PoStnlna platana v gotovini.
Izhaja vsak torek, (etrtek in soboto
L-
o Cena posamezni Številki Din. —-50.
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO IN
v
*	.	i	i	•
Cfrednlttro |n upravnlllvo Je v Ljubljani, GradiSče Stev. 17/1. — Dopisi se o« vraCajo. — Suv. pri fekorr^ '1^	<	Ljubljani	11.95S.	—	Stev.	telefona 551.
flaro£nta& ta oitmlje SHSi letno D 60*—•, ta pol leta D 30*—, za Četrt leta D II’—, meseSoo D 5*—,	<vo	D	90»—.	—	PlaJa	In	toil	6e v Ljubljani
t	\*	J
LETO V.
LJUBLJANA, dne 29. julija 1922.
O A (/
v
r\ > -CO
»V v\>
V*
ŠTEV. 89.
List stane od 1. marca 1922: celoletno Din 75.—j t. j. (K 300.—); polletno Din. 37.50, t. j. (K 150.-); četrtletno Din. 18.75, t. j. (K 75.—); mesečno Din. 6.25, t. j. (K 25.-).
„Pobijanjeu draginje.
Skoro v vsaki številki Uradnega lista pokrajinske uprave za Slovenijo se razglašajo razsodbe posebne vrste. Čitateljem Uradnega lista ni potrebno posebej .razlagati, katere razsodbe mislimo, vsaj se ne razglašajo v našem > Uradnem listu sedaj skoro nobene druge razsodbe, nego samo one, s katerimi kaznujejo okrajna sodišča naše trgovce radi >navijanja~ cen in kdo bi se tudi sploh mogel danes v tako idealnih časih pregrešiti proti zakonom tako hudo, da bi zaslužil, da ga kaznuje sodnija na zapor, denarno kazen in# da ga vrhu tega še postavi na sramotilni oder s tem, da objavi v uradnem- listu njegovo ime. Človek, ki ni še navajen na tako razglašenje razsodb strmi, ko zagleda prvič to srednjeveško institucijo. Zdi se mu nemogoče, cia se -še danes v-kulturni državi postopa tako brezobzirno ravno proti onemu sloju državljanov, kateri bi zaslužil v teh časih največ obzirov, ker spada med najvažnejše graditelje našega novega gospodarskega ustroja.
Kdor ne gleda z nekoliko bolj kritičnim očesom na razmere, ki se odigravajo na gospodarskem polju, kdor presoja dogodke zgolj s stališča nerazsodne, slepe mase, bo morda odobraval to srednjeveško, javno žigosanje posameznih oseb, vsaj je v očeh nerazsodne mase edini povzročitelj vsega zla trgovec in samo trgovec. On je zakrivil draginjo, on je kriv nereda v naši državi in on mora torej plačati za vse! Taka je mentaliteta današnje mase. Toda seli smemo čuditi nerazsodnosti in omejenosti onih konsumentov, ki ne iščejo vzroka za sednajo svetovno krizo globlje in dalje nego pri domačem trgovcu, kateri jih slučajno zalaga z moko, sladkorjem, manufakturo itd., ako si sam minister ne zna drugače pomagati, nego da se loti »pobijatk draginjo s takšno, po sili spakedrano naredbo. V razglašenih razsodbah ni navadno navedeno ? hudodelstvo., katero je zakrivil obsojeni trgovec, citira se pogosto samo člen protidra-ginjskega zakona in človek, ki ne pozna strogosti, s katero se izvajajo
v	Sloveniji zakoni, bi si gotovo mislil, da je obsojenec zakrivil najmanj nekaj umorov, vsaj prinašajo Službene novine običajno samo sklepe, s katerimi se proglašajo posamezniki za hajduke, odpadnike, za ljudi, katere sme vsakdo, ki na njih naleti, razstreliti. Ne pride mu niti od daleč na misel, da bi mogoče dvomili nad objektivnostjo in pravičnostjo naših sodnikov, povdarjati hočemo le to, kar smo na tem mestu že ponovno-krat izrekli in kar se je zahtevalo že na mnogih shodih, da se s takimi zakoni in s takim postopanjem ne da pobijati draginje. Protidraginjski zakoni sami niso danes, ko imamo blaga v preobilici na razpolago več na mestu, da bi ž njimi pobijali draginjo, še manj pa z zakoni, ki so tako nerodno prikrojeni, kakor je naš.
Zakonodajalec je v členu 22. zakona o pobijanju draginje določil, da ima minister za socialno politiko predpisati pravilnik za izvrševanje tega zakona. Kakor nam je znano, se je glede tega pravilnika vršila že davrio pri tukajšnji vladi anketa, na kateri so zastopniki različnih korporacij podali svoja mnenja, v kolikor je nujno potrebno, da se protidraginjski zakon spremeni oz. spopolni. Tudi nam je znano, da so trgovske zbornice, gremiji itd. vpotslali tozadevno na vlado svoje pismene elaborate, toda pravilnika še danes nimamo, a zakon se izvaja brezobzirno dalje, tako kakor ga pač more tolmačiti vsak, po svojem lastnem prostem prepričanju. Da pa je zahteva po pravilniku oziroma po ukinitvi zakona v zadnjem času v drugih pokrajinah nekoliko polegla, ni čuda, vsaj se drugod, osobito pa v Srbiji ta zakon že davno več ne izvaja, toda Slovenija je preveč oddaljena od Beograda, da bi se slišale do tja pritožbe slovenskih pridobitnih krogov. Tudi jim tam bore malo leži na tem, da se slovenskega trgovca, ki si je znal s-svojo znano solidnostjo, poštenostjo	in	trudom priboriti dobro
ime, z razsodbami take vrste moralno popolnoma uniči. Kaj pomeni kazen take vrste, ve samo tisti, ki zna ceniti svojo poštenost in svoj značaj. Toda ako ne računajo v Beogradu več s poštenostjo in častjo posameznikov,	bi	se morali zavzeti vsaj za
usodo	naše trgovine, ki pod težo
takih protigospodarskih naredb peša, peša vedno bolj, in preti da bo svoje funkciji popolnoma odpovedala. Naš zakon ne pobija draginje, ampak nasprotno on jo ustvarja, ker ubija legitimno trgovino, ki je edina v stanu,	da	razdeli dobrine jednako-
memo po vseh pokrajinah, da spra-
vi	tako ponudbe in vprašanja po blagu v ravnotežje, kar mora povzročiti rešitev sedanje krize, ter s tem tudi padanje cen.
Protidraginjski zakon, kakor ga že ironično imenujemo, je izdalo ministrstvo za socialno politiko, ono ministrstvo, ki je v zadnjem času doseglo svetovni rekord z zakoni o zavarovanju vseh mogočih vrst. Ali ne misli ministrstvo za socialno politiko, da bi posvetilo malo pažnje tudi naši trgovini, kateri je s svojimi protidra-ginjskimi zakoni prizadelo najhujše udarce? Ali ne vodi ministrstvo prav nobenih računov o tem, kake posledice rodijo taki ukrepi? Slovenska trgovina stoji ob prepadu in zadnji čas je, da se gospodje v Beogradu vzdramijo, da se zavedajo, kam vodi njih politika. Proč s takimi demago-škimi odredbami, ki so samo pesek v oči masam, a v bistvu ne prinašajo konsumentom niti najmanjše koristi. Nujno potrebno je, da se izda pravilnik, v katerem bi se naj upoštevalo že davno vposlane izjave pridobitnih krogov, oziroma, da se protidraginjski zakon, ki je naši legitimni trgovini povzročil že dovolj zla, popolnoma ukine!
Trgcjvci, industrijalci, ali ni žalostno da Se danes ne stoji
.TRGOVSKI DOM*!
Prispevke sprejema:
,, Trgovski dom, Ljubljana"
Gradile« 17.
Zborovanje obrtnikov Slovenije v Ljubljani.
(Konec.)
G. Ogrič nadaljuje: Čim večji aparat, tem manjša je opora. Sem proti centralizaciji v Zagrebu, ker bodo s to centralizacijo nastali velikanski stroški. Zato moramo gledati, da razbijemo centralizacijo v Zagrebu. Če imamo centralo za Slovenijo, bo to popolnoma zadostovalo- Zagrebške centrale pa mi ne bomo mogli kontrolirati. Zahtevamo takojšnjih volitev!
Konštatira, da je še vse premalo stanovske zavesti med obrtniki. — Graja zlasti ljubljansko obrtništvo kot premalo delavno, ker sicer bi ne trebalo, da sta obrtni društvi št. Vid in Zg. šiška sklicali ta velevažen in prepotreben sestanek.
G. Iglič predlaga, naj se izvoli odbor, ki naj razmoitriva in ugotavlja naše zahteve. Zlasti pa naj ima ta odbor to nalogo, da odstrani dosedanje gospodarstvo.
G. predsednik prekine za pet minut zborovanje v svrho razgovora o volitvah v odbor.
Po odmoru so bili voljeni v odbor sledeči gospodje: Franchetti in Iglič Ljubljana, Černe Zg. šiška, Jeločnik Št. Vid. Polak Kamnik, Ogrič Novo mesto, Krenčič, Zagorje, Kralj Brežice.
Ob 13. uri 40 min. je bilo zborovanje za eno uro prekinjeno.
Po odmoru se je vnela živahna debata o resolucijah, ki naj bi se stavile na merodajne oblasti. Iz dopisov, ki so došli kot odgovori na razposlane pozive je razvidno, da je vse obrtništvo cele Slovenije za decentralizacijo.
G. Franchetti omenja, da ne kaže, da bi nastopili proti centralizaciji, ker bi bilo to delo neuspešno in neizvedljivo. Povdarjamo pa, da se je to preko nas zgodilo in proti temu ugovarjamo! Predvsem mora vsebovati resolucija točko, da nočemo še naprej trpeti takih uradnikov v centrali. Denar, ki preostane, mora ostati v Sloveniji in ga je tu naložiti. — Zahtevajmo, da se zakon izpremeni v, tem smislu, da se ustanovi sosvet, ki bo dajal centrali nasvete.
Gosp. Meglič povdarja, naj se kot prva točka v resoluciji navede, da je vse obrtništvo za decentralizacijo, ker le v taki organizaciji najde zaupanje in prepričanje, da bo preostanek denarja šel v korist obrtnikov tistega okraja. Če pa centralizacija ostane, naj se jo stavi pod najstrožje nadzorstvo.
Gosp. Ogrič se popolnoma strinja s predlogom tovariša Megliča, ker nima pomena, da bi upoštevali tako vodstvo na Hrvaškem.
Gosp. Kralj iz Brežic nasvetuje, da bi se stavilo v resolucijo tudi prosto volitev oz. izbiro zdravnika, kar pa je bilo zavrnjeno, ker bi bila taka prosta izbira kvarna za zavod.
Nato je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija, ki jo je poslati ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu in poverjeništvu za socijalno skrb v Ljubljani:
Ministrstvu za socijalno politiko v Beogradu.
Zastopniki obrtnikov cele Slovenije, zbrani dne 17. julija 1922 na
protestnem zborovanju v Ljubljani odločno in poslednjikrat poživljamo vlado in Ministrstvo za socijalno politiko, da nemudoma izpolni želje in zahteve celokupnega slovenskega obrtništva ter končno vendar enkrat uredi do neba kričeče, koruptne razmere pri centralizirani bolniški blagajni. Dovoljuje si zategadelj staviti nastopno resolucijo:
Obrtništvo cele Slovenije zahteva decentralizacijo bolniške blagajne pri okrajnih glavarstvih in to iz razloga cenejega aparata, ker obrtnik v svojem okolišu ve poiskati cene lokale, cene- uradne moči, dalje iz razloga, ker ima le v tej obliki polno jamstvo, da bode vplačani denar izključno le obrtnemu stanu v prid.
Ako pa današnja centralizirana bolniška blagajna da jamstvo, da bo zbrani kapital nudil izključno le obrtniku korist — pri tem pa uvede v svoji upravi največje štedenje — se obrtništvo sicer ukloni centralizaciji, absolutno' pa ne dovoljuje, da se je centrala prenesla v Zagreb, da bi z obrtnim denarjem katerikoli drug faktor razpolagal in tako revno obrtništvo zatiral.
Zabranjuje pa obrtništvo najkate-goričneje, da bi se preko njega in brez njegove vednosti kovali zakoni, ki se tičejo obrtnih interesov, kajti v demokratični državi je najmanj kar se more zahtevati to, da se interesi-rani krogi o nameravanih zakonih obvestijo in pritegnejo k posvetovanju.
Na dosedanjo kompromitirano u-pravo in uradništvo centralizirane bolniške blagajne nima celokupno obrtništvo nobenega zaupanja in zahteva takojšnjo njih odstranitev.
V	pogledu že dolgo obljubljenih, pa še ne razpisanih volitev v obstoječo bolniško blagajno se zahteva takojšnji razpis volitev na podlagi paritete pri čemer pa imej vsak voli-lec le en glas.
Obrtno šolstvo.
Po zaključitvi debate o bolniški blagajni, se je načelo prevažno vprašanje o obrtnih šolah. Obrtništvo bo zamoglo napredovati le ob dobri strokovni naobrazbi. Podeželske šole po večini še niso otvorjene, ker ni zato potrebnega denarja. Država sicer prispeva dve tretjini k stroškom, a ostala tretjina ni krita, ker občinski za-stopi, ki sestoje večina iz kmetskega stanu, ki nima interesa na obrtnem šolstvu, nočejo nositi teh stroškov. Zato je pozvati vlado, da v tem pogledu občine razbremeni in prevzame vse stroške država, t. j. obrtne šole naj se v splošnem podržavijo.
G. Ogrič povdarja, da je od strani sekcijskega svetnika g. Marna obljubljeno, da bo gledal na to, da se vprašanje Obrtnega šolstva v terni smislu ugodno reši. Predlaga, naj se stavi tozadevna resolucija.
Gosp. Franchetti: Posrečilo se je preteklo leto obrtne šole v Ljubljani spraviti na pravi tir. Zlasti obrtna zbornica je po mojem posredovanju priskočila z velikimi svotami na pomoč. Te svote se bodo pa v prihodnje gotovo še zvišale. Kljub temu pa so šole v nevarnosti, ker je država skrčila svoje prispevke. Edina rešitev je podržavljenje. Nato je bila soglasino sprejeta naslednja resolucija:
Ministrstvu za trgovino in industrijo
v Beogradu.
Zastopniki obrtnikov cele Slovenije, zbrani dne 17. julija 1922 v Ljubljani na protestnem zborovanju odločno poživljamo vlado in ministrstvo za trgovino in industrijo, da nemudoma izpolni želje in zahteve celokupnega slovenskega obrtništva, katere izražamo v nastopni resoluciji:
Ker je obrtnik istovetno z drugimi stanovi odločujoč državotvoren faktor in more kot tak uspevati in napredovati le ob popolni strokovni naobrazbi, zahtevamo, da se koj s prihodnjim šolskim letom otvorijo vse obrtne nadaljevalne šole v Sloveniji, kjer se je že kedaj pouk vršil.
Zahtevamo, da se korigira člen 135 zakona o obrtnih šolah razglašenega v Službenih novinah št. 105, izdanih dne 15. maja 1922, ki naj se glasi, da se morajo ustanoviti obrtne nadaljevalne šole povsod, kjer je najmanj 30 vajencev.
Zahtevamo nadalje, da se korigira tudi člen 2. istega zakona, ki imenuje obrtne šole ali državne, ali pol državne in privatne, v toliko, da so vse obrtne šole, razven one velikih industrijskih podjetij, državne ter jih vzdržuje država.
Po živahnem razgovoru, ki se je vnel pri slučajnostih in tikal vprašanja, kako splošno obrtništvo dvigniti in ga enotno organizirati, je g. predsednik ob 17. uri 45 min. zaključil lepo uspelo zborovanje in zahvalil navzoče na tako veliki vztrajnosti.
BL Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Ako bi bila odgovarjala organizacija živinskega trga v Beogradu hitremu dovozu in odvozu obnovne živine, ako bi bila omogočena oskrba celih okrajev z živino na ta način, da bi se bilo pripeljalo živinske kupce iz Srbije na sejme v Belovaru, Sarajevu itd. in bi se bilo po sejna.i odpremilo direktni vlak do Mitroviče—Beograda- ali iz Sarajeva do Višegrada in, da bi se bilo še drugo potrebno ukrenilo, potem ne bi bilo več treba, da se drži še sedaj mejo zaprto za ložjo vrsto živine, ker bi se bilo že celo prebivalstvo oskrbelo z živino in bi se bilo tudi sedaj ložje oskrbelo. Onemogočeno pa bi bilo tudi ogromno tihotapstvo in država bi bila imela od izvozne carine lep dohodek. Toda more se računati, da v toku enega leta ne bo več potreba prepovedati izvoza, ako se omogoči lažji prevoz živine v opustošene kraje.
Živinoreja je važna iz treh ozirov in sicer; 1. Z ozirom na produkcijo volov za delo, 2. z ozirom na rejo klavne živine in 3. z ozirom na produkcijo molzne živine za mlekarstvo, pa bodisi,
Podlistek.
Od začetnika do popolnega trsoma.
(15. nadaljevanje.)
S	tem poglavjem bi torej končali. Zdaj boste vsi pomagali pri kalkulacijah cen, ki se, kakor ste najbrž že videli, vpišejo v kalkulacijsko knjigo. Poleg tega si naložite še dve pomožni knjigi, namreč tovorninsko knjigo, z abecednim registrom vseh pristanišč, v katera odpošiljamo blago; v njo napravite, kakor hitro je^ izkalkulira-na kaka tovomina, dotično zabeležko. Torej pri Kristjaniji na primer tovonruno za olein Marseille-Ham-burg 20 mark + 13% za velike sode in 20 mark + 20% za sodčke; Hamburg-Kristjanija 10 mark + 13% oziroma 10 mark + 20% za 100 kg netto teže. Dalje si naložite tudi »Seznam agentove z njihovimi pogoji.«
Četrto poglavje.
Frtc pride r epedicljski oddelek. — Kaj je špedicija in kaj ima delati Špediter? — Nakladanje na ladje in transitni promet. — Adoli postane lakturist. — Katere podatke mora vsebovati faktura. — Fric popolnoma zaposlen pri delu. — ligubonosna kalkula-
da se goji živina edinole za eno teh posameznih svrh, ali, da se te svrhe več ali manj medseooj konbinirajo. S produkcijo živine za delo se bavijo izključno oni kraji kjer so še patrija-halno gospodari, planinski kraji, kakor v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji, Črni Gori in enem delu Hrvaške in Slavonije, kjer se bolj gleda na število goved, kakor pa na kvahteto in kjer se glavna svrha doseže z velikim številom čim bolj cene živine, ki se poleti redi v glavnem od paše na državnih In občinskih pašnikih po zimi pa s slamo in lesniko. Taka živina je mesnata in debela samo na jesen. Tak sistem je bil opravičen pri slabih veterinarskih razmerah in vsled lahkega prenašanja živalske infekcije ter je večje število dajalo jamstvo za ostanek, pri velikih pašnikih pri pomanjkanju zimske živalske krme in pri uporabi živine za klanje za ženitovanja in proslave v jeseni ter za sušenje mesa Čim bolj pa prehajajo ti kraji k denarnemu intenzivnemu gospodarstvu tembolj bi bilo treba iz obstoječih pasmi živine izbrati plemensko živino, tet jo bolje negovati in stremiti za tem, da se rasa izboljša.
Ako bi tako delali, kakor ae je delalo na Francoskem, bi dobili s prebiranjem tudi od domače drobne živine debelejšo, bolj mlekanosno in hitreje dozorevajočo živino. Radi tega se mora : 1.) vršiti najstrožji poletni pregled bikov po celi državi in se mora pobiti vse kar je drobnega in zakržljavega, ohraniti se mora le bolje in najboljše se mora negovati; 2.) mora se širiti interes za pridelovanje krmilnih rastlin, kakor detelje, lucerne, krmne repe in tem podobnih ter namakati travnike ; 3 propagirati se mora vporabo slamoreznic in podobnih strojev, dalje se mora skr beti za kuhanje krmil in za zgradbo dobrih staj ter hlevov; 4.) propagirati se mora koristnost intenzivnega mlekarstva in zicer posebno zadružnega mlekarstva; 5.) skrbeti se mora za zbolišanje občinskih in državnih pašnikov, kakor se dela v Alpah, da bodo od leta do leta izdatnejši in ne kakor so sedaj vedno slabejši m slabejši.
Tam kjer se goji živ;na radi mesa kakor naprirner v Moravski in Tirnoški dolini, v Požežki, Zagrebški, Križevski, in Belovarski županiji bi pilo treba vpeljati poseben način prebiranja, da bi se iz obstoječe rase dosegla še zgodnejša zrelost živine in ona vrsta mesa. ki se našim odjemalcem v Avstriji, Nemčiji in Švici, najbolj dopade. V vseh krajih, kjer se intenzivno gospodari, kjer je podlaga denarno gospodarstvo, je treba propagirati intenzivno mlekarstvo na zadružni podlagi in sicer predvsem med malimi kmeti, ker je mlekarstvo, ki je obstojalo na veleposestvih prenehalo s koncem veleposestev. V vsakem slučaju bi bilo treba delovati na to: 1.) da se doseže' č<m boljše in cenejše oskrbovanje mest v naši državi
cija tovornine. — Kupčija na 61ovekoljubni podlagi. — Dostavek k pouku o špediciji. — Transportno zavarovanje blaga. — Previsoko zavarovanje ni priporočljivo. — Kaj ima storiti prejemnik blaga, če zasledi poškodbo? — Dokazilo o poškodbi. — Kdo nosi odgovornost? — Važnost spremnih li-. stin. — Meja zahtev prejemnika blaga.
Ker je gospod K rej Kurtu in njegovim bratom celo kalkulacijo natančno razložil, jim ta ni več delala težav in le tu in tam so še morali prokurista vprašati za svčt.
Samo enkrat se je dogodila pomota. Ernst je namreč na vprašanje iz Gefle, po kaki ceni bi se lahko dobavila dva sodčka kokosovega olja, izračunal tovomino na podlagi 20 M za 1000 kg iz Hamburga in vzel vsled tega za ta dva sodčka po 216 kg brutto tovomino 2 marki za 100 kg, dočim je zaračunala pamiška družba zaradi male količine takozva-no minimalno tovomino, ln sicer 15 mark za ta dva sodčka, torej okoli 7 mark več, kot je upošteval Ernst.
Prokurist je poučil Ernsta, da se morajo razumeti tarifne postavke pamiške družbe vedno za najmanj okroglo 1000 kg, in da se za male po-šiljatve do 5—600 kg skupne teže ne računa več s postavko za 1000 kg, ampak z minimalno postavko za celo pošiljatev. »Pri pamiški družbi ali
z mlekom in, da se zopet obnovi predvojna aprovizacija okolišnih mest, kakor Reke, Opatije, Trsta, Gorice in Soluna z mlekom iz naše države in na našo korist; 2.) da se doseže izdelovanje finejših vrst sira in boljše vrste surovega masla za domačo porabo, kakor tudi, da se ga po možnosti izdeluje za izvoz. V to svrho bi bilo treba osnovati ži-vinorejske-mlekarske šole s tečaji v katerih bi se bilo poučevalo umno živinorejo, zadružno mlekarstvo in tehnika izdelovanja finih sirov in surovega masla.
Enako bi bilo treba omogočiti osnovanje zadrug, dovoljevanje brezobrestnega kredita za mlekarske instalacije in za nakup mlečne živine, kakor tudi za tiskanje natančnih mlekarsko tehničnih knjig o izdelovanju sira in surovega masla, ter razširjanje primerne gospodarske ,literature med ljudstvom, kakor tudi prirejanje začasnih tečajev po vseh naših krajih. Velika ovira ra-cijonalne živinoreje je dandanes veliki riziko v slučaju bolezni, kar izvira iz slabega živino - zdravniško- policijskega stanja pri nas, ter pomankanja zdravnikov in neupoštevanja veterinarskih odredb.
Da bi se doseglo v resnici renta-biliteto racijonalne govedoreje, bi bilo treba uvesti vse veterinarsko policijske ukrepe in jih najtočneje izvrševati, dalje vzgojiti čim večje število delazmožnih živinozdravnikov za pobijanje in one-mogočavanje živalskih bolezni, ter za zdravljenje živine, ker stojimo v tem oziru najslabše. Ko ne bo več nevarnosti, |da živina pogine, potem se bo tudi kapital lažje posvetil intenzivni živinoreji, mlekarstvu, gojitvi živine za meso in sicer v privatnih kakor tudi v zadružnih podjetjih. Zavarovati zdravje živine pomeni omogočiti najintenzivnejše gospodarstvo z živino. Zavarovati zdravje živine pomeni zavarovati narodno blagostanje. In če je temu tako, potem je treba storiti vse, da se ga zavaruje, ker je zdravje živine največji narodni interes za katerega se do sedaj ni nikdo brigal.
Romunija in nje finance.
Romunija je /eden onih naših sosedov, s katerim upajmo, da bomo živeli v miru in slogi- Že doaedaj smo stali z njo v precej ozkih političnih zvezah, saj je Romunija član male antante in tudi trgovina med obema državama se je prav lepo razvijala. Sedaj po poroki kralja Aleksandra in romunske princeze Mari-ole pa je jasno, da se bodo tako politične kakor tudi gospodarske zveze še bolj utrdile. Nekateri lish so že takoj po poroki vedeli poročati, da smo z Romunijo sklenili nekako tajno vojaško pogodbo, ki bi bila naperjena v prvi vrsti proti Rusiji. Taka pogodba bi seveda za mimo
dotičnih agentih morate, Ernst, vedno vprašati, pri kateri količini se začne minimalna tovomina. Če ne dobite pravočasno pojasnila, pišite dotične-mu odjemalcu, da se razumejo navedene cene za naročilo najmanj 1000 kg, in da gre pri manjših pošiljatvah razlika med navadno in minimalno tovomino na stroške odjemalca, ali še boljše, ne oferirajte takih manjših pošiljatev nikoli tovornine prosto, ampak enostavno prosto krov Hamburg. — Pri manjših pošiljatvah se mora upoštevati tudi minimalna postavka za vozarino in sicer znaša ta pri teži 5—600 kg večinoma isto toliko kot za 1000 kg ali tudi več, če se mora blago posebej yoziti in je poleg tega pot do parnika precej dolga. Da se ognemo za vedno takim in enakim pogreškom, je najboljše, da se vsi po vrsti nekaj časa bavite s špedicijo. Na ta način se boste seznanili e vsemi vrstami blagovnega transporta, s kalkulacijo tovornine in drugimi važnimi točkami. Pri vas, Fric, začnem in vas dodelim od prihodnjega tedna dalje gospodu Re-schu, našemu špedicijskemu uradniku. Boste torej drugi špediter in, poleg tega podpirali gospoda Rescha pri nadzorovanju in kontroli našega skladišča.« —
sožitje na Balkanu ne bila ravno koristna, ker je popolnoma gotovo, da bo Rusija prej ali slej zahtevala revizijo besarabskega vprašanja. Zata upajmo, da so te vesti prenagljena in neutemeljene.
Romunija je na prirodnih dobrinah zelo bogata dežela in je posebno znana vsled svojih izdatnih petrolejskih vrelcev, rudnikov in vsled velikih zalog žita. Kljub temu njene finance niso ravno zavidljive. Finance pa so za presojo moči kake driave gotovo najbolj važen faktor.
Pred vojno je imela Romunija 1 milijardo 795 milijonov zlatih lejev dolga v deloma 4%, deloma V 5% posojilih v državi. Ta notranja posojila se prično amortizirati leta 1924. in bo njihova amortizacija končana leta 1960. Njihov emisijski kurz ja 80 do 90. Posojila v inozemstvu pa so znašala 1 milijardo in 130 milijonov zlatih lejev. Na vsakega prebivalca predvojne Romunije je prišla približno 227 lejev državn. dolga.
O sedanjem stanju romunskih financ pa dobimo popolnoma zanesljive podatke v proračunskem načrtu, ki ga je finančni minister predloeM parlamentu. V tem proračunske« načrtu za leto 1922. do 1923. najdemo sleedče zanimive podatke:
Predvojni dolgovi:
uit. lejev
Notranje posojilo Posojila v Angliji Posojilo v Italiji	800 301.« it
Skupaj	ilil.t
Medvojni dolgovi:	
Notranja posojila Posojila v inozemstvu	135t 258.2
Skupaj	1602/2
Povojni dolgovi:	
Notranja posojila Posojila v inozemstvu	3923.1 538.7
Skupaj	4401.«
Dalje znašajo posebna posojila v letih 1920 in 1921 skupaj 13.603J milijonov lejev.
V	teku poslednjih šest let so se romunski dolgovi v inozemstvu povišali za 3076 milijonov zlatih lejev in znašajo sedaj skupaj 4206 milijonov.
Leta 1914. je bilo romunsko narodno premoženje cenjeno na približno 25 milijard lejev in je bilo približno 3 milijarde dohodkov. Njihova minimalna današnja vrednost znaBa 50 milijard in je dohodkov okrogie
6	milijard.
Vojna je Romunijo stala 10 milijard.
(Konea prih.)
Razžlr]n]tB Trgovski usti
»Torej, Fri«, ti hočeš postati nai špediter!« pripomni gospod Faldbaak zvečer pri družinski mizi, »ali pa tudi veš, kaj je sploh špedicija?«
»Toda, papa, saj vendar nisem noben novinec več v trgovini in se* imel priložnosti v izobilju, da sen opazoval, kaj delamo z došlim in te-išlim blagom.«
»To pač verjamem, toda kljub temu se boš moral še veliko učiti v špedicijskem oddelku, akoravno m mi ne pečamo s špedicijo kot z obrtjo, to je, mi ne oskrbujemo odpošiljanja blaga po prevaževalcih za tuje, ampak za našo lastno tvrdko.«
»Po prevaževalcih, papa? Ti pač postajajo dandanes vedno bolj redki!«
»Oho, sinko moj, ti si misliš pod prevaževalci pač enostavno voznike, ki brezskrbno sede na svojih vozovih, ali pa veselo pokajoč z. bičem hodijo poleg. Ti so le tedaj prevaše; valci, če vozijo za svoj lasten račun, in so potem odgovorni dotičnemu, ki jim zaupa blago v odpošiljatev. Cc so pa, kot v večini slučajev, le špediterji nastavljenci, potem je ta prevaževalec naipram lastniku blaga. Dalje so železnice in paroplovne družbe prevaževalci vsega blaga, ki se transportira po njih,
(Dalje prih.)
Izvoz in uvoz.
Izvoz drv iz Jugoslavije. V teku tega leta smo izvozili 500 tisoč vagonov drv. Od tega je Slovenija sama izvozila 300.000 vagonov.
narodno gospodarske zadm.
Industrija.
Nov solni rudnik. Na Kajevici-pla-nini pri Tuzli v Bosni so odkrili nov solni rudnik. Sol se nahaja v velikih' plasteh. Najdišče je pregledala posebna komisija ministrstva za šume i rude.
Nova tovarna za vagone. Tvrdka Bohler v Kapfenbergu namerava kupiti v Jaršah pogoreli Majdičev mlin ter postaviti tovarno za vagone.
Tovarna za umetno svilo. V There-sienthalu (Hostana) v Lehoslovaški se je ustanovila tovarna svile pod naslovom «Prva čehoslovašKa tovarna za jzdelovanje umetne svile».
Stavka tekstilnih delavcev v Rusiji. Tekstilni delavci v Moskvi so v protest zoper znižanje mezd napovedali enodnevno stavko, ki, je prva večja stavka po izbruhu revolucije v Moskvi.
Obrt.
Kamnoseški mojstri. V svrho ustanovitve strokovne zadruge kamnosekov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani se vrši v petek, dne 4. avgusta 1922 popoldan ob 3. uri v pisarni deželne zve-ae obrtnih zadrug v Ljubljani, Bethov-nova ulica 10 (palača trgovske in obrtniške zbornice) sestanek kamnoseških mojstrftv ter se'prosi, da se sestanka ▼si kamnoseki zanesljivo udeleže.
Pokrajinska obrtna razstava v Mariboru.
(Od 8. do 17. septembra.)
Dovoz razstavnih predmetov. V
svrho pravočasne opreme razstavnih prostorov je nujno potrebno, da se dostavijo razstavni predmeti (izvzemši vrtnarstvo) najkasneje do 3. septembra na razstavni prostor. Posebej pa še opozarjamo vse razstavljalce, da pozneje došli predmeti ne pridejo več v poštev za ocenitev in dodelitev nagrad in diplom. -Zato prosimo vse obrtnike v tem pogledu posebne točnosti.—Za prenočevanje tujcev bo skrbel stanovanjski •odsčk razstavnega odbora, ki je te dni .začel poslovati. V vseh stanovanjskih zadevah se je obračati izključno na ta •odsek, da se na t« način prepreči odiranje tujcev in ohrani mesto na dobrem, glasu. Pri naročilih ie natančno navesti dobo za katero se želi stanovanje ter število sob oziroma postelj. Za Časa razstave bo vršil stanovanjski odsek permanentno službo na kolodvoiu in v svoji pisarni Aleksandrova cesta 22. Delo na razstavnem prostoru se je te dni pričelo in lepo napreduje. Pričela se je zgradba paviljonov za vrtnarski oddelek in za vinsko razstavo. Ograja v Prešernovi in Razlagovi ulici z velikimi reklamnimi ploščami bo te dni izgotovljena.—V*a pojasnila glede razstave da je pisarna razstavnega odbora na Aleksandrovi cesti št. 22. kamor se je obračati bodisi pismeno ali ustmeno.
Dmantvo.
Nove rumuBske novžamiee. Rumun-
ska Narodna banka bo Izdala nove nov-^anice po 20, 100 in 500 lejev. Nove nov-ianice se tiskajo v Franciji. Stare nov-žanice se bodo zamenjavalo 1. septembra 1922.
C&rtns».
Povišanje izvorne carine. Z ozirom na bližajočo se izvozno sezono in Valutno situacijo je finančno ekonom, komite sklenil, da se s 1. avgustom poviša izvozna carina za pšenico in rž od 30 na 50 Din. za 100 kg, za oves in ječmen od 10 na 20 Din, za opij od 500 na 800 Din, za svinjsko mast od 150 na 300 Din, za gosjo mast od 200 na 400 Din, jajca od 200 na 300 Din, za oljnato seme od 200 na 300 Din. Nova je izvozna carina za jedilno olje, 200 dinarjev; za med 100 Din, za perje od perutnine 200 Din, za perutnino, živo in zaklano 150 Din; za zdrob 20 Din.
Nove trošarine. Finančni odbor je sprejel predlog fin. ministra, da se določi na 1 kg sladkorja trošarina na 1 Dinar.
Promet.
Odredba o prometnem ograničenjH.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je z ozirom na nedostatek žita in mlevskih produktov, ki je, zavladal v Sloveniji, posebno ▼ Ljubljani, zbog ograničenja prometa, brzojavno zaprosila Direkcijo državnih železnic v Zagrebu, da se izpremeni odredba o prometnem ograničenju z dne 17. julija t. 1. Na to vlogo je dobila obvestilo, da je ves promet v smeri vzhod-zapad popolnoma prost.
Otvoritev vicinalne proge Murska Sobota—Hodoš za javni promet. Službene novine št. 162 razglašajo: »Ta proga, ki ne stoji v direktni zvezi z ostalimi železnicami v kraljevini, se otvarja ponovno za javni promet. Odprava potnikov, prtljage, psov in ekspresnega blaga, nadalje vojaških oseb ali pošiljk, kakor tudi režijskih potnikov, se bo vršil na podlagi dotiČnih tarifov, ki so v veljavi v področju Direkcije Zagreb. Za odpravo blaga bo veljala začasno »Tarifa II. del za prevoz blaga, živih živali in mrličev na progah direkcije Beograd«, od 1. VII. 1922. — Kilome-terske oddaljenosti za to progo vsebuje »Tarifa za živino, brzovozno in tovorno blago, II. del za bivšo direkcijo Ljubljana od 15. VIII. 1919«. — Postaje: Gornja Lendava—Mačkovci, Hodoš in Murska Sobota se otvarjajo za celokupni promet^ med tem ko bodo služile ostale v tablici navedene postaje za sedaj samo za promet potnikov in prtljage proti doplačilu v vlaku. Iz ministrstva saobračaja br. 23.190, 20. julija 1922, v Beogradu.
Prometne iipremembe. Sprejemanje to odpošiljanje pošiljk ▼ vozovnih' na-kladih za industrijski tir Scagnetti na postaji Lb drž. kol. je do nadaljnjega tako omejeno, da smejo posamezne postaje dnevno le po en voz sprejeti in odposlati za to tvrdko. — Za postaje s prehodom Zagreb, d. k. Sisak in Bub-njarci, dovoljeno sprejemati In odpošiljati tudi šolske knjige, učila, pisalne in risalne potrebščine.
Dobava, prodaja.
Nabava moke. Komanda dravske divizijske oblasti razpisuje nabavo moke In sicer za garnizijska skladišča Maribor 60 000 kg, Celje 15.000 kg in za jntendantsko skladišče Ljubljana 100.000 kg. Pismene an ustmene ponudbe je vlagati pri divizijski intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani, objekt XIV. vojašnica Vojvode Mišiča do 31. julija t.I. ob 10. uri dopoldne. Ravnotarri se interesentom pogoji vsak dan na vpogled.
Dobava atekla. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje na dan 16. avgusta 1922 ofertalno licitacijo glede dobave stekla za poslopja in vagone. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki, zlasti glede količine in dimenzij, je v pisarni trgovske in obrtniške zborrvice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razne.
Podpora pomorskim p arob rodnim podjetjem. Ministrstvo je dovolilo 30,000.000 Din. v podporo pomorskim parobrodnim podjetjem.
Poostrite? kontrole derianega -pr« meta. Po novem finančnem zakonu dobi fin. minister pravico, da sme postaviti na vsako borzo državnega komisarja, ki bo kontroliral poslovanje z devizami in valutami. Nadalje je dana ministru pravica, da lahko sam odvzame banki pravico poslovanja z devizami in valutami, če greši ta ponovno proti določbam o poslovanju. V 15 dneh po objavi naredbe v Služb. Novinahc se morejo prijaviti ministru vsi denarni zavodi, ki kupčujejo z devizami in valutami.
Podkrajšek, Ražuustr« za lesne »hrte. — V kr. zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani je izšla knjiga: Podkrajšek, Računstvo za lesne obrte, mizarstvo, kiparstvo, rezbarstvo, strugarstvo, kolarstvo, sodarstvo. Cena mehko vezani knjigi 13 Din, pol vezani 15 Din, ki obsega na straneh (178) splošni del z navkom o računskih okrajških ter osnovne račune s celimi in desetinskimi števili ter z navadnimi ulomki. Obsežno je v tem dolu posebno poglavje o
merjenju geometrijskih likov in teles, ki je opremljeno tudi z risbami. Temu sledijo poglavja o novcih, vrednostnih papirjih, denarnih zavodih, o zavarovanju delavcev ter procentni računi. — »Strokovni del« pa obsega kalkulacije in sicer nakupne in prodajne, proračune in rentabilitetni račun. Dodatek vsebuje različne mere in uteže, novčne enote različnih držav, specifične teže raznih teles, nekaj zavarovalnih tarif, naobrestitelje za dobo 1 do 30 let ter drugi in tretji koren št. 1—12.000 knjiga, ki jo je tiskarna Sava v Kranju prav čedno iztiskala in opremila, bode poleg istega pisatelja »knjigovodstva« vsem delnim obrtnikom izvrstno služila.
Dunajski mednarodni semenj (Wie-ner internationale Messe) se bo vršil od 10. do 18. septembra t. 1. Prospekte morejo dobiti interesenti pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Angleški premog v Ameriki. Zaradi stavke ameriških premogarjev, je morala Amerika v tem mesecu naročiti nad pol milijona ton premoga na Angleškem.
Madžarske reparaeijske dobave za Jugoslavijo. Madžarske tvomice vagonov so dovršile te dni popravila 2500 vagonov in 400 lokomotiv za Jugoslavijo. Obenem pa so dobile nova naročila pri katerih gre zopet za popravo 2500 vagonov in 400 lokomotiv, kar bo stalo približno 2 milijardi kron.
Kakšna bo svetovna žetev letos? — Mednarodni poljedelski institut v Rimu javlja na podlagi njemu došlih informacij, da je površina letos posejane zemlje približno enaka oni v lanskem letu. V večini evropskih držav kakor tudi v severni Afriki je sledila hladnemu vremenu v prvi polovici maja suša, ki je delovala precej nepovoljno, posebno na useve v Nemčiji, Holandski, Češkoslovaški, Madžarski in Avstriji. V Italiji, Franciji in Angliji bo letos žetev srednje dobra. V Jugoslaviji in Bolgariji, kjer je nekaj manj zasejanega kakor v preteklem letu, so izgledi letve precej dobri. Pričakuje se, da bo žetev v Ameriki dala kakih 16 miljonov metrskih centov več žita kakor lansko leto, kar
približ. 1,000.000 m!
velik gojzd i Iglastim drevjem za
posekati. Cenjene ponudbe z navedbo cen in natančnimi podatki na upravo lista.
Stročnice
za cljurete
Zora In Ambor št. 2 in 3 nudi po znižani ceni Rosina preje M. Stadler, Maribor, Vetrinjska ul. 26.
8d 3. do 10. sept. 1922
Centralno tržISta sroditl* Evrope.
Najcenejši Izvirek za na* bavo raznovrstnih Izdelkov čofcoalov. industrije.
Velesejmski znak z Izkaznico stoji 25 Din, služi kot permanentna vstopnica v razstavišče in upravičuje k popustu pti vožnji po železnici. Velesejmski stanovanjski urad preskrbi udeležnikom ugodna stanovanja. Natančnejša pojasnila dajejo vsi čehoslovaSki konzulati, zastopniki Praškega velesejma in
Veleseimaa i\wi
Praft L, StoromestsKd rodnice
ker se prodajajo tudi znaki in izkaznice.
Na drobno I
bi značilo 7% več. Tudi v Kanadi in na Japonskem pričakujejo letos prav dobre žetve.
Borza.
Zagreb, devize:	Dunaj	0.225—©.»t,
Berlin 15.50—16, Budimpešta 5.30—5.50, Milan 366—370, London ček 355—358, Newyork ček 78.25-79, kabel 79.25 do
79.50, Pariz izplačilo 645-665, ček «28 do 640, Praga izplačilo 183—184.50, ček 180-181, Švica 1500-1550, Varšava
1.50, valute: dolar 76—78.50, avstr, krone 0.25-0.30, češke 17S-180, franki 640—645, marke 16, leji 0, lire 362 do 365.
Jadranska banka 425—450.
Ljubljanska kreditna banka 210. Slavenska banka 112.50—113.
Slovenska eskomptna banka 169. Ljubljanske strojne tovarne 207.50. Trbov. premog, družba 200—225.
Beograd devize: London 355, Pari* 650, Rim 375, Praga 178, Berlin 15—16, Dunaj 0.24, Bukarešt 49.20, Budimpešta 5.20.
Dunaj, devize:	Zagreb	114.85	do
115.15, Beograd 459.40—460.60, Berlin 66.10— 66.40, Budimpešta 23.96-24.04, London 1534-1536, Milan 1578.50 do
1581.50, Newyork 344.75-345.25, Pariz 2857-2863, Praga 799-801, Sofija 219.50-220.50, Varšava 592—598, Cu-rih 6543—6557, valute: dolarji 34.250 do 34.350, levi 213—215, n. marke 66.15 do 66.65, angl. funti 1528.50-1531.50, franc, franki 2850—2860, lire 1568—1572^ dinarji 457—459, poljske marke 590 do 598, leji 224J50—225.50, švic. franki 6510-6530, češke krone 798.50-801.50, madž. krone 24.24—24.86.
Curih: Berlin 1.0150, Newyork 526.50, London 2.3.48, JParjiz 43.70, Milan 24.07, Praga 12, Budimpešta 0.35, Zagreb 1.65, Sofija 3.40, Varšava 0.0850, Dunaf 0.0175, avstr, krone 0.02.
Ožlaittftc t> .TržOKkem ustni
AVTO
bencin, pnevmatika, olje, mast, vsa povravila; in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo«Avtof d. z o z ' v Ljubljani.
h-
UtMJUAMA
Trgovski pomočnik zn trgovino z minem m MnfttlnlB se fičelo.
Ponudbe z referencami In zahtevami ni
Hortlnušit in drug,
lovoma usnja, Ljutomer.
Na ctebalol
Vse vrste usujti: bok#, ftevro. črui in barvani, prodaja trgovina usnja
J. MARCHIOTTI, LJUBLJANA
Sv. Petra cesta štev. 30.
Erjavec & M
PRI „ZLATl LOPATI" trgovina z železnino in cementom Ljubljana, Valvazorjev trg 7
preje ffammerschmidt (Mfihieisen) nasproti Križanske cerkve.
Mednarodni transporti ^
Antonio Biancheri & Comp., Postojna
Centrala: Ponteba.
Podružnica: Postojna (Poštni predal 17). Vlllach (Poštni predal 51) Agentura: Prestranek, Trbiž, Arnoldstein.
Oprema vsake vrste blaga.
Specijalna odprema živil, žive in zaklane ——■ ■ ■ živine v kateri koli kraj. ----- ■ -
Vsa naročila za Jugoslavijo sprejema medn. trg. sped. in sklad. d. d. »Orient«, podružnica Ljubljana, Sodna ulica štev. 3. =====
S
Tovarna lesenih žebljev
„ZORA“^
Črnomelj
nudi najboljše lesene ieblje za
I
čevljarje.
Izdelani so po najnovejšem amerikan-skem načinu ter so neprekosljive vrednosti.
BERSON^
Gumijevi napetnlkl In podplati
Vam ohranijo obuvalo IrpaZno in
Ifek “.".-X ,eP°-
e
Msm.
rs
Berson-KauCuk d. d. Zasreb, Ullson trs 7.
r
13 lil
d. d. Škofja Loka
u
m
ii
Mileta: nln kliki.
• v •
in
■amerikanslil stroi stiaoiistl
it
razmnoževalni aparat razmnožuj« strojno in ročno pisavo potom ne-izrabljive steki. plošče
%
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo
The Rex Co. Ljubljana, Gradi«« 10.
Moderno vrojena popravllnlca vseh pisalnih strojev.
■bS«SSSSS!SSSSSS*SS
SSBSaMiiiaaafiai
U
. it i	i*-., l	*•
Kraljeva dvorska špedicija
»ORIENT”
mednarodna trsov. - spedteljska In skladba d. d.
v Mariboru.
Podružnice: Ljubljana, Beograd, Zagreb, Rakek, Jesenice, Bakar, Subotica.
Obavlja vse v spedicijsko in carinsko stroko spadajoče posle, točno in po zmernih cenah. Oskrbi odobrenja za nakup deviz.
Se priporoča kot domače od trgovcev in industrijcev 10-4	ustanovljeno	podjetje.
Vsa pojasnila brezplačna.
1
The, Oliver*
boljši in najcenejši
pisalni stroj
Zastopstvo in zaloga
Ivan Galšek
papirna trgovina
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 2.
iis
i*
LJUBLJANSKI VELESEMENJ
cS»
GUMBI
Galait
Biserni
Tovarna gumbov — Slov. Bistrica
5 | Delniška glavnica: | K 20,000.000—	SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA 1 ■'SSSSSl		
I Podružnice: I Ilovo mesto. Rakek, Slevenjgradec.		LJUBLJANA, Šelenburgova ulica štev. 1. Telefoni štev. 146,458.1 Izvršuje vse bantne posle najtočneje In najkulantneje. Brzojavke. Eskomptna |	
Lastnik: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Olavni urednik: Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v LjubMani.