posebne cilje, vsaka svoj poseben program. Ako se te programe spravi skupaj nastane iz njih zmes, ki se ne ve kaj hoče. Od tod negotovost. Komunistična stranka ve kaj hoče, od tod gotovost. Ona danes predlaga naj se izstop opozicionalnih strank iz parlamenta izpremerii v aktiven boj proti fašizmu. Fašističnemu parlamentu naj so zoperstavi opozicionalni t. j. ljudski parlament in naj se pokliče v boj proletarske ' množice. Tega opozicionelne stranke nočejo sprejeti. Od tod torej naravna posledica, da se mora osredotočiti antifašistični m.j v proletarske vrste, ki naj zaenkrat organizirajo svoje delavsko-kmetske odbore koji bodo danes orodje proletarskega boja, jutri podlaga delavske i-kuiflsKe vlade. Nasprotstvo med organizacijami - bo-,evnikov, vojnih pohabljencev, demokratično organizacijo «Italia Libera* (Svobodna Italija) in fašizmom, je prišlo do izbruha dne 4. novembra. V več mestih so se vršili spopadi med Bojevniki in fašisti in ti dogodki ne >amo da so «skalili narodno slogo ob priliki velikih narodnih svečanosti«, temveč so postavili fašizem v še večjo izolacijo. Pred otvoritvijo parlamenta je Mussolini izrekel govor pred zastopniki večine. Glede položaja v deželi je izjavil, Ja mir ni bil v tem zadnjem času resno kaljen (umori, ki se vršijo v raznih provincah, fašistovske ekspedicije, pretepanje in druga nasilstva, vse to ni »kaljenje miru«!). O pravici ,e dejal, da postopa nepristransko, da se eventualna nasilstva fašistov kaznujejo. Rot dokas, da je pravica nepristranska, je navedel številke in si-jer, da se nahaja pod sodnijsko preiskavo 5305 fašistov, od katerih se nahaja v zaporih 845. (In drugi ? jasno je, da se drugi sprehajajo na svobodi. Koliko pa je tistih, poleg te-?a, o katerih se dobro ve, da so krivi raznih nasilstev, katerih pa se ne ovali. Pa na drugi strani vsakdo ve, kako se za vsako malenkost aretira delavce in kako se jih na drakonski način kaznuje. Dobršen del tistih 845 zaprtih fašistov bo oproščenih z upra-vičbo, da so storili to, za kar se jih dolži, «v narodni namen«...). Glede draginje je rekel, da je to mednarodni pojav in da ni mogoče temu kar zlahkaodpomoči. (To pravimo tudi mi; vzrok draginje je kapitalistična špekulacija, ker drugače v kapitalisti«^ nem sistemu ne more biti). Nazadnje je izjavil* «da bodo fašisti stali na straži, da preprečijo upor ali zopetni nastop manjšin, ki so bile ippilačene v oktobru 1922.» Naravno je, da daja,Mussolini take izjave, ki odgovarjajo pravemu bistvu fašizma. V očigled poostritvi politične krize, je vodstvo Kom. stranke poslalo vodstvu opozicij pismo, v katerem se očrtuje položaj in stavi zopet tiste predloge, ki so bili stavljeni dne 21. oktobra. Namreč: ' 1 . Razširiti zadevo Matteotti-jevega umora'm jo prenesti z juridičnega na politično polje; 2. opredeliti sredstva za obrambo Politične in sindikalne svobode; pozvati delavske množice na boj proti znižanju plač in povišanju delavnega umika, proti podraženju živ-ljens kih potrebščin; 4. pozvati množice, da se s silo branijo proti faš. napadom; 5. apelirati se z istim namenom, na invalide, pohabljence in na bivše bojevnike ter na množice v vojski; 6. pozivati revne množice na: a) proti davčni štrajk, z namenom, da se razruši tisto ogrodje, ki vzdržava fašizem in ki mu dovoljuje živeti, kljub sovraštvu proletariata in malomeščanstva; b) pozivati jih, da povsod ustanovijo delavsko-kmečke odbore, za boj proti fašistov$ki diktaturi. Odbor opozicij, ki se je sestal dne ii. t. »n-, jto ta pfedlof »pet seavrnll in niti ne pristal na to, da se sliši, na skupnem posvetovanju mnenje kom. zastopnikov, kakor so ti omenili v svojem pismu. Množice bodo sedaj znale, s kom imajo opraviti. Medtem se je otvorilo parlamentarno zasedanje, ob navzočnosti samih fašistovskih poslancev. V imenu komunistične skupine (drugi poslanci so bili odsotni) je sodr,- Repossi podat izjavo, da nima fašistovska zbornica, ki je tudi odgovorna za Matteottijev umor, nikake pravice obhajali njegov spomin. Svoj govor je zaključil, na-dejajoč se, da se ustanovijo delavsko-kmečki odborov ter nato odšel iz zbornice. so pokazale ponovno koliko mogočih sredstev poseduje buržuazija v kapitalistični družbi, da ohrani svoje pozicije in kako je za proletariat naravnost krvavo potrebno spoznanje, da zamore le potom nasilne zrušitve današnjih socialnih, političnih in državnih institucij, to je, v revolucionarni borbi proti kapitalističnemu sistemu, doseči u-resničenje svojih ciljev. Angleške volitve so se vršile v znamenju boja razreda proti razredu. Kakor smo že v zadnjem članku naglašali, je angleški delavski razred, videč prve rezultate «svoje» vlade, pričel odpirati oči. Obstajala je nevarnost, da Mac Donaldu ne bi ušle vajeti iz rok in da ne bi med delavstvom popolnoma zmagalo levo krilo. Na zadnjem kongresu La-buor Party, kjer je hotel Mac Donala še enkrat dokazati svojo uslužnost buržuaziji in predlagal izključitev komunistov iz stranke, je bil njegov predlog sprejet z malo večino: 1,800.000 glasov proti 1,500.000 glasovom, kar jasno dokazuje, da že tudi velik del delavstva, ki je pod soc. demokratičnim uplivom pričenja ceniti komuniste kot revolucionarno predstražo delavskega razreda in da jih ne smatra za škodljivce, ki jih treba izključiti iz delavskih vrst. V ostalem je ta sklep sploh neizvedljiv. Posamezne organizacije Labour Party so postavljale celo komuniste za svoje kandidate pri volitvah; izmed osmih takih kandidatov je bil eden tudi izvoljen in sicer poznani s. Saklatvala, indijski komunist, v Londonu s 56.000 glasovi. (Drugače komunisti niso postavili svoje liste, nego so podpirali kandidate Labour Party). Znaki revolucionarne orientacije v delavskih masah so se množili, angleška buržuazija se je zavedla, da ne sme iti na ta način več dalje in je enostavno Mac Donalda likvidirala. Da li je dala temu svojemu sklepu tudi zakonit, ustaven značaj, je to storila s pomočjo volitev in svoj cilj tudi z lahkoto dosegla. 1.) Šel ji je pri tem na roko volilni sistem; 2.) postavila je ria mestih, kjer ni bila sigurna enotno listo (liberalci in konservativci) proti listi Labour Party in 3.) na koncu se je po-služila še zelo spretnega sleparskega truka (falsificirano pismo Zinovjeva), da. je prestrašila omahujoče buržuazne in maloburžuazne kroge in jih v zadnjem trenotku odvrnila od Labour Party. Na ta n&čin so dosegli konservativci 407 mandatov in 7 in pol milijonov glasov, to je 66% vseh mandatov. ali le 46% glasov. Delavska stran- ka je pa dobila 152 mandatov in ipet in pol milijonov glasov. To se pravi: pridobila je od zadnjih volitev preko ene-ja milijona glasov, izgubila pa spričo zamotanega volilnega reda celih 40 mandatov. Resnično so pogoreli pa liberalci, ki so izgubili od zadnjih voli-itev skoro 120 mandatov in preko 1 milijon in 200.000 glasov, to pa dslo-ma vsled tega, ker so se iz razredne so Udarnosti na mnogih krajih žrtvovali v korist konservativcev, v prvi vrsti pa vsled tega, ker je imel volilni boj na sebi predvsem razredni značaj, kjer za sredinske liberalne in demokratične stranke ni in ne more biti obstanka. To so bili notranje-politični razlog in tak je bil način na kateri je angleš ka buržuazija likvidirala »macdonal ližem« in z njim celokupno «demo kratično-pacifistično epoho*. Nam sa mim se je še pred nedavnim čason zdelo, da kljub vsemu, ta nova «doba> demokratično-pacifistična, ki je bik ; takim veličastnim .pompom napo vedana s strani »leve« buržuazije i: socialne demokracije vendar ne br tako kmalu prišla. V zadnjem članki smo že računali z mogočnostjo drug( Macdonaldove faze. Toda dogodki st se odigrali z večjo brzino nego sme pričakovali. Na V. kongresu Kominterne se je sicer dejalo, da bo za to de mokratično-pacifistično ero nastopile nova era reakcije in fašizma, težko j( pa bilo predvidevati, da bo ta era tra jala le 9 mesecev. No, v ozadju nastopajo že druge sile na površje, ki so ta proces tako pospe šile: Nevarnost pred ogroženjem impe .ialističnih angleških interesov m . zhodu (ivina in Indija) ter potreba po tem ožjem sodelovanju ameriškega in . angleškega kapitala. Macdonaldo va vlada je sicer vestno izvrševala svo je dolžnosti kot pes angleškega impe rializma napram tlačenim kolonialnin narodom in probujajočim se Kitajcem in Indijcem. Tudi k zoližanju Angli. in Amerike je mnogo pripomogla & sprejetjem Dawesovega načrta. Toda kljub temu se angleškim kapitalistom ta vlada, ki je naletala na vedno večje težkoče pri delavskem razredu, katerega predstavnica naj bi ravno bila, ni zdela ravno najsigurnejša garancija pri reševanju najkompliciranejših vprašanj življenja in obstanka angleš kega imperializma. V zadnjem času so se namreč dogodki v Kini znatno zaostrili. Poraz generala Vu-Pej-Fu-ja in padec vlade v Pekingu pomenja znatno zmago bor oe Kine za neodvisnost in poraz an-gleško-ameriškega imperializma. Zmaga koalicije nacionalne>-revolucionarnt Jelavsko-kmetske vlade Sun-Yat-Sen-a v Kantonu, ki je pred kratkim s polnočjo komunistov udušila kontrarevolucionarno vstajo Kitajske buržuazije., podpirane od Angležev (s strani ((socialista* Mac Donalda) in Amerikan-eev, — z generalom Čang-Tso-Linom, ki ga sicer podpira Japonska, ter s krščanskim generalom Feng-Hsiu-Jangom, ki se je v zadnjem času odcepil od Vu-Pej-Fuja — ne pomenja še sicer končne osvoboditve Kitajske, vendar znači zmago nad angleško-ameri-škim imperializmom. Amerika je. tudi takoj poslala svoje torpedovke v pomoč Vu-Pej-Fu-ju, Anglija kitajskim trgovcem v Kantonu, na drugi strani Pfl. Japonska Čang-Tsolinu. Položaj je silno napet, utegnila bi se razviti nova vojna med Ameriko in Anglijo proti Japonski in Sov. Rusiji, katera poslednja se ravno smatra za največjega nasprotnika pri izvajanju imperialističnih ciljev Anglije n Amerke na vzhodu. Od tod ravno ves boj angleških konservativcev proti Mac Donaldu v RUSKEM vprašanju, vsled tega je stalo ravno TO vprašanje v ospredju volilnega boja in vsled tega je končno Mac Donald ob TEM vprašanju padel. Tudi v Indiji začenja zopet, polagoma vreti. V nacionalnem gibanju pridobivajo bolj in bolj levičarski, revolucionarni elementi premoč naei pacifističnim in desničarskim Gandhijem. Angleška buržuazija se je odločila, da začne zopet s politiko «železne roke« nasproti kolonialnim narodom in nasproti Sov. Rusiji, kot centru vseh revolucionarnih pokretov. Zopet prihaja na površje zloglasni Lord Curzon. znan kot predstavnik politike najskrajnejšega zatiranja Indije in kot inicia-tor skoro vseh dosedanjih oboroženih intervencij v Sov. Rusiji. Tako nam odpira izid angleških volitev zopet vrata v odkrito reakcijo zatiranja in sužnost proletariata in kolonialnih narodov, v nove imperialistične konflikte z Japonsko, morda tudi $ Francijo na vzhodu, v angleško-ame-riško koalicijo v svrho borbe prot: Sov. Rusiji. Toda z zaostritvijo položaja nastajajo tudi novi pogoji zaostritve bojnih metod proletariata, kmetskih mas in zatiranih narodov. Posledice, ki bodo znatno pospešile pohod socialne revolucije delavcev in kmetov v za? jednici s tlačenimi narodi. Vohdja. Zakaj ja zmagala ruska revolucija Zmaga oktoberske revolucije in diktatura proletariata v Rusiji so rezultat zgodovinskega sovpadanja cele vrste socialnih in političnih faktorjev: a) splošno razkrajanje svetovnega gospodarstva in polom meščanske Vlasti, ki se je pojavil po veliki svetovni vojni; b)'visoko razvita industrija, opirajoča se na inozemski kapital; c) zaostaost caristične države, ki ni ila v stanu zcperstav.ti se uničevalnemu vplivu vojne; - d) slabost ruske buržuazije, ki ni jila v stanu, pod nikakimi pogoji ustanoviti, pod samodržavjem, močan o-brambeni aparat; c) nezadovoljstvo revnih kmečkih množic; f) dejstvo, da je v industrijalnih središčih obstojal proletariat, ki je bi' prepojen z revolucionarno ideologijo n ki si je pridobil izkušnje v boju proti carizmu; g) in končno dejstvo, da je obstojala močna revolucionarna marxistič ' na stranka, ki je bila združena z množicami, to je boljševiška stranka. , Ta poslednji činitelj je igral odločil-' no vlogo v razvoju in zmagi ruske revolucije. V Evrcipi So se v povojni dobi večkrat pojavile revolucionarne situacije, katerih bi se lahko okoristil proleta-, riat, da strmoglavi buržuazijo. Koncern koncev so vsi porazi, ki jih je mora1! oretrpeti proletariat v Evropi, pripisati dejstvu, da ni obstojalo komunistič lih strank, ki bi bile sposobne voditi gibanje delavskega razreda do popolne zmage. Radi tega je boljševiziranje komu nističnih strank poglavitna naloge vseh sekcij Komunistične internacionale. III. Da se doseže boljševiziranje komu nističnih strank, je treba danes predvsem sledeče: 1 )Doseči teorično jasnost in edinost glede programa in taktike; 2) Reorganizirati stranko tako, da s, jo približa k množicam, zato da bc sposobna v vsakem trenutku voditi politične in gospodarske akcije delav skega razreda. To je mogoče doseči po tom reorganizacije stranke na podlag obratnih stanic; 3) S tem, da se vsi strankini član, učijo principov leninizma, da se učije marxistično teorijo in prakso proletar ske revolucije. IV. ftuska komunistična stranka je vedno umela spraviti v sklad revolucionarno nepopustljivost z najtesnejšim dotikom z delavskimi množicami. Boljševiška stranka je znala premagati menjševiški upliv, ki se je zaril mea lelavske množice v dobi carističnega samodržanja, potom boja za pridobitev večine v delavskem razredu, potom u-porabe strokovnih organizacij in zadrug, potom ustanovitve delavskih organov, z izdajanjem takih bojnih gesel, ki so jih množice takoj in lahko razumele in ki so bila primerno spojena z revolucionarnim bojem za zavoje-vanje oblasti. V. Ruska komunistična stranka je zna la pravilno združiti oblike njenega le galnega in ilegalnega delovanja. Ona je znala organizirati svoj vpliv na množice toliko v dobi carističnega ile galizma, kalikor v dobi nemške oku pacije Ukrajine in v dobi boja prot, reakcionarnim generalom Djenikim. in Kolčaku. Ruska komunistična stranka je znala uporabiti v najširši meri vse možnosti legalnega delovanja iii ie tudi dala zgled o revolucionarnem izkoriščanju meščanskega parlamenta. (Delavska frakcija v Dumi). VI. Ruska komunistična stranka, to je intranzigentna (nepopustljiva) stranka, stremeča za uresničenjem proletarske diktature, je umela veliko nalogo, ki pristoja kmetom v imperialistični dobi. Zmage ruske revolucije meseca februarja in oktobra 1. 1917., kakor tudi vse zmage Sovjetov nad rusko ir, sploh svetovno protirevolucijo, so rezultat združitve, ki so jo dosegli holj-ševiki, med delavskim razredom in kmečkimi množicami, pod vodstvom delavskega razreda in njegove stranke. VII. Ruska komunistična stranka je bila prosta vsakega nacionalizma, prosta vsake vezi s »svojo# nacionalni buri-žuazijo. Ona je znala umevati revolucionarno važnost nacionalnega gibanja, kakor tudi nevarnost, ki jo predstavlja taktika omaloževanja tega gibanja. Potom vseh malomeščanskih nacionalističnih strank, ustanovitev «Zveze sovjetskih socialističnih republik«, naraščanje upliva, ki ga imata «Zveza* na osvobodilno revolucionarno gibanje vzhodnih narodov, vse to je rezultat pravilne taktike boljševikov v nacionalnem vprašanju. VIII. Nepopustljivost in odločnost boljše-/ikov ni imela nikdar nič skupnega s sektarstvom in niso nikdar na sektar-ski način napadali katerosibodi drugo revolucionarno metodo. Natančno proučevanje najmanjših sprememb, ki se .Gjavl.ajo v gospodarskem položaju .n v razmerju socialnih sil, takojšnja .jrilagoaittv strankine taktike k tem spremembam, kakor tudi enotnost v ciljih — okreipitev in pridobitev po-jtojaiik — to so tisti činitelji, katerem ,e Sovjetska republika zahvaljuje zi voje zmage. (Brest-Liitovski mir 1. 9*8, oftaziva proti Varšavi 1. 1920., ova ekonomična politika itd.). Boljšev:ška stranka si je s svojo od-očnostjo, nepopustljivostjo in istočas-:o s svojo revolucionarno prožnostjo znala ustvariti trdne kadre. Boljševiki se niso nikdar bali razkolov. So sicer .edno stremeli za enotnostjo stranke, ampak vedno na podlagi enotnega :iarxističnega programa na podlagi enotne marxistične taktike. Spori, ki so se pojavili v njihovi stranki, so bili /edno resno poglobljeni. Boljševiki so vedno razkrinkali in brezobzirno obsodili tendence ter se tudi niso nikoli obotavljali k izključe-nju reformističnih elementov. Njih anotnost ni bila plod nekega sporazu-na med različnimi tendencami, ob toječimi ob enem in istem času v •tranki. Ta enotnost je izvirala edino-e iz trdne edinosti med tistimi sodru-/i, ki imajo eno in isto prepričanje in lelujejo za zmago revolucije. X. BoljšJviki, ki so stremeli vedno za em, da si pridobijo up.iv med dolav Kinii množicami, ter ela ustvarijo ma ,jvno komunistično stranko, se uit. .ikdar bali, da ostanejo v ina.ijšini, \ .elavsktm razredu. Se niso bali radi -ega, ker je morala logika revolucio arnega razrednega bo^a neizogianc .ovesti do zmage komunistov, pred »raže delavsktga razreda. XI. IdeoLgiči.i j-0j k-munisačniL -trai.k je, od tistega trenutka, ko se ji .j^rouna i^omaiiističiia internacionala — rezultat izkušenj delavskega razrc ja v' revolucionarni ak^ij, ki se je raz * srila po svetovni vojni. Sekcije uoinu -isticno internacija e se stvarjajo po istih ipravcih, o katerih nam daja -glej Ruska komunistična stranka, to j6 tako, da bodo združene z množicami, da bodo sposobne zoperstaviti se meščanskemu in malomeščanskemu vplivu in da bodo pripravljene postaviti se na čelo večine delavskega razreda v trenutku končnega boja. lij je molitima ttlioa Na kak način se vzdržuje disciplina revolucionarne stranke proletariata? Na kak način se jo kontrolira? Na kak način se jo krepi? Predvsem z intelektualno zmožnostjo proletarske pred-straže in nje udanosti revoluciji, njenega samoobvladovanja, požrtvovalnosti, poguma. Dalje s tem, da se ta predstraža zna držati v zvezi s širokimi množicami delavcev, v prvi vrstt s proletarci in tudi z množicami neproletarskih delavcev. Ona se mora družiti, dokler se končno zlije z njimi. Potem potom pravilnosti političnega vodstva, ki se mora udejstviti potom pravilnosti politične strategije in njegove taktike, pod pogojem, da se najširše množice prepričajo o tej pravilnosti, potom lastne izkušnje. Brez teh pogojev ni mogoče udejstviti discipline proletarske stranke, niti ne napraviti it nje tako stranko, ki bo sposobna strmoglaviti buržuazijo in preobraziti celo družbo. Brez teh pogojev se vsi poskusi, stremeči za vpostavitvijo discipline, izpreminjajo samo v eno frazo, v eno komedijo. Na drugi strani pa ne morejo ti pogoji vznikniti hipoma. Oni morajo biti ustvarjeni potom dolgotrajnega dela, potom trdih izkušenj. Njih razvoj se pospešuje edinole s pravilna revolucionarno teorijo, katera pa ni s svoje strani navadna dogma, temveč zavzemlje definitivno obliko edinole potom tesne spojitve s prakso resničnega revolucionarnega gibanja. Lenin. V JUGOSLAVIJI je zopet na vladi Pašič-Pribličevlčev«. klika. Revolucionarni proletariat ne bo nič na boljem in ne na slabšen, kot pod demokratično-klerik&lno vlado. Poravnaite narolninol Mednarodna rdeča pomoč (Italijanska sekcija) Sporočilo osrednjega odbora Proti belemu terorju) Proti nezaslišanemu postopanju meščanske pravice! Za osvoboditev političnih jetnikovi Živela Mednarodna rdeča pomoč! Osrednji odbor itaL sekcije Mednarodne rdeče pomoči. Ravno v teh dneh je reakcionarni ;č meščanskega pravosodstva neusmi- 'eno udrihal po proletarcih, ki so se upali postaviti se v bran proti fašizmu. Meščanski sodniki so razdelili vsega skupaj več sto let zapora! Drugi procesi se še pripravljajo. Obsojenci pa vedo, da nimajo nit pričakovati od meščanske usmiljenosti, temveč, da jim morejo pomagat. samo tisti, ki resnično čutijo z njimi tisti ki se bojujejo proti kapitalizmu ir reakciji. In pomagano jim. bo. Medna rodna rdeča pomoč bo pomnožila svoji sile, da bo pomagano obsojencem in njihovim družinam. To pa še ni vse. Mednarodna rdeča pomoč ni samo na vadna človekoljubna organizacija ampak je istočasno tudi mogočno orodji za revolucionarno agitacijo. Zato opo zarja vse revolucionarne proletarce, da se združijo v mogočno protiburžuaznc fronto, jih poziva, da ustanovijo povsod DELAVSKO-KMEČKE ODBORE Nabiranje prispevkov Zbirke za rdečo pomoč se nadaljujejo povsod, in sicer z dobrimi uspehi. Denarne potrebe po postajajo z vsakim dnem večje in radi tega je potrebno da postane akcija za nabiranje prispevkov vedno bolj živahnejša. Politični žrtve, ki so bile in bodo vedno najpo gumnejše predstraže razrednega boja ne smejo biti pozabljene. Zato nabiraj-tel Živela Mednarodna rdeča pomoči Nekoliko Številk Smatramo umestno navesti nekoliko številk iz naše bilance, zato da podamo proletariatu Italije jasno sliko o potrebi in važnosti n Mednarodne rdeče pomoči*. Meseca septembra je bilo nabrano v Italiji 19.525.30 lir, vsega skupaj, namreč s tem, kar je bili darovano. Po mednarodni solidarnosti se je razpolagalo s svoto 87.865.30. Me seca septembra je bilo izdano, potom osrednjega odbora ali potom deželnih odborov L 34.433 za odvetniško pomoč, l. 18.721.35 podpore jetnikom, beguncem in preganjanim L 18.282.10; družinam jetnikov L 25.653.25. Kakor se vidi so stroški za odvet niško pomoč največji. Meseca oktobra se niso stroški nika kor zmanjšali, temveč je razvidno, da bodo še narasli. Statistični podatki Da se zagotovi natančnejše funkcio niranje tega organizma je potrebno, da nam krajevne organizacije dajo na tančne podatke o padlih v razredn borbi, število obsojenih, število onih ki se nahajajo v preiskovalnih zapo rih in v kaznilnicah. Od tistih, ki so padli v razrednem boju, kakor tudi od tistih, ki so obsojeni na večje kazni, naj se nam pošljejo fotografije in kratke življenjepisne črtice. Popis teh jetnikov naj bo razdeljen v skupine (namreč *politični» in e udeležijo volilnega boja za zastopstvo v krajevnih upravah (občinski in ueželni sveti). V splošnem ni dopušče-aa nikaka izjema tega pravila. Strankine sekcije, ki mislijo, da se morajo vzdržati administrativnih volitev, se .uorajo obrniti na centralo za dovolje-aje in morajo navesti izvanredne vzroke za to. brez izrecnega pooblastila od strani centrale se smatra vsako vzdržanje kot čin politične nediscipline in se tudi kaznuje. 2. S svojo udeležbo v administrativni volilni borbi ne nameravajo komunisti reševati nikakih konkretnih vprašanj v krajevnih upravah in tudi ne gre jo v boj za obrambo avtonomije Krajevnih uprav proti centralizmu bur-zuazne države. Komunisti so prepričani, da v sedanjem političnem položaju v Italiji ni mogoče rešiti nikakega pro-jiema, ki zadeva življenje in svobodo aelovnega ljudstva, dokler ni rešen predvsem temeljni tproblem: odprava .ašističnega režima. Borba proti fašističnemu režimu in potreba po organizaciji te borbe na podlagi širokih delovnih mas mesta in dežele: to tvori za komuniste glavni namen in težišče njihove udeležbe pri administrativnih volitvah. Tako tudi zavračajo komunisti vsako udeležbo pri administrativnih volitvah, ki nastaja po potrebi po dobri in «boljši« upravi krajevnih organov, ali da se sestavi uprava iz sposobnih oseb (potom pogodb med raznimi političnimi strankami in skupinami. Za komuniste je danes dobra ona uprava, ki pomaga širokim tlačenim in izkoriščanim ljudskim masam zopet pričeti boj za njihovo osvobojenje, ki daje tem masam nalog boriti se proti fašizmu, ki kliče k nastopu in organizira revolucionarne predstraže najglobokejših plasti delavcev mest in dežele. 3. Komunistična stranka smatra boj proti fašizmu kot epizodo razrednega revolucionarnega boja, kot eipizodo krize in razpadanja kapitalističnega gospodarstva in razpada buržuazne vlade, ki se zaključi z odpravo buržua-zije in z nastopom proletariata kot vla dajočega razreda. Ona zastopa stališče da morajo delavci prisostvovati tej krizi in posedi vmes kot razred, da se njihove moči ne pomešajo z onimi drugih razredov in drugih političnih skupin, stavu države do dve tretjini male kmeč-kmetje v boju proti fašizmu združiti v razredno fronto in porabljati vse svoje moči in vse svoje delovanje v to, da se doseže to združitev. Tudi administrativnih volitev se udeležuje torej £ Lem programom. 4. Administrativne volitve, ki se vršijo zdaj v Italiji, zadevajo že po se-itavu države do dve tretini male kmeč ke centre. Komunistična stranka jih presoja predvsem s stališča svoje propagande med kmeti in drugimi kate morijami poljedelskih delavcev za protifašistično borbo in za sklenitev med njimi in mestnim proletariatom zvezo za akcijske in programne nastope. V času administrativnih volitev morajc komunisti obravnavati v kmečkih središčih vsa posamezna vprašanja na tak način, da spoznajo kmetje zavestno potrebo po tej zvezi, in da nastanejc o k h o in si pridobiti na ta način prvo mesto v vodstvu. 8. Napram strankam in skupinam, ki se sicer izjavljajo proti fašizmu, a sc po naravi in izvoru buržuazne (narodnjaki in klerikalci itd.) bo naše priza devanje šlo izključno za tem, da se oc njih odcepijo delavci in kmetje, ki jin še sledijo in zaupajo; povdarjati je tro ba, da se morajo delavci in kmetje bo riti proti fašizmu na podlagi razredne fronte. Da ustvarimo zvezo med proletarski mi masami, ki ne sledijo še odkrite naši stranki, se mora naša lista tudi v tem slučaju imenovati delavska h kmečka lista; v njo lahko vključimc ljudi brez stranke, da se očitno pokaže značaj naše borbe. Sledijo točke 9, 10, ii, 12 in 13, ki pri nas ne pridejo v poštev. 14., Pri sestavi list se ni treba ozirat na to, da se zbere ?tposobne in bodoči sprotne upravnike. Postavi naj se na vadne kmete in delavce, da se očitne pokaže, da mora delavski razred zi svojo osvoboditev zaupati edinole v moč. 15. O nastopu z večinsko ali manjšinsko listo odloča krajevna strankina organizacija; v vsakem slučaju pa se mora obrniti za svet do federativnih odborov; pred in jx> volitvah mora poslati informativno poročilo centrali. 10. Naj se nastopi kakorkoli, krajevni strankini organi morajo brez izjave poleg agitatoričnih manifestov izdati vsaj en manifest v imenu Komunistične stranke, v katerem mora biti jasno obrazložena naša taktika, nanašajoča se na splošne principe našega nauka in na našo sodbo o sedanjem političnem položaju. trdne in trajne vezi med njimi in proletarsko predstražo. 5. Splošen program komunistov zi. administrativne volitve obsega torej malo splošnih principielnih zahtev: boj do konca proti fašizmu; v boju proti fašizmu edinost vseh delavskih in kmečkih sil na razredni podlagi; nikakega mešanja delavskih sil t buržuaznimi političnimi silami in skupinami, če tudi se izjavljajo za proti-tašistične; zopetni nastop globokih sil najširših plasti delavskega razreda v mestu in na deželi; nikakega zaupanja v skupine buržuazne opozicije, do liberalcev in du demokracije; točna ločitev od njih vseh proletarskih sil, odpor proti njihovemu programu za obnovitev buržuazne države in za obrambo kapitalističnega reda potom borbe mas proti fašizmu za uipostavitev delavske in kmečkt vlade. Te splošne principe morajo stranki ne krajevne organizacije od slučaja do slučaja na najDolj razumljiv način predložiti delavskim masam in jih prilagoditi razmeram posameznih krajev in borbi delavcev in kmetov za njiho vo osvoboditev izpod fašizma 'in zi razmejitev njihovih sil od protifašistične buržuazije, kakor tudi prilagodit, jih oblikam administrativnega boja posameznih krajev. 6. Taktika komunistov pri admim strativnih volitvah mora biti taktik* enotne fronte, ki naj združi našo stranko z velikimi delavskimi masami na podlagi omenjenih direktiv in ki naj združi razredne sile proti vsem drugim političnim strankam in skupinam. 7. Napram političnim strankam in skupinam, ki se smatrajo po svojih tradicijah in po svojem postanku še vedno za proletarske razredne stranke (maksimalisti in reformisti) uporabljajo komunisti taktiko enotne fronti tudi v obliki predloga vodjam krajev nih sekcij teh strank. Pred predlogom pa je treba razviti agitacijo med masa mi, toliko med našimi kakor onih strank, do katerih se obračamo, in mec množicami brez stranke in sicer v smi slu smernic, in vsebine predloga samega. Treba je napraviti vse mogoče, da se ne os ta vi predlog izključno kot sklej stranke, ampak kot izraz in oblika raz položenja in zahtev, globoko razširjenih med masami. Izdati se morajo mali manifesti, v katerih se objasni masam predlog, š( prodno so nam tudi odgovorili voditelji, do katerih smo se obrnili. Na fabri kah, na sindakalnih in zveznih zboro vanjih itd. se morajo sklepati resoluci je, da se lahko pritisne na voditelje. Predlog naj vsebuje, da se nastop pri administrativnih volitvah z delav sko in kmečko listo, z bojnim progra mom proti fašizmu in da se oddelijc proletarsko sile od vseh skupin ki s* po svojem značaju in izvoru bur žuazne. Če socialisti in reformisti predlog sprejmejo, tedaj se sestavi lista in sicer ne samo iz strankinih pristašev, ampak se jih izbere tudi med delavci ir kmeti brez stranke; komunisti pa mo rajo biti pri pripravah in razvoju borbe najbolj odločni, energični, delavni Glasovi z dežele S Kontovelja Nočemo iupnika! Potrebno je, da smo danes malo daljši kakor navadno, ker zadeva, o kateri hočemo pisati — naše razmerje do cerkve — je važna kot vsako drugo vprašanje, ki zanima proletariat. Na deželi pa. ima že posebno važnost. Ako ne bi na rešitev tega vprašanja pristopili s vso resnostjo komunistov in z vsem ognjem revolucionarjev, ne bi bili vredni, da se imenujemo člane Komunistične. internacionale, ki je v svo. program zapisala: Boj na vsej črti veri in verskim ustanovam} ter v ta boj obvezala vse svoje sekcije in vse svoje člane. Ko smo se koncem 1918. in začetkom 1919. leta proletarci vrnili iz dolge in strašne vojne domov, je bilo za naše uničene živce balzam dejstvo, da .mo marsikje našli cerkvena vrata zaprta. To smo smatrali za nekako male i-evolucionarno pridobitev, do katere smo prišli bolj pasivno in potom stanja, katerega je ustvaril potek svetovnt vojne. To pridobitev smo si hoteli o-hraniti. Nihče se je tudi ni upal dotakniti. Nobenemu ni takrat pala v glavo misel, da bi restavriral cerkveno življenje, t j. da bi vspostavil v cerkvi staro stanje. Zbunjenost ljudstva proti cerkvenim in državnim oblastni kom je bila v tistih časih prevelika, kakor da bi se je moglo prezreti. In take je šlo življenje po novem tiru, po vojni začrtanem tiru, naprej. Ljudstvo, ki že dolgo ni pohajalo več v cerkev, je obrnilo svoje misli oa dvoumnih in nerazumljivih pridig proč na življenjske razmere, na svo; bedni položaj, na svoje skrbi in težave Nedeljski čas so začeli vaščani uporab ljati v to, da dokončajo delo, kar ga jim je ostalo od tedna in da spravijo svoja bivališča v večji red. V prostem času so si poiskali razvedrila izven cerkve (treznejši seveda tudi izvei gostilne). Kdor pa je ostal zvest Bogu in verskim postavam ni nikdar prej svobodneje — in tudi zbranejše — mogel posečati cerkvenih pobožnosti, kakor ravno sedaj, ker ostane doma ved no toliko družinskih članov, da lahke opravijo potrebna dela; v cerkvi pa sr šele sedaj vidi kdo je res položen. In nihče se ne spodtika nad t-,mi zvesti mi verniki, nikdo jih ne ovira pri o-pravku njh verske dolžnosti. Mir. večja resnost in več discipline, to je zavla dalo na vasi — stanje, ki se je ohranilo do današnjega dne. Kaka razlika mei tem stanjem in onim v mirm dobil — Ko so pred vojno zadoneli cerkven zvonovi, je skoro v vsaki hiši nasta: šum in vrišč, ker vsak je hotel biti najhitrejše in najlepše opravljen in prvi v cerkvi. Zlasti je bil to slučaj, ob večjih praznikih. Cerkev je bila kmalu polna: «ipobožnih» žensk v širokih svilnatih krilih ter okinčanih z zlatimi verigami, špilami in raznovrst nimi medaljoni; moških, ponosnih na bog ve kaj, ter objestne mladine ki se je v cerkvi stiskala in prerivale in ki ji ni bilo nikjer prav Ti so bili prvi v cerkvi in so zasedli najlep.se prostore. Skromni verniki so se najraje ustavili že pri kropilniku ali pri vratih. In komedija se jc pričela «Pre, pride kamela skozi Šivankmo uho, ka kor bogatin skozi nebeška vrata. N c bodite ničemurni! Napuh ubija...# se zasliši s prižnice; zdolaj pa jenske prevzetno motrijo svojo zlatenino moški postanejo še bolj ponosni in mladina se potuhnjeno posmehuje Tako je bilo pri maši. Ob času spove-dij pa je župnik strahoval matere in očete radi pregreh sina ali hčere in ženo radi grehov moža. Iz župnišča, kamor je župnik vabil 12 do 18 letne deklice, so je širilo pohujšanje in nesnaga. Napredne element« je župnik preganjal in jih ovajal oblastem. On je bil v vasi zvesto orodje državnega nasilja in narodnjaške politike. V tem stanju je ljudstvo ostajalo v nevednosti, ne poznavajoč najpotrebnejših ■ življenjskih resnic, ostajalo j< v politični temi. Kdo je imel od tegf največji interes? Brezdvomno narod njaške in nazadnjaške stranke! Ali ni potemtakem naravno, da hočejo seda narodnjaki restavrirati cerkveno življenje, da hočejo povrniti cerkvi iste vlogo, ki jo je igrala pred vojno in jit> jo hočejo spraviti popolnoma pod svoj vpliv, dokler se jim cerkev sama ne usužnji?! Narodnjaški prvaki dobro vedo, da zaprta cerkvena vrata in zaprto župnišče, stanje, ki se je ohranilo \ mnogih krajih od konca vojne do danes, da to stanje dviga ljudstvo iz ne vednosti in politične teme in da gf to stanje napravlja samostojno misle čega in politično zrelega; kakor verne mi komunisti nadalje, da ustvarja t< stanje predpogoje za duhovno osamo svojitev delovnega ljudstva, predpogoje za njegovo samoodločevanje na du hovnem polju in za njegovo avtonomno poseganje v kulturno življenje. Te pa ruši temelje narodnjaške in sploh meščanske nadvlade ter pomeni zače Lek njenega konca. Odtod taka narod njaška skrb radi zaprtih cerkva! (Cer kveni krogi sami postopajo v prašanju obnove cerkvenega življenja zelo pre idno, ker jim drugače ne dovoljuje njih položaj in ker poznajo dušo ljud stva boljše kot — narodnjaki). Kar niso mogli torej narodnjaki doseči od konca vojne do danes, t j. da bi spravili cerkev pod svoj vpliv, to skušajc loseči sedaj, ko jih je zmaga meščanke reakcije malo povzdignila in sc toglede dobili zglede pri fašistih ki sc s podkupovanjem klerikalnih in cerkvenih oblastnikov dosegli na tom polju znatne uspehe. Kako so postopali v 'tem oziru narodnjaki na Ktmtovelju? Izrabili so v svoj namen škofov obisk. Neki brez-značajnež se je škofu predstavil kol «vaški zastopnik«, ga prosil — men’ nič, tebi nič — za novega župnikai — V resnici je zastopal par nezrelih fantov in nekaj tkz. poštenih a nevednih mož, ki se razburjajo ob vsaki taki pri liki. (Mesto, da bi se te fante in može — vseh skupaj je bilo deset — pomiri- lo in jim pokazalo njih zmoto, se je izrabilo njih zaupanje za narodnjaške namene). Prisotni duhovniki so takoj spregledali celo pajacado. Saj jim je bilo predobro znano, da nihče od «va-škega zastopstva« ne opravlja nit: najprve verske dolžnosti, kaj še, dr bi se koga videlo pri sveti maši ali pri sprejemanju svetih sakramentov In sedaj taka vernost naenkrat! Klerikalno glasilo je označilo škofov sprejem kot dvojno veliko hinavščino: hinavščino navzgor, nasproti škofu, da se mu hlini vernost, kjer je v resnici ni, in kot hinavščino navzdol, nasproti ljudstvu, da se mu pokaže kako se je ž njim enih misli. (Predzadnji nMali list« pa je vse «katoliške pravovernike» s Kontovelja potegnil za nos na način kakor se drzne potega vati samo gospoda «to neumno ljudstvo*. Popravek-potegavščina je namenjena katoliškim ipravovernikom, katerih je k sreči le peščica, in seveda velja samo zanje, ker se ostali Kontoveljci ne dajo pote-gavati od — «Malega lista«). Vse to, kar je napisal «Mali list« pa je premalo, da bi mogli spoznati iz tega pravi pomen narodnjakov. Kaj so hoteli torej doseči narodnjaki s svojo prošnjo po novem župniku? Oni sc hoteli, — hočejo še vedno — da bi prišel na Kontovelj župnik, ki bi bil zvesto orodje v njih rokah, ki bi vršil narodnjaško 'propagando, ki bi nadzoroval proletarsko gibanje in vršil špio-nažo nad komunisti, ki bi s prižnice razglašal kandidate lipove vejice, ki bi poneumnjeval in pohujšaval neodraslo mladino, z eno besedo, oni hočejo župnika, ki bi vršil nacionalistično agitacijo na račun in pod okriljem Političnega društva «Edinost». In mi vprašamo takoj na tem mestu g. Fogarja: ali je on (pripravljen dati svoje privoljenje v to, da se na Kontovelju s prižnice in z župnišča začne voditi nacionalistična propaganda?, da se potom te propagande začne vzbujati v ljudstvu ne samo protičasovna ampak tudi protiverska, protikrščanska nagnjenja? da se med verniki in neverniki ustvari stanje nestrpnosti in vse to radi — Pol dr. nEdinost» v Trstu? In vprašamo dalje g. škofa: ali je pripravljen privoliti v to, da se Kontoveljska cerkev ki je danes dom molitve, spremeni ' jamo razbojnikov, trgovcev in meše-tarjev? Trdno upamo, da gospod škol ki je znan kot razumen in uvideven mož, ne privoli ne v eno, ne v drugo la sploh nikakor no spremeni obstoječega stanja, ki s skrčeno službo, opravljano po bližnjem župniku, najbolj odgovarja verskim potrebam konto-veljakih vaščanov. Neglede pa na vsako uradno odločitev in nadvsem izjavljamo mi komunisti, da smatramo poskus pripeljati novega župnika v vas za izlivanje dveh treh lumpov, beda stih in brezznačajnih povrhu, ter da bomO kot s takimi obračunali. Preočitno je, da večina vaškega prebivalstva je proti novemu župniku. Ali naj ga torej ona plačuje samo za to, da zadovolji par nazadnjakov? Ako hočejo ti imeti župnika, jim ga nihče ne brani samo naj prosijo zanj v svojem imenu in naj ga sami plačujejo. Da zaključimo. Badi komunistov ni padel do danes pri nas še nobenemu tas z glave. Ako se pa nas bo izzivalo in nam metalo polena pod noge, bomo odgovorili s vso silo, ki nam jo daja prepričanje v dobroto stvari, ki jo zastopamo ter z vso brezobzirnostjo, ki nam jo narekuje resnost borbe za naš ideal. Torej: ali, ali! Ali se opusti misel na novega župnika in Kontovelj bo živel svoje mirno življenje naprej; ali pa se bo skušalo uresničiti prokleto namero in mi bomo nastopili proti temu tudi z najskrajnejšimi sredstvi. Upamo, da tega nam ne bo treba in da se zgodi prvo. Komunistični vaščani. Lokavec Prejeli smo ta popravek, ki ga ob-avljamo, ker nočem-u nikomur delati krivice: 1) Ni res, da se podpisani žrtvujem ;a dobrobit ljudstva le z jezikom iri za lenar; res pa je, da sem tajnik v obči- li Lokavec že 4 leta z mesečno plačo 200 L in da nisem bil z daleka plačan x> svojem delu,, ki sem ga izvrševal ;koraj v vsem tem času kot občinski 'ajnik sam. Tovariši občinski tajniki lobi vajo medtem gotovo višje plače. 'Današnji g. obč. pomožni uradnik doliva 400 L mesečno). — Bes je tudi, la vodim tuk. kmečko Posojilnico žee lad 3 leta popolnoma brezplačno. — In zopet je res, da sem ustanovil pred dvema letoma kmet. nad. šolo in vodim isto do današnjega dne, čeprav so bile omenjene šole decembra meseca lanskega leta po dež. uipravi ukinjene, češ, dežela ne bo več plačevala učitelja. Bes je še nadalje, da se ta mesec /tvori pod mojim vodstvom gospodar-ka nadalj. šola za dekleta, ki bo tra-ala 2 leti in bom v rijej poučeval ves čas vse predmete sam —- brezlačno. 2. Ni res, da sem «nadtajnik», res pa je, da sem obč. tajnik. 3. Ni res, da mi je sedež najbolj ljub, da ga nikakor nočem zapustiti, ker se mi hoče vladati, res pa je, da sem še pri obč. seji meseca maja vsled preobi-lega šolskega dela odložil tajniško službo, vsled soglasne prošnje vseh občinskih svetovalcev in g. župana, ter da sem sprejel nadaljnO tajnikovanje in sicer pogojno za čas, dokler ne bo novi tajnik, katerega sem sam naprosil da je sprejel to službo in ga vpeljal v tajniške posle, zmožen samostojno izvrševati tajniška opravila in to najkasneje do konca tega leta. 4. Ni res, da sem se podpisani že enkrat hudo potil s tem, da sem nabiral podpise po LokavcU, ker sem se bal za svoje gnezdo (bil sem namreč decembra lanskega leta nenadoma prestavljen na drugo službeno mesto, kamor nisem hotel iti); res pa je, da se nisem prav nič potil pri omenjenem delu, ker je podpise v protestu radi moje premestitve v smislu soglasnega sklepa obč. svetovalcec in na ukaz g. župana pobiral po občini sam občinski sluga. Bes je še, da'so omenjeni protest podpisali vsi tuk. občinarji-očetje — brez izjeme. 5. Ni res, da sem 9. oktobra ponižno trkal na podprefektove duri in prosil usmiljenja, da se mi da tajniški patent; res pa je, da sem omenjenega dne opozoril g. podprefekta, da imam polno pravico do tajn. patenta in povdar-ja, da so vzroki, radi katerih se mi je vrnila moja vloga — ničevi. Paljk Leopold, učitelj. Podgora Po iniciativi par mladeničev, osnoval se je tudi v naši vasi pripravljalni odbor, kateri kliče vsem ljubiteljem kulture: Kvišku srca delavci, vzdramite so iz spanja, ter prihitite na pomoč onim, ki hočejo in ki so postavili v tem kritičnem trenutku na plan, da širijo med našo mladino ono seme ki mora obroditi, to je: Izobrazba, kultura. Da se nam ti naši cilji prej ko mogoče, tudi dejansko uresničijo, smo čutili potrebo da razširimo med podgorskim ljudstvom geslo: za kulturni fond dam 50 stotinki V ta namen bodemo razširili bloke kjer stoji listek z napisom: Za kulturni fond I— Podgora — 50 stotink. Kličemo torej: Kvišku srca, spominjajmo se onih povojnih časov, ko je naša vas stala med prvimi, za širjenje kulture. Badi tega delavci in prijatelji, pokažimo tudi sedaj da znamo ceniti besedo kultura; ne glede na posamezna prepričanja, naj ne ostane niti enega človeka, ki ne bi kaj daroval za naš kulturni fond. Propagandni odbor proletarskega časopisja. V«e polili«**® za „Delo“ naslov. Ijajt« tako: List „DELO“ Tr»t ■ Trieita Odgovorni urednik : Vekoslav Ilootin. Mak. Tip. I. IfUUI . Trto*te, VI« CmM—ltoto (,