Št. 81. V Gorici, v solioto <]nn II. okfol.ra 1902. Letnik IV- l/.liaja vs;ik ((»irk in sohoto v IimIiiii oh II. nil prrj polil ne /.;i nies!') IT Oi, ;i. liri |)i»|il»l(llli' /.,1 ili'/t'lu. Akw padrnala dnrvi pra/nik i/ido dan prrjoli (i./.vrrcr. Slaii*' po posli pn-jt'iiiaii ali v (ioi'ici na diun pi)šil|;ui ri'lidi'lno N K.. polictno i- K. in i'i'I 11 li'lnil j! K. I'r.uila|a si' v (iunci v loliakarnah Sell wary, v Šolskih 111 i«•; 111 in -I • -1 - leisil/. v Nunskili ulirali po S vm. (/jiitranjc i/ n.is loviti n.i uredniAtTo, '•«fJaM* in naročniiio pa na upravništvo «(iorice». Oplasi si1 računijo po petit- vrHtah in siccr uko at* tisKajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se vcčkrat tiskajo. raču- j nijo so po pogoiibi. I _______ lzdajatelj in odgovorni iiieilnik Josip IViai'ii&ie. Ti>ka „Narodna tiskarna" u.-dgov. J. MaružiGj. Danes tako. \u\\$ drugače. \ Navajeni sruo bilifihi smo si» soditi <| 0 naših niilih polilicnih liasprotnikih. a , tudi od Madjarov. ! Kakor pa so so daues začele stvan . na poliličiUMi) ohzorju čudno spmriinjati \ pa utegnemo knialu docakati riekaj na- sprolnega, namrec, ila bodo jedni ko drugi svojo ,.nosrečo" zueeli vsporejali naši in iz naraščajoce mcdsebojnc mržnje začeli simpatizovati s —- Slovani No, tako optimistični ne siiicino biti, da l>i pric-jikovali, da nas bodo otii, ki nas dancs smrlno sovražijo, j u I r i že prisrčno Jjubili in na in izkazovali zgolj dobrote. Gotovo pa je vendarle da se je do kaj spremenilo v nasprotnem taboru, kar bode lahko narn v korist ako bodemo znali kovati mehko železo. Nasprotniki si stoje. sovražno nasproti, njih inedse- bojno sovraštvo absorbira že inali odstotek onib sil, ki bi jih sicer vporabili proti narn, in to je nekaj. Mod ltalijani in Nemci v južni Tirolski se bije že dlje časa vroč boj za politieno nadvladje v teh krajih in zdaj je Nemec, zdaj Italijan, ki javka in toži o „nasilstvu" druzega. Vendar ?e to ni nič proti boju, ki se je vnel med Nemci in Madjari in kateri boj je že zadobil uprav pomenljive o- blike. Ta boj se je pripravljal na skritem že dolgo easa in dolgo časa je tlelo pod površjem, dokler ni udaril svetli plamen na površje, — plarnen. ki obeta postati usodepoln. Kaknr je bilo omenjeno tudi zo v našem listu, so Nemci na Ogerskem tirali že vee let pangermansko po- 1 i t i k o in nameravali zagospodovati med Madjari polagoma islotako kakor bi ho- toli sploh po celem svetu v svojem ne- nasitnein nagonu po nadvladju. V to svrho so se posluževali vseh postavnih in na Madjarskern tudi nepo- stavnih sredstev : šol, trgovine in obrti, zlasti pa c a s o p i s j a tako, da so postal i ti erdelski Nemci Madjarom že dokaj nevaren političen 1'aktor. Dolgo časa so Madjari mirno gledali to gibanje in bili so si celo dobri prijntHji, zlasti zc zaradi toga, kcr so jib zvili Neurici, z riani^noin. jda odvrncjo pozornost Madjarov od svojili nakiui, vfdiif) poijpirali v zaliranju og"r- skib Slovaru)v in jib č(;sto tudi bujskali proti njirn. Konočno pa ,j(^ postala lu roc Madjarom v^ndarlo prcdcbda in za('<'li so vraOati klm s klinom. IVav dobro opisuje to razmer.jo kra- kovski ,.(lzas', ki pravi rnej drugim : ,.1'rava vcz, ki j(v desotlotja vczala .Madjarc z jivslrijskimi Notnci, je bil libcralizem ; ah liberalni NtMiici so izgubili danes v politiki vako obzirnost in ta ndnašaj je postal anakronizpm. t'a je sc druga stvar. ' Treba upnslevati špccijclno ž i d o v s k i 1 i b c v a I i /. c in v l>udnn|ješli tcr a n t i- s o in i I i z c m v Avstriji. katcrcga vzdržu- jcjo izkljmiio avstrijski Nemci, kcr libe- ralni Neinci težko da pridejo so kdaj do '. vlado. To in razni drngi razlogi pa so , tudi uzrok rnzcepljonju, ki je zavladalo med Nemci in Madjari in pa misli pri- rlruženj« Madjarov — k slovanskim sku- pinam. Ta proces so največ provzročili pangermani. Neprestano in brutalno napadanjf1 Madjarov v avstrijskem par- lamentu moralo je že ?amo na sebi izpodkopati staro prijateljstvo, ko pa so se v psovanju Madjarov pridružile av- strijskim liberalnim Nemcem tudi zmer- neje nemške stranke. pripravljal se je polagoma toren popolnemn razkolu. Ali Vsenemci niso ostali samo pri tem. Njih agitatorji razvili so še živabnejo delav- nost med Nemci na Ogerskem. Madjarski ..državni patrijotizem*' pa tega ni gledal križem rok. Najprej se je razvijala ž:- vahna časnikarska poleniika. potcm so prišli protestni shod; in — pravde pred sodisčem. Ogorčenje je raslo z jedne ko druge strani. Nedotaknjeno ostalo je sa- mo razmprje med — Budimpešto in Herlinom. Do zadnjega časa so se Mad- jari mogli smatrati nnjcvrstejsim podp;- rateljem trozveze, kakor i avstrijski Nemci. Vsi se se spominjarno obiska in sprejema nemškega cesarja Viljema v Budimpežli, od katerega se je pričakovalo, da za dolgo časa vtrdi v/ajemnost in prijateljstvo med Neinci in Madjari. Danes | pa se je to ,.prijateljstvo>l začelo rušiti na vseh koncih in krajih. Kazenske prav- ! de in slrogo obsodbe nemskih urednikov v Segcdinu, Teme>va:u in drugib me- -lib izzvaU; so v Nemčiji največje ogor- cenje. katrrernu zla-ti berolinsko časopisje daje oj.-tel ministrski predsednik pi Szell odbijat napade na kralja, pre- trgalu tru jo opoziciju z volikim hrupnm in kričanjom, take», da j<> moral pred- sednik voekrat groziti, tin zalcijiu'i sojo. Gledi'ocitunj, da se ni vlada udeložilu Kos- suthovih slavnost'. rekel je Sioll. da tega storiti ni mogin. Rer jp bil Kos^tith do svoje smrti vedno sovra.vnik vlade in Mah^burske dmastijp. Pc^leg poslanca Ha- raba.sa napadel \a vi.tdo tmii p^siancc Rakoc/.y. Konečno jo zboniica vendar-lo. vzela na^nanje kraljev roskript Gcrmanlzacija pruskih poljakov. Pruska vlada jo zaukazala, da so mirajo posluževtiti Poljaki pri shodih njih druslev nemskega jezika. Cesar Viljem II. ne vzprejme burskih gencrrJov Anglezi so vender dosogii,da nemški cesar ne vzprojme burskih g.'neralov. Ako hi bil"> potovanjo bur-kih generalov po raznih mostih le clovek'iljubiiPga po- mena t. j. ako bi burski generali iskali le gmotne pomoči in darov za avoj«? so- rojnko. prav'jo Angle/j", hi Jiin no mogol tega očilali nikdo. Ali burski genorali niso tako miroljnbni kakorsne se kažejo, luarveč njih nakane so vse drugačne. Ako bi lorej nemski cesar vzprejel burske generale le kot take, narnreč kot hrabre vojake. ki so so junaško borili in ki za- služijo zaradi toga priznanje tudi pd netn- skoga cosarja kot vojaka, bi burski gt1- nerali toga vzprcjema drujzim gotovo ne tolmačili v tern smislu, marvee znali bi ga zlorabiti v svoje Angležein v južni Afriki n^prijazno namene. Zaradi tega pa s" nape'i Angleži vse moei. da so preprecili vzprojern bursk'h generalov od strani nemškega cesarja. Razmere v Franciji. ,.Kulturni boj"' v Franciji vodi se zdaj pred vojnim sodiščem. Major Leroy- Ladurin se je zagovarial pred vojnim so- disčem v Nantesu, ker ni hotel izvrSiti povelja polkovnika B^rrota, da z vojaki pomaga izgnati kongreg.icijsko šolo v bretanjski občini Douarnonez. Koje dobil to poveljo, je izjavil, da mu verski cut brani prevzeti zapovednistvo. Sidišče ga jo vsled toga izključilo iz armnde,. List ,.Patrie>l poroča, da je predsednik so- disca jokal, ko je proglasil razsodbo. Framasonsko časopisje pa odobrava strogo postopanje proti dastnikorn, ki ne izvr- šujejo povelj Gombesove vlade, češ, vojak mora slepo ubogati in ne sme razmišljati ali je to kar mu je ukazano pravicrio ali ne. Napad na ruskega častnika — v Carigradu. Med ppreiustvom ruskega velikega kneza Nikolaja Nikolajevic'a, bil je tudi grof Dolgoruki. Ko je ta v družbi drugih pil v neki gostilni v Peri pivo, vstrelil je ne.cdo iz miinovozoče se kočijo, ter je krogla razbila gostilnicna okna, ne da bi koga zadela. Splošno je p« ninenje, da je veljal ta strel grol'u Dolgorukiju. Turki imajo narnrec grofa Dolgorukija na sumu, da se nahajn v nekaki zvezi z revolucijonarnim macedonskim gihanjem. To pa skepajo opraviceno »li neopravi- čono iz tega, ker potuje grof Dolgoruki pogostoma po Macedoniji. Raski poslanik- je seveda, koj Sultana obvestil o lorn dogodku. Sullan pa je zaukazal, da se stvar preiskuje. Potovanje ruskeya volikvya kneza Nikolaja Nikola- jt'vica na Buluarsko in v Carigrad. Potovanje velikega kneza Nikolaja N'kol}ijovie,n na linlgarsko in v (larigrad j(» angle?,ko oasopisjo močno vznemirilo. Listi se izrokajo proti vsaki inlorvonciji Kvropi» nu Miilkanu, kakor jo baj<^ na- rneravata sprožiti Husija in Francija do- govorno z Bolgarsko. Listi dolže Holga'sko da jxnipira moralno in materijalno ma- ced"nsko gibanje, ker ve, da je Husija ny z.ipusti. Rusko-kitajska zvcza. „Nnvojo Vreinja" prinaša vsebino pi'godhe, ki *o jt1 sklenila nied Rusijo in Kitajsko. V torn rusko-kllujskem dogo- voiii so posebiio povdiii'ja okolno^t, da Uusija pomaga Kilaj^ki v slučaju vojin? s tiftjo velevIaglM'. V osUiUmu poroča ruski list, da so jc Kina odrekla vseh svojih pravic do pokrajine Tibet in jo od*topila Ku-iiji, poslednja pa se j(» ob- vozmIh ondi vzdi'/"v:iti mir. Nadaljo ga- rantira Husija integritelo kiiajskega ce- sarstva in prevzema pravico inlerv«Micije v vojni ali v nemirih, v katerih bi Ki- tajska ne bila sposobna voditi vojno. Pokrajino Tibet upravlja Husija, a kitaj- ski pripada samo pravica da tarn snuje konzulate. Huski c:ir dovoli carine prosti uvoz kitMJ^kega blaga v Tibet in respok- tira verstvo tamošnjega prebivalstva. Po- slop:a se ne srnejo podirati tudi ne ta- krnt, ko hi se gradile železnice ali trd- njavp. Ako je temu res tako kakor po- roča reconi ruski list, tedaj je Rusija dobila v svoj protektorat veliko področie, ki rnori čez 2 rnilijona štirjaških kilo- metrov t. j. trikrat vecje ozemljo kakor je vsa avptro-ogerska država. Tibet je jako rodovitna zemlja, ki pa irna samo 2,250000 prebivalcov, ki so veninoma Mongoli, Kirgizi ild. vora je pri njih bu- dizem. Ta rusko-kitajska pogodba bode silno vznernirila Angleže, ki so žo mi- slili. da so neomejeni gospodarji cele vztočne Azije. Buri v Bruslju. Gonerali Botha, D e w e t in D e- 1 a r ey so 6. t. m. dospeli v Bruseij, kjer jih je sprejela ogromna množica z vi- harnimi klici. Z balkona hotela, kjer so burski generali stanovali, jo imel Devet govor, v katerom je dejal. da gonerali niso pri A] i v Evropo prosit podpore za svojo noodvisnost, nego prosit pomoči za poravnavo vojne škode. Na cast ge- neralov se je vršil zvečer v „Grande Harmonie" velik shod, na katerem je dejal Dewet: Spričo silne navdüsenosti, s katero smo bili tu sprejoti, se vprašu- jomo: „Zakaj ni bilo možno dobiti no- benet'a posredovalca? Bo» je hotel, da smo izgubili neodvisnost. Mi ostanemo novi domovini zvesti, ako se mirovni pogoji lojalno izvr.še. Angleži niso več naši sovra/Jiiki. Tudi jaz sem podpisal mirovno pogodbo in ostanem mož be- seda". Potem so se odpeljali gonerali v Gens odkoder se vrnejo zopet v Bruseij tor odputujejo v Utrecht, kjer se praznuje Kriigerjev god. Macedonija. O Mac»doniji se v novejem času zopet prav veliko govori. Diplomatski krogi smatrajo položaj v celi pokrajini posebno pa v vilajetu monastirskem za „Kaj molčiš, garjevi pes!*' zareži Turčin zlobno, — „žrjavica že tleje". Te besede so bile take, da so mo- rale omračiti z grozo tudi še tako že- lezno duso. Slavčo je vedel kot ropar najbolje, za kake ljudi dajo zažgati žer- javico. Pot mu je tekel po oblicju ali molčal je. „Sliaiš!" reče mu Ahmed-aga. Slavčo vpre oči vanj. „Povej, kje je vidinski zaklad !•' „Ne vem". „Caj ti bom pomagal, da boš vedel takoj . . .* reče Ahmed-aga ter ga trešči s topo stranjo svojega jatagana na roke. Udarec je bil tako silen, da je bilo prav slišati suhi zvok lakotne kosti, Slavčo za- miži bolečine. Ahmed-aga pona/lja parkrat svoje vpraäanje in grožnje ; ali vse brez vspeha. Ropar je trdovratno molčal o kraju, kjer je bil zakopan denar. Turčina je sprav- Ijalo to v besnost. Hotel je izvedeti brez prič ono zaželjeno mesto, ki gotovo ni bilo daleč od tod. Ali ko Slavčo ni hotel razodeti, bil je prisiljen porabiti, kakor navadno, muke, v to pa je trebalo poklicati pomočnike, in ti bi bili price neizbežne Slavčevi izpovedi. Rar besnel je. „Govori !"' „Ne vem''. Ahmed-aga umolkne za časek, kot bi premiSljeval, s kakimi mukami naj začne. Ali mahoma se Slavčev pogled oživi in razJHsni. Njegnv obraz. kijebil dozdaj nekako mrtev in malomaren za vse, kar se je tikalo njegore usode — je zdaj dobil mahoma odločen izraz. Neka ne- nadejana in usodna odločnost mu je prevzela dušo. Dr'zno in naravnost je vprl z visoka pogled na Turčina. Ta je opazil zadovoljno ta prehod iz molčeče ravnodušnosti; menil se je, da je Slavčo iz strahu pred mukami zdaj voljan go- voriti. In ni se varal. Slavčo reče : „Vem, kje so zakopani penezi". „Kje pa?" In Ahmed-aga upre svoj pogled na Slavča, silno radoveden in poln nenasit- ljive lakomnosti. „Denar smo zakopali tarn, blizu ..." „Ali tu pri Belem Melu ?" „Da, pri Belem Melu". „No, saj to je povedal tudi oni pes, ki je gagnil včeraj. Povej določno, kje je denar1" blavco niolci. „Povej, kje je?-' „Kako?-1 „Ostali denar; pomisli, da ho pa- dalo rneso, če zlažeš!" grozil je Ahmed-aga. Slavčo ne odgovori. ,.Zaksj molčiš ?¦' „Kako naj ti povem to, ko ne poz- naš kraja? Tega se ne more določiti z besodo". „Kako se imenuje, krajV" „Modri Breg". Kje je to? Jaz ne poznam toga Modroga Brega". ,,Pri reki nad neko skalo . . ." Ahmed-aga se zamisli. Njegov obraz je razodeval silno razburjenost. Gotovo je gojil zdaj to upanje, da bo mogel deti ha stran polovico denarja; to je raz- burjalo zdaj vse njegovo mišljenje. Ali kako hi napravil to ? Na podlagi takega nedoločnega naznanila roparjevega. bi sam nikdar ne dobil Modrega Brega in dotične skale. Ali vendar rnu ni priSlo niti na mi- sel, da bi prisilil sarnega zdaj v sredi noči, naj ga pelje do „Modrega Brega"... Jutri — tedaj bi se to prav lahko zgodilo ; ali kako korist pa bi imel iz tega on, Akmed-aga? Skupno « to zadrego pa je rastla TunY'inu tudi nestrpnost, kako bi mogel čim prej izvedeti prvi to skrivnost. To je bilo jedino sredstvo in priložnost k obogatenju, da bi si zagotovil mirno brezskrbnost na stara lota. Ali te pro- klete okolnoHi! . , . Bal se je, da mine noč, da pre- idejo dragocene nocne ure, predno kaj doseže. Slavčo je očividno spoznal Turkovo skrb in hritkost, in reče mu : „Izpusti me in pokažem tü" Turčin ga pogleda preseneöeno, po Lern se prezirljivo nasmeje : ,.0 ti sleparski gjaur! Poznamo tvoje zvijaene misli !" Slavčo umolkne. „Ali meniš, da sem lako bedast, da bi izpustil volka v gozd ? Ahmed-aga je stari ptiö". Res, da je bil Ahmed-aga star pti- ček; ali vendar ni mogel dobiti sredstva, kako bi se polastil zaklada še v tej noči in brez osebne pripornoči roparjeve. Stal je tu neodlocen in zbegan ; v očeh, ki so se mu grozeče lskrile na roparja, so švigali z nova bliski besnosti. i (Dalje pride.) jako /alofUen. (lote Uorisa Saral'ova ho razvile pravo slrahovlado in postajajo na vei: krajih neomejeni gospodarji po- ložaja. Turčija je populnoina nozniožiiii da inpravi rnir. Od strain Avdro-Ogerske in Husije se n«' piieaknji1 x.n lelos nohene onergične akcije. S''veda iwijiiierndHJnisa velevlnst nu Malkanu pa je -— zima ; ko nastopi njena ledena diplnrnKcijn s (K- slopinj onerzije. — naslane tudi v Ma- eedoniji popolon rnir. Tako j<> bilo na Halkanu vod.no: dohn zime, doba mini. Domače in razne novice, 1\ n. i;osjnm!oij! naroritikoiti. — Niislohili :-mo /iidiijc cclrildjc. OhU'j priliki prosimn nasc üospmlc nai'ocnikc, ki sc ni-o še odzvali / n ;i ro č ii i no /a I e k o r, r I . in )iiujj,oč(' šc /a prejsnja I el a. da lo kinalu slorr. 01) jcdiicin pro- si nu> ludi voicreiijene soinisljcmke. da širijo naš list. lor naiii pridolx'1 še novih namčnikov. »(iorica« ^lane za (VI rl Ida Ic 2 kroiii. Imonov anjo. —- Namostnistvoni koncipist gospod I lumber! liat'Kii Haum _)e imonovan za okiajncga korni ;tr,a id osUmi; na svojem mestu v Gorici. Namostnišlveni praktikarit go^p. d-\ Franei:'ek Skaberne v Tolmimi .je iim1- novan zu namesiništvenrga koncipisla Promesooiijc. - Premeščenn sta poštna uradnika Josip Castelic in Peter Guglielmi iz Trstu v Gorico. Dijamantna masa. — V nedeljo due 5. t. in. je obhajal v Tolminu dija- inanlno mašo preeastiti g. Karol Pencin. Duhovske promombo. — Ci g. 1 v a ii K (i n š i e je imenovan za vikarja v Srednjem, na njegovo m>\sto pride novornašnik e. g. An d re j Sir e k e I j. — Č. g. Valentin Knavs, vikar v Kamnom pride za vikarija v Logje. No- vomašnik č. g. Franc III i š je iine- novari za kapelana v Podbrdu. — Kaiioiiiouo uineSmi je bil 9. t. rn. e. g. Valentin P i p a n zu zupnijo Zgonik na Krasu. Župnijsko skusnjo 'O naprayili c. g. Miha Kragelj, adminislralor v Šo- breljah. Kristjan Šlibili, vikar v Nuvakih in Alojzij Morsutt, kapelan v Tržiču. Za „Šolski Dom" je došlo uprav- nišlvu: E Ivard Štrekelj, vikar v V7rtojbi namesto venca ranjkemu dr. J. Pavlici 10 K (ravno toliko za ,.AIojzijevišče-') ; v blag spomin dr. J. Pavlice, F. V. 5 K. Odbor ,.Kroj:irfke zadruge" v Gorici je sklenil v izvenredni svoii seji z due 9. t. m. izrnčiti v spomiti nepozabnega svojoga ustan^vitelja in dolgoletnega po- pnlnonui brezplačno pos!ujoi:oi,rd bln^aj- nika, rajne^a p dr. J. P a v I i c e, ,.Aloj- zijeviščir' in ,.Šolskcinu Doinu' v Gnrici darilo vsaktunu po 50 K. Odbor „G^nlralne posojilnice"' v Gorici je sklenil v včcrajšni seji poeastiti spomin svojega prvena predsednika, ne pozabnega rajnega g. dr. J Pa y I i e o, s tem, da daruje rnesto venca na grob slnvenskrmu ,.Alojzijcvriščuu 50 kron in „Šolskemu Domu"1 ;">0 kron. Knjii^e drnzbe sv. Moliorja so došlo, in sicer se dobn za goriško ude pri cerkveniku stolne cerkve. Opozarja se stem č. ude da blagovolijo prinesti s seboj letnino za prih. loto. „Soni" o pokojiu'in dr. Josipu Pavlici. — V zadnji svoji številki se spoininja tudi „Soča" na svoj način po- kpjnega dr. Josipa Pavlice. Vsem onim, ki so čitali ta list, so gotovo še v naj- boljšem spominu nesramni in skrajno- surovi napadi na pokojnikovo osebo. Dokler je pokojnik živei, inienovala ga je ernega semeniškega razsajača, samo- pašnika, pooaebljeno hudobijo, kakorsne je zmožen poleg njega le še vrag v peklu, doktorja tepcologije itd. itd. In tako je pisala „Soča" o pokojniku celo Lakral. ko je ložal hudo bolan donia. ln čujte, kaj piše ,,Sočaw' zdaj ob pokojnikovem grobu: „Z dr. Josipom Pavlico se je dalo vsaj pametno govoriti, ni žalil osebno, ni bil strupen v izrazih in nastopu....." Ljudje so pae ti brez značaja in brez načel, ki se ravnajo vedno in povsod le kakor jini kaže. Kar je tem ljudem danes belo, bodo jutre trdili, da je črno in nusprotno. V jednem pa si hoče ostati „Soča1' tudi zdaj dosledna, namreč v surovosti. Zato pa piše nadalje binavski: „Zato naš boj nasppoti dr. Josipu P. ni bil nikdar tako odijozen kakor mora biti vselej, ko se razkorači brat Andrej P." Kakor je iz tega razvidno, si zna goriški Terzit po- inagati: Josipa ni več, zato si je izbral Andreja Pavlieo za predmet svojega pso- vanjainobrekovanja. Ali res ni na celem Goriškem nobenega Odiseja? Romurjev na Sv. Gori je bilo minulo roženvenako nedeljo izvanredno veliko. Prisli so rornarji iz raznih krajev Cioiiske, pa mnogo ludi s Kranjske in Uene^'ije. Kranjski in «Iru^i roitiarji na sv. («oro. .Jutei z|ultaj o f> uri in 21 nrn. pripclje poscbcn \lak iz Ljulilja- iif' ntnngo roriiarjfv s Krnnjskegu in Šliijcrskfga v Gorico, od kn'lor se po- dajo na sv. Goro Služba božia bode of) 10. mi predpoludne. Pridigoval bod«* preč. gosp. dr. Kr(?k. Xitprli so Jožf so l.ah v t^rek \ ° nori nb jfdni uri Vlačila sc jc (»k«'>!u tcr fiijjtna radlcgf vala Ijtidi z bprareniem. Strsjže ro jo arctiral" 1rodaj. — Koli in drug jrdriak stavbeni niaterijal, nuhaJHJ"("- s< pri novem inoslu, ki se-zida sedaj pri li:'ki cez Soeo prodal se bode na dražbi dn<- Ik 1. in Kdor bi žele! izvedcl.i kaj vcč o ten: obrn inzenerja g. AiDJzi.ja Polese v ulici Aqui- leja SI S. Najdcii rcMibcr. V ulu-i via Morelli '¦¦o nasli v srvdo popoludne na- basani revolver. Taixina. — Zaprli .so te dni cev- Ijarja J. N ki jc nkradel tvrdki I. l)rnl'»vka v Go-'.po-ki ulitM (Mi par (:<'vljev. Z;ir«-lo jo m>rcii. — V nedeljo po nori okoln jfdne ure v drngfMn nad- sh-opju Slra^^oldove palace na lr.ru no- vega 9v. Anloi'H in sicer v slannvanju nek'1 gospc Ivh^cIkm* Ker so nnjbli/.ji «o- sedje natrlo pritekK na pomoG in po kasnei*4 prišli ognjegasei. ugasili so kmalu ogenj. ki je baje napravil kakib 400 K škode. \euini)a sala. — Jerrtie Ivan eevljar, stanujoč v Podgori hi.š. št. 18. O;:tn Avgušlin. delavec. iz Gor. Vrtojbe si. 82 Henrik Markič pok. Štefana od istotam in Ludvik Lasie. zidar. tudi iz Gor. Vrto.be št. 101. vzeli so v pon- deljek Franeelu Spacalu iz Kostanjevice za šalo zaklano tele tor je jeli vlaciti po Kornju. Zaraditppa bil je aretiran Ludvik Lnsič. kot glavni tiček tega ..spasa*'. Ko so prisü na travnik hot^li so. ne vemo kakn, Lasičevi tovnriši npvoboditi tovariša pa bili so so oni aretirani. Doklo !/ffinilo. — Pred desetimi dnevi došla je v Trst, iskat si službe. 15-lotna Kma Bratina \r Gorice. Obisknla je svojo sestro Karolino, katera je v neki dnižini v službi in je pri njei tudi nre- noeila. Drugo jutro zgodaj se je Erna poslovila cd sestre in si šla iskat službo. a je od takrat ni bilo več nazaj. Ker se je nje sosfni Karolina bala. da se jej je morda zgoflila kaka no^reea. naznanila je stvar polieiji. Xajdono ro(v'i. — Pri niestni stra/.i sta shranjena dva dežnika. J^dnega so našli na sadnern izvoznem trgu, drugega P' na sadneni pokritern trgu. Nabaja se tain tudi ovratna srebrna verižica z križcem poln im dijamantov. Hrtvoca potennili so iz Soeinega jeza v Straoicah v sredo okolo b. ure po- poludne. U'oplienec je bil možkega spola in približno bO let star. Utopljenee se zove Josip Kocijancič, doma iz Podgore. Holilnjska zolt'znica. — V sredo bila je v Podbrdu posebna komisija, koji je bil nainen. doloeiti prostor, na ka- terem se ima zgraditi tamosnja postaja. Pridrnžila se je tej komisiji tudi po- litična komisija, katera se ima baviti z razlastitvijo zemljišč. po katerih bode tekla nova bohinjska zeleznica po baški dolini. tllani te komisije so : Alojzij F a- b i a n i. c. kr. namestnistveni svetn'k kot pnuhednik. Ravnuteljstvo za zgradbo železnic na Dunaju zastopa stavbeni svetnik Broz; železniško ravnateljstvo v Trstu zastopa dvorni svetnik l>oro- vička; odposlanec goriškega deželnega odbora je dr. M arani; trgovsko zbor- nico goriško zastopa Hölzer. Poleg teb so v tej komisiji tudi in sicer: zastopnik vojnega ministerstva; zastopnik c. kr. okr. glavarstva v Tolminu; glavni inže- ner in vndja železniške ekspoziture v Gorici, de Gasparo in vodstvo železni- ških del v Jesenieah. Strojarski strnjk v Mirnu ni še končan. Delavci noeejo še na delo, a gospodarji nimajo tudi sile. V korist obeh strank bi bilo, da vsaka malo odneha ter da začne redno delo. Toni je zopet potolkla obeine "vT lesse, Rudo, Gampolongo in Tapoljan. Škoda v vinogradih je precej ob^utna. Razpis drazbe. — Ker je deželni odbor sklenil popraviti stranišča v de- želni hiai, vabijo se oni, ki nameravajo prevzeti lo delo, da predložijo pismeno svoje ponudbe r.ajdalje do 27. oktobra t. I. ob 12 uri opoldno. Proraeunjeni zn<'-ek zH izvršilcv l.cga fb'la zna^a -030 kron 72 vim. N^črt in pogoji w> razpo- lo/.r-ni pri dezf'lneni stavbinskcm uradu ob uiainih urab. Okiajna bol ^ii.i bla^ajni /a (iori«M» in okolico. — Iz porc.čda o obcnem zboru. katercga je imelo to društvo v nedeljo, posnarnemo, da misli islo drugo leto. ko se začne graditi bo- hinjska 'Jeleznica, ustanoviti se dvoje mest drušLvenih zdravnikov, in sicr jedno v hirnbeigu, Jrugo [>a v Podbr u. „I'eNsKo in bralno ihuStvo" v Št. Andrcžu priredi v ned Ijn due 12. oktobra 1902 vesi'iico s plesum, v pro- storih g'isp. Petra Lutmana. Vspor'Hl: 1. Neumann: „Subaltern", koračnici. svira godba; 2. Iv. j«l. Zi|c: ,.Hojakom". poje možki zbor: )i Mil()c:kcr: ,.Karlota", valj- ček. svira godba; i Pozdrav: 5. Thomas: (\ Fv. Ferjančič: ,.Oj bloven.;ka zernljica'1, poje ni.'izki zlor: 7. Zif-brer: ..Zaliubljen'1. romanca. svira godba: 8. E'nil Koine!: „Primurska. stražt". poj^ možki zbor s spr'-m'jcvanjom godbe; 9 Komzak: ,.Hab L'bjac , poik» franc, svira godba: 10. H. Volarič: ,.Kvi;k(» bratje"', poje možki zbor: 11. Fabrbacb : Poturri iz ojtprete ,.VojaAki pr-'pnvednik", «vira godba; 12 J. Alešovec: „l^uo uro doktoi"'. burka v jednein d'-janju : 1H Pies-in prioslu za- bava. — Pri veselici in plesu svira od- delek gorislu» vojaške godbe. Začetek ve- selice točno ob ;il,2 uri pop. Vstopnina: l; veselici i-0 vin, sedeži 20 vin . V' aka plesna tocka 20 vin. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Kneipnovo /dravili^oe na SlovtMi- skt'in. Oednik li^ta ..Kneipp Blatter', v W'ari-hnsenu dr. J. Okie priobeuje v ipienovaiu'm lietu prijave. nai bi se tako zdrnvili."("p uctanovilo kje na Slovenskem ali pa na Hrvalskem. Pogoji: dovolj mrzl^ vode. gozd v bližini. vinorodni kraj ob zi'le^niski postaji ali vsaj ne dalje Vo 2 hm proč. Dosedaj so se mu predlaeali kraji S-imobor, Ajdov^cina. Ilirska Bi- strica. Xarodnl »l»m v Trstu. — V Trstu so zaeeii tp dni podirati stare stavbe, na katerih hočifijo tržpski Slovpnci zsra- diti krtisno novo poslopie ..Narodni donrr'. Ako ne bode posebnih zaprek. dovrši se ta nova in za Slovence velevažna zgradbn ž<* v dveh letih. SponuMiik na grobu pokojuega vladike Sterka. — V Edinosti"' čitamo. da se za Vseh svetih dan postavi na pokopalist'u sv. Ane v Trstu nagrobni spomenik blagopokojnemu vladiki Šterku. Ta spomenik. izvršen v jugoslovanskem slogu. bode delo domnčega hrvatskega umetnika Rendic'a. Znneilna propovod, — ..Kdinosf poroca. da se je na novi openski želez- nici sprevodnikom izrecno prepovedalo govoriti slovenski! In to pod globo petih kron ! Samomor. — V Tr«tu se je v svoiem uradu vstreHl računski revident Paterno«! Dragotin. Na mizi so našli nje- govo zadnjo opcoko. Revolver, s katorim sp je vstrelil. ie. tako pravi ..Edinost"' zapustil. ;:r^dniku „Picco'a"'. dr. Prez'oso. Kontiskaci.ja. — Te dni je bilo v Trstu zMplenjenih več Ustov, ker so pri- ob-jili brzojavko c. kr. korespodenčnpga urada o burni spji v ogerskem parlamentu v kateri je pnslanec Barabas nedostojno napadel vladar>vo osebo. Med zaplenje- nimi listi nahajal se je tudi oticijozni „Triester Tagblatt*'. Res nekaj izvan- rednega. Trta&kn poso.jllnica in hranllni- c*a vabi one gg. stavbinske podjetnike, ki bi /eleli prpvzeti gradnjo njene hiSe v Trstu na trgu pred vojašnico št. 2 da se pismeno prijavijo do 14. oktobra t. 1. na kar se dostavijo potrebni podadki, da bodo mogli vložiti svoje ponudbe. Dezoliii poslanoe Ivan Bozič se baje proseli iz Podrage na Ilrvatsko in sicer v Prozid BivSi koneortni vodja ^lasbeno matii'C v Ljubljaiii. — Gospod Josip Čerin je imenovan za profesorja na dunajskem konservatorju. Novo razfilednii'O. — Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru je izdala jako krasne nove razglednice s slovenskimi barvami. Posebno lope so razglednice z na slo- venskem traku tiskanim geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Teh razglednic 100 komadov stane 7 kron, 50 komadov 4 krone, posamezen komad. 10 vinarjev. Oproščoni od koutrolnih shodov so, vsled neke naredbe vojnega mini- sterstva državni in deželni poslanci, ako se vrše kontrolni shodi za časa zaseda- nja državnega zbora, delegaciji in deželnih zborov. Xainestuik dezolnopi glavnrja na Moravski'in. — Čehi kandidujejo za namestnika deželnega glavarja na Mo- ra VHkern poslanca dr. Začeka. Tr^ovina s Trausvaalom. — Za one, ki trgujejo s Transvaalom je vaino doznati, da je carina na stroje vsakevrste posebno pa na kmetijske, potem carina na vse stavbinske predrnete, ki ae uvaža- jo v Transvaal odpravljena. Slrajk pronio^arjev na Franco- skom. — Francoski premogarji so irneli te dni v Lifvinu shod, katerega se je udelcžib 2500 oseb. Sklenili so, da se proglasi splošen štrajk rudarjev na Fran- coskem. Strajk amoi'iSkih rudarjev. — Tudi v Ameriki so začeli v premogoko- pih rudarji štrajkati. Štrajka jih nad 30 tisoč. Vsled tega je postal premog sila drag in ga zmanjkuie vže raznim obrt- nij.-kim podjetjern. Kjer se ga nahaja še kaj v zalogi, hočejo ga ljudje po sili kra-di, tako da so ga primorani stražit: z vojaki. Sicer se pa poroča. da utegne biti strajku kmalu konec, ker je nastal med lastniki premogokopov prepir in bodo nekateri v.saj deloma ugodili zah- tovam delavcev. Sodom novlh žolo/nic v Srblji. — Inžftner Lavalle zadobil je od srbske vlade dovoljenje da zgradi v Srbiji se- dem kratkih železnic. ki bodo skupaj 1200 km dolge. Po#vo(lciij odkrila zsl''ad. — Pri Kastilijonu v Siciliji je odnesla. kakor smo že poročali povodenj mnogo zemlje. \a nekem kraju blizu imenovanega rnesta so našli velik in jako star zaklad, ki je bil skrit pod zemljo, katero je voda odnesla Najdeni zaklad se ceni na 68.000 lir in obstoji iz starega zlatega denarja in sicer iz grške dobe. \ov anuležki top. — V arzenalu v Woolwichu na Angležkem so izgotovili top, ki v velikosti in hitrosti >rdkriljrje vse kont:nentalne topove. Kroglja tega topa tehta 10 funtov. S tem topom na- merava Angležka na suhem najbrže stre- ljati vrabce. Živoga zabili v rakev. — V Ka- bhrovsku v Sibiriji napila sta se dva vo- jaka. Eden ni prišel do vojasnice ter ob- ležal je nezavesten na ulici. Mimoidoča sanitetna patrulja ga je našla, položila na voz in ga. misleča, da je obolel za kolero. peljala v barako za okužene. Tain so dozdevnega mrtveca, potresli z neuga- šenim apnom, zabili v rakev in ga takoj prepeljali na pokopališče za okužene. Ko je mrtvaški voz vozil čez železniški nasip zadel je ob velik kamen. Rakev je odle- tela z voza, in pokrov je odskočil. Padec in sveži zrak sta vzbudila pijanega vo- jaka, ki je začudeno gledal celo komedijo potem pa zbežal. Seveda je bil mestni zdravnik takoj odstavljen. Kako so ozdravi protiu? — Sprevodnikova žena A. M. na Sv. Petra cesti je imela hudo trganje po nogah. Nobeno zdravilo jej ni pomagalo. Nekoč je potožila nekemu možu, kako hude bo- lečine mora prestajati: ta pa jej je po- vedal sredstvo, s katerim se lahko takoj prežene trganje. Nasvetoval jej je, da stolče cvetje od srbotja in da si s tem obveže noge. Žena je storila, kakor jej je bilo nasvetovano. Nasledek je bil, da se je na mestu, kjer je bilo privezano srbotno cvetje, unela noga in so se na- pravili mehurčki. Le-te mehurčke je mož z britvijo prerezal, da je iztekla voda iz njih. Žena ima sedaj na nogoh rane, pa pravi, da se vendar bolje počuti. Škrinjica, ki fjovori. — Reform" javlja, da jp izume! ravnatelj ,.Union in- strumentale*' Jung iz Bila škrinjico za pisma. ki je tako urejena, da jo je možno zvezati z eletkrienim zvončkom. Potera treba samo pritisniti na gumb, ako zvonček zazveni, so v škrinjici pisma, ako ne, je škrinjica prazna. Kaxpis službe obcinskega tajnika. Podpisano župaiistvo razpisuje ^lužho občinskega tajnika z letno place 900 kron in priinernim stano- vanjem, Prošnje z dokazili zinožno- sti za to službo je vložiti pri pod- pisanem do konec tega meseea. Zahteva se znanje slovenskega, ita- lijanskega in nemškega jezika v go- voru in pisavi. Zupjuistvo v Kanahi, dne 8. oktobra 1902. M. Zega, župan. Priden hlapec se sprejme v kavarni „Central" v Gorici. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v florid ulica Vetturini št. 3. Roiiiarjnn na Sv. (ioro kakor tudi slanieniu itlit'instvu v olti'c s<* n;i jul jinlnt'jt' i) ri no rot'a tiiviiinii „Central" v Goriri na Travniku tik rerkvi' s\. liinacija. I.aMnik jo Filii) INMvnko i/. Hihein- brrua. \i» ra/.polano iina naii 100 c'asopixtv. kava in likcrji uajboIJM, po- •»trc/ba toi'iia. nstoba iziih'ilna. font* so ka- kor \ drnüih k:nariir. 11. Velika zaloga m IGH gotovih oblek vsakc vrsto in vsnke mere. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgo.ec in krojaški mojster rat:i ' dr. Josipa Pavlice, j profesorja bogoslovja, izkazali ljulxven in sožaljV. Vvih\ vscm izrokamo najprisrčncjšo zahvalo Xjcga l'icv/vis* nosli \ knezii-nodskoi'u Androju. ki ji» di'aücga pokojnika lola/ii na sini'lni poslclji, v. ^. spovinlniku I'. Zecchiiiiju iz ,1. D., i\ ^. usmiljenim braloin na Dnnajii in v (iorici /a iznnlno poinoč v bolt'zui. l»l. lit^podonia tlr. M. I>a\ lonu na Ihmajii in di". A. llojcn v (lorici /a njtino pfizadc- N vanjo. daljt» častiti dnhovšrini slolno cimUvo, r. i:«i. proscsoij^m ivnlralMPua scnuMiisra. vodslvn j deškega semenišča in slovcnskoga ..Alojzijcvisča", vjscim č. gg. didiovnikom. rcdovnikom, pro- ' fesoi'join. uradnikoin. sorodnikoni. pi'ijaleljom. znancctn Icr uoi'iskiin incsranoni. ki so nas z iskreniin sočnljeni lolazili oh prehrilki izgubi. ^ Hog vsein stoteio povrni ! ' F Gorici, dne 7. oktobra 1902 Žalujoča družina. Anton Pečenko V^rtna ulica 8 G0RICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, k briskih, dal- >> matinskih in istersfcih v i nogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po želez- a\q'\ na vsp krajo avstro-egerske monarhije v 8odih od 5(i litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorco. Cene zmerne. Postrežba postena. ^^^ ~^-^ -^ -^ -^ ^- ^im -^b^ -^ w -^m^r -^^p^ -^B^r -^B^r -^¦^r- ~^mt^- -^w- -^^ -^ Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku Št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj- nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršuieio. %/ Valentinčič m \ # 20StP 4& L pckovski imscIvo, ki Ci» Pekarijasenahaja 'vV w v GORICI, ¦ ^ v Raštelju hiš. št. 29. Cq Jakob Miklus, ' trgovec z lesom in opeko, zalcga I vsakovrstnega trdega in mehkega * koroškega in kranjskega lesa ter [ pohištva, rakev (trug), vinskih po- \ sod, stiskalnice za vino in sadje , vsake velikosti, kakor tudi krat- I kočasnih iger slovenskih „Mari- jan ic" t. j. ličnih in trpežnih | miz iz trdega lesu, ki imajo ' znotraj tro- ali stiridelno keg- t ljišče z vrtenci in kegljavnično \ blagajno po najnovejši sestavi. za krčmarje, zasebnike ltd. I v Pevmi, , za Soškim mostom, p. fiorica, ' priporoča p. n. občinstvu svojo j bogato zalogo, zagotavlja naj- ' hitrejšo postrežbo in jako nizke , cene. I Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadrugä" Ooriea, Gosposkti ulica št. 7 Priporoča so v to stroko spatla.jočt' kakovosti blai;a za bližajočo se lctno dobo, kakor: volne, perkai, satiu, batist, zephir Hvilt», svile za prati, Voillf de Lanii'. Tennis. Oksford, pique luknjasti. Možka sukna po vs.'iki ceni v \Tliki i/beri. Nadalje ima bojjato zalo^o preproe, pre^rinjal, zaves, bla^a /.a mobile, platna. Chiffona. ruskesa platna. Kneippove^a platna, hla&cvine, volnenili odej, kovtrov, srajc, bombažovin, žopnih rut itd. öospode opozarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16% pod ceno, dokler je äe zaloge. Pod porilo spada sledeče: bele srajee z barvanimi oppsniki. ovratniki, zapestniee, nogaviee, srajee za hFibolazee itd. = Vse po najnižjih in stalnih cenah! ===== ' Na željo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. ^ v Trstu, ulica Muda štev. 2, za magistratdm —........-------------¦>*<•- Naznanja se, da je podpi^ani prevzel trgovino vseh priprav za cer- kvene slavnosti, katera je osnovana že leta 1840 in se nahaja v ulici Muda vecchia štev. 2. pod tvrdko gospoda Dragotina pok. Drioli in katera trgovina bode od sedaj naprej nadaljevala pod napisom „K sv. Antonu Padovanskemu" („Al Santo di Padova'O 1'oilpisa.ni jo poptjln pozniivulcc Ic sLrnkc. osohito k;ir jc nioilcrnili /,;iIiI.mv Imli v i'i'i|ir;i.v;ih /.;i ccrkvi'ii»1 slovc^nosli. včcin u;i, |)Milp(iin;iurri ])r;iks;i, i/vršcn;i x dola'nlrjijniin k imukiivaiiju, /;il.D si' up;i ohvcslili ccujciic n;iri)čiiil\c, d;i jim p'>p(iliio popolimiiia oilt'ovarjala vscin zalitcvani, a vse P° najnizjih eenah da se ni bati konkurenee. Oznanja, da bodo eerkve, samostani in zavodi imeli posebna zboljšanja v cenah in dobrem blagu. Oponiiiijam casliUi odjcüniiikc, da je prodajalnica ob nedeljah iz praznikih zaprta, kor tudi Hog zapovcda. da so imajo pra/imvali ncdoljo in /.apovodani prazniki. (lotnv soin podpoi-c. kor so oshnjam na. voliko mojo izkušnjn in zagotavljam najtočnejšo postrežbo, poštenost in natanjčnost v izvrševanju kaloro sibodi naročbo ali iiiaiijšcfrii obsoga. —.......--------- ~s>»- IT 111, .'>. lll'l |n >|i(»|i| IM1 /,;i ili'/.i'lo. Ako j |i;uli'n;il.i (Iih'v.i |ir;i/nik i/idc dan prrj ob i (i. y.viver. Slime po pošli piejciiinii ;ili v (idlici n;i i|inil po-;il|:iii ci'IkIi'Iiio S K., piillcliiu i K . in eel i I lei mi 2 K . I'rmhijM se v (inrici v lo|i;ik;ini;ili S c h \v ;i r /. v S'llsK ill ulnali in .1 e I- I c rs i I / v Nmiskili ulicali po iS vin. (Y«mVi*iio i/Klase in narociiino pa na upravnižtvo «. Ojdasi s<* računijo po petit- vrgtab hi siccr ako sc tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin.. 3-krat pu 8 vin. Ako hi: večkrat tiskajo, rasiu- liijO se po pogodbl. Izdnjatelj in odgovorni u red nil; Josip Maru&ič. Tiska „Narodna tiskarna" mdgov. J. Marušič). Danes tako, jutri drugače. Navajcni smo bili iti smo šr sodili 0 naših milih pulilicnih nasprotnikih, da, ce se tudi vcasih sc/,cjo v lase, pa so vendar jcdnih niisli lakrat, ko jim gre za to, da Iii skodisvali Slovanom. Tega smo vajeni od lialijunov, Ncniccv, pa tudi od Madjarov. Kakor pa so so danes začele stvari »vd politienern obzorju endno sprcminjali pa ulegnemo kmalu doeakati nrkaj na- sprotnega, nainrec, da bodo jcdrii ko drugi svojo „nesreco" začeli vsporejati naši in \/. narašeajoee inedsebojne mi-žnje začeli simpatizovati s — Slovani No, tnko optirnistični nn sirinmo biti, da bi prieakovali, da nas bodo oni, ki nas danos siurtno sovražijo, j u I. r i že prisrcno Jjubili in nam ukazovali zgol.) dobrote. Gotovo pa je vendarle da so je do kaj spremenilo v nasprotnem taboru, kar bode lahko nam v korist ako bodemo znali kovati mohko železo. Nasprotniki si stoje sovražno nasproli, njih medse- bojno sovraštvo absorbira žemali odstotek onih sil, ki bi jih sicer vporabili proti nam, in to je nekaj. Mod Ilalijani in Nemci v južni Tirolski se bije že dlje časa vroč boj za politično nadvladje v teh krajih in zdaj je Nemec, zdaj Italijan, ki javka in toži o „nasilstvu1' druzega. Vendar Se to ni nič proti boju, ki se je vnel med Nemci in Madjari in kateri boj je že zadobil uprav pomenljive o- blike. Ta boj se je pripravljal na skritem že dolgo časa in dolgo časa je tleio pod povrsjem, dokler ni udaril svetli plarnen na površje, — plarnen. ki obeta postati usodepoln. Kakor je bilo omenjeno tudi že v našem listu, so Nemci na Ogerskom tirali že več let pangermansko p o- 1 i ti k o in nameravali zagospodovati med Madjari polagoma istotako kakor bi ho- teli sploh po celom svetu v svoj m ne- nasitnem nagonu po nadvladju. V to svrho so se posluževali vseh postavnih in na JMadjarskem tudi nepo- stavnih sredstev : sol, trgovine in obrti, zlasti pa č a s o p i s j a tako, da so postali ti erdelski Nemci Madjarom že dokaj nevaren političen laktor. Dolgo časa so Madjari niirno gledali to gibanje iu bili : so si cols» dobri prijatHji, zlasti žo zaradi I toga, ker f-'O jih zvili Nemci, z tiain<*nom, : da oilvrricji) po/.ornost Madjar-ov od svojili i nakan, vnluo pridpirali v zatiranju ogcr- j skill Slovanov in jib često ludi bujskali i pi'oti njiiii. KoiHično pa jo postala l.a ra uposlevali špocijelno ž i d o vsk i I i b f1 r a I i z o m v liudimpesti tcr a n t i- s e tn i I i z <• in v Avstriji, kateivga vzdi'zu- jojo izključno avstrijski Nemci, ker libe- ral ni Nemci Iczko da pridejo sh kdaj do vlade. To in razni drugi razlogi pa so tudi uzrok rflzcepljonju, ki je zavladalo med Nemci in Madjari in pa misli pri- druženJH Madjarov — k slovauskim sku- pinam. Ta proces so največ provzročili pangormani. Noprestano in brutalno napadanje Madjarov v avstrijskem par- lamentu moralo je že pamo na sebi izpodkopali staro prijateljstvo, ko pa so se v psovanju Madjarov pridrržile av- strijskim libera'.nim Neincern tudi zmer- neje nemške strar.ke, pripravljal se je polagoma teren popolnemn razkolu. Ali Vsenemci niso ostali samo pri tern. Njih agitatorji razvili so šo živahnejo delav- nost med Nemci na Ogerskem. Madjarski j ,.državni patrijotizenv' pa tega ni gledal I krizem rok. Najprej se je razvijala ži- i vahna časniksrska polemika, potorn so j prisli proteslni shodi in — pravde pred sodiščem. Ogorčenje je raslo z jedne ko druge strani. Nedotaknjeno oslalo je sa- mo razmerje med — Hudimpešto in Berlinom. Do zadnjega časa so se Mad- i jari mogli smatrati najčvrstejšim podpi- rateljem Irozveze, kakor i avstrijski Nemci. Vsi se še spominjamo obiska in sprejenm neinskega cesarja Viljema v : Budimpesti. od katerega se je pričakovalo, da za dolgo časa vtrdi vzajemnost in ¦ prijaleljslvo med Nemci in Madjari. Danes pa se je to „prijateljstvo-' začelo rušiti na vseh koncih in krajih. Kazenske prav- dc in strogo ob.so-'ibe nemskih urednikov v Scgcdinu. T('nn'>VMru in drugib me- stih izzvaic so v Nemčiji najvočje o_ror- i'enje, kaUremu zlasli berolinskočasopisje daje oj>t(M' značaj. Cela vrsta vsenem^kih r:i«;,pisov ;.rovori o Madjarih v tonu, ki je na kraju dostoinosti itd. V najnovejern casu so naperjene nove tinkovnc pravd«^ proti nemskim no- vinarjein na O^cr-kom in sicer vse zaradi ..bujskanja prnli Madjar's'rn''. V JJanatu jc to/.Mi bivsi pr.slanoc Steinacker in nedavno žf obsojen Kirsch. V Krdeljn je naperjena pravda proti ,.Kronsl;idter Zeitung', kcrjeneki sotrudnik tega lista označi! zadnje ljudsko štetje sleparskim. iTn bi pa lahko mi spomnili Xemce zadnjega Ijud^kcga Ätetj-i na Štajfrskem, Koroškem in tudi na Moravskem! Op. ur.) Ratlin tppa se vrše dan na dan sodne preiskavp proti raznim drugim na Oger- skem izhaiajnčim nomškim listom Vse to je ustvarilo med Nemci in Madjari razmerje iz katerega se ne morerazviti nič dobrega. V tern polozaju se tor*1] ni čuditi, ako tako Nemci kakor i Madjari mislijo na združenje s — Slovani. Razno nemško časopisje, pred vsem pa dunajska ..Arbeiter Zeitung*' stopa na stran oger- skih Slovanov in jih pozivljp na skupen boj proti Madjarom. N'asprotno pa se je tako v madjarskem. kakor i v češkem časopisju sprožila mi«el neke zveze med Budimppšto in Pracrn in skupnosti med Čehi in Madjari. ,.Glas Narodn" opozorja na eventuvalnost, da Madjari še pridejo s?o prepricanja, da jim naslanjaje na avstrijske Xemce ne prinaša nobenih koristi, pač pa da bi bilo mnogo bolje, ako bi ne poslušali onih nemških glasov, na katerih je največ krivde ako mad- iarski in slovanski narodi pod krono sv. Štelana ne žive v plodonosnem medse- bojnem razmerju. Kakor se torej vidi. so oni nasprot- niki Slovanov. ki so menili. da so nasproti nam neprennigljivi, podvrženi še večjem političnirn slabostim kakor mi. In to v polni meri dokazuje spor med njimi. ki se bode toz'ko so kdaj poravnal. N:un Slovanom more biti to le v korist. kajti na ta način, da se jedni ko drugi začno trgati med seboj a se "na- posled celo približevati nam, pride njim spo7nanjf. kako bolijo krivice, katere morarno prestajati pred njimi mi, katero krivice se bodo tudi maačevale na njih samih. Iz tega zanimivega položaja pa mi tudi lahko crpimo nauk. da je najčast- neje za vsnk narod, ostati zvest a v o j i m narodnim svetinjam, a ne jih kratiti dru- gim. Dop i si. S Kobariskt'fia, dne H. oktobra. — Dglgo. dolgo, blizo 25 let se že na- pravlja in popravlja kotarska ceata, ki pelje iz Starega sela do Breginja in od- tod do Logov na laški meji. — Never- jctno je. kake muke so imeli pre9tajati do zdaj vozniki in živimt po teh ozkih klancih. Hvala Hogu, da se je te dni iz- ročil prometu lep kos nove ceste iz Po- tokov pod Rorjano, ki inia le malo strmca. Dodelali so jo naši ljudje pod vodstvom spretnega domačega palirja g. Čnša, kateremu je bil izročil delo cestai odbor. V ta namen je ministerstvo že parkrat odločilo znatno svoto, gotovo tudi vsled prizadevanja našega vrlega državnega poslanca. Prisrčna zahvala bodi izrečena vsem. ki so pripomogli v zgornji namen, zlasti tudi slavnemu cest- nemu odboru za to skrb. — Zdaj bo potrebna so razlastitev nekega hleva ˇ Potokih, da se tarn cesta razširi, in pa preložitev klanca v Borjani. pa bo po- časi, ko se utrdi, dobra cesta do Bre- ginja. Poprava od tod do Logov pa bo še tudi morala priti na vrsto. ?e bo 5e kaj svet stal. Se ve, če bi bila vsa črta bolje izpeljana, bi bilo pa še bolje. Politiöni pregled. Orzavni zbor. Dunajski uradni list je priobčil v eetrtek cesarjevo rocno piamo, s katerim se sklicuje državni zbor na dan 16. t. m. Prva točka dnevnega reda prve seje je, zakonski načrt. katerega predloži vlada zbornici. glede tiskovnega zakona. Notranji politični položaj* Nagodba torej še do danes ni kon- čana. Pravijo namreč, da se je doseglo sicer sporazumljenje glede avtonomnega tarila ali, da se nahajajo med vladama LISTEK. Hajduk Slavčo. liolfüarski: 1 v ;i n \ a /. o v.*) (Ualjo. Seveda se to žuganje ni imelo iz- polrnti dobesedno ; ali vendar je nazna- njalo vaščanom muke, ropanje, nasilstvo in bedo, kakor se je godilo navadno v takih slučajih. Ulice so bile prazne. Ko so stopali mimo nekega plota, skoči skozi duri. ženska razpuščenih las in vzklikne z groznim, tužnim glasom: »Slavčo, Slavčo !•' Slavčo se obrne k svoji ženi (ta je bila) pogleda jo nevoljno, pa zapre oci. — ^ena ga je klicala in tarnala dalje: »Slavčo, Slavčo !" Tedaj se obrne in jej veli ostro: *Molči, Volkana!" Volkana gre za njim ; zdelo se je, kakor bi bila iz uraa. Neki orožnik se pripogne, pobere kamen in ga zažone v njo kot v psa ter jo psuje in i.rnerja. T« se skrije v hižo in javka dalje vsa obupana. III. Orožniki pod poveljslvom Ahmed- age so grozno divjali po vasi celo do ; vecera. Pod pretvezo, da morajo poiskati • po hisah poskrite roparje ter preslišati j domače, so storili toliko ostudnih grozo- vit^stij, da je bilo splosno javkanje po vasi. j Ali ne bodemo popisovali tu srepih in divjih zločinov te brezbožnedruhali ... i Slavčo je bil Relomelec, in ta okol- ; nost je dajala beričem tol'ko drznosti ¦ in prava, da so utolažili do sita svojo . besno mažčevalnost, lakoto in zverinsko ! pohotnost v tej nesrečni bolgarski vasi!.. . i Zvrčer so bili že vsi utrujeni od ' svojega „(lela-', in tedaj odloci Ahmed-aga, ! da hoče prenociti rnjši tu, nego v drugi, ' nekoliko holj varni vasi. Zjutraj zgodaj ; so hoteli odriniti k Berkovcu. Poiskali ; so eorbadžega*) Ned a, da jim bo za pre- \ nočišče, njegova kb t pa za ječo Slavču. Bila je to jedina visoka hiša v vasi, ki i je nnela s kamenitim zidom ograjeno ! *) >('.v)Vb;ul/,iv( so pruvili duiiiiičiuoiti roji'- niin priMiiožiiiin l?olgaroin. Iz sobiönosli su biii mhuii Turkom in vt>ökrat na pol polurčeni, pa hujši od samih Turkov. Po našom bi jim rckli: boßatini ali reneizati. liberalci! dvorisče. Sobe so zapirale močne duri, in so imele še bolj trdne zapahe. Poleg tega treba še oponiniti. da je bil čor- badži Neda tudi zelo udan Turkom in krščnnski krvopijec, kakoršni so bili le za onih časov. Ahmed-aga se je nastanil s svojo razbojnisko četo v najbolj obširni sobi, čije okna so mogla služHi v slučaju na- pada tudi kot strelnice. Slavča pa so zaprli v klet, in tu so mu podvojili vezi, potem pa vrata od zunaj dobro zaprli. In orožnik je stražil na stopnicah. Noč je bila jasna, četudi ni svetil mesoc. Ko je bila večina njih Že po- spala, vstane Ahmed-aga, zatakne si za pas dva samokresa in jatagana, vzame svetilnico ter gre iz sobe. Prešelje vežo, v kateri je tlela žorjavica, pa stopal po stopnicah, kjer je vzbudil dremajočega stražnika. Odprl je vrata zapora in sto- pil k ujetniku. Drugi orožniki so vedeli, da gre poveljnik zaslišati roparja, kakor je imel navado. Bil je izkusen strokov- njak v zasliševanju, krut, pa tudi iznajd- ljiv glede trpinčenja in muke, s katerimi je izsiljeval izpoved iz ust bolgarskih ro- parjev. Takrat si ni vzel nobenega po- močnika. imel je pač važen vzrok za to. Slavčo je bil oprt oh zid ter je bil pobesil glavo, da mu je visela kot odse- kana. Ni si je moerel podpreti z rokama, ker ju je imel zvezane na hrbtu, niti ni mogel poklekniti, ker je bil privezan z drugim motvuzom eez prsa k stebru. Strese se, odpre oči, pogleda naj- prej zavzeto, po tem pa nevoljno. Brez- dvomno je izpoznal, čemu prihaja s^epi Turčin k njemu; vendar seje vedel prav mirno ter üpiral v tla svoj negibljivi pogled. Samo na Celo mu je nagloma ato- pil znoj. Ahmed-aga pristopi zjataganom v roci k Slavču in zakliče: „Čuj gjur!'' Slavčo vzdigne glavo in obstane ravno na odrevenih, utrujenih nogah. Njegova velikanska postava je presegala za tri pedi glavo Ahmed-age. Segel je celo do stropa. Bil je podoben trdno zvezani zveri, ki vzbuja tudi tako strah s svojo ogromnostjo. Ahmed-aga je pač vedel, da se nima bati ničesar. Oči so se mu zlobno svetile in vpirale v Slavča, ki je gledal nevoljen v tla. „Zdaj da mi poveš resnico!" reöe Ahmed-aga. Slavčo se kar ozre nanj in znova zamiži. druge diference, ki pa niso nič manj ˇažne za vaako posamezno državno po- lovico, kakor avtonomni carinski tarit. Pravijo, da sta do9peli obe vladi do neke točke, ki ne dopušča ne jedni ne druj^i, da bi le za količkaj odstopila od svojega titališča. Tako pravimo, da pravijo. No- beden pa ne ve povedati, katera da bi l>ila ta točka. Splošno so vsa taka poro- čila jedino le časnikarska ugibanja. Skli- canje državnega zbora že nu dan 16. oktobra bi dalo sklepati, da ni vendar izkljuc>no, da bi se ne bili vladi dogo- vorili glede nagodbe. Ako sta se pa do- govorili, potem je pa gotovo, da je mo- rala naša državna polovica mnogo, mnogo odnehati od svojih zahtev ter. da so spet Ogri, ki bodo imeli od te nagodbe naj- več koristi. Hes je sicer, da je gospodar- ska zve/a obeh državnib polovic skoro neizogibno potrebna za našo državo in da je od nje. takorekoe odvisen, celo nje obstanek. Hos je zaradi tega torej tudi, da je bilo treba tu nekoliko resnega pomisleka inee sehočetudi,požrtvovalnosti.Alivpraša se, kako pride naša državna polovica do teg; . da se mora vedno in vedno le ona žrtvovati. Ogrska pa nikdarV! Ali pojde to še dalje tako naprej, ali jf opravičen strah, katerega imajo naši vladajoči krogi pred Ogrsko?! — Pa pustimo za danes to na stran in recimo, da je prišlo med vladama v resnici do sporazumljenja. Kaj pa poreče k temu dr/avni zbor. Nezado- voljnust, ki prešinja vse nenemške na- rode in stranke s sedanjo vlado, rastalkanu, kakor jo baje na- iiieravala sprožiti Husija in Francija do- govorno z Holgarsko. Lisli dolze Molgafsko da |iodpira moraliut in materijalno ma- cednnsko gilianjc, ker ve, da je Knsija n" zMpusli. Rusko-kitajska zvcza. „Novoje \'i'einja" priiiaša vsehino pi'godhe. ki ^e je sklenila med Kusijo in Kitiijsko. V tem rusko-kitujskem dogo- voru se posebno povdarja okolnost, da Husija pomaga Kilajski v slučaju vojne s tretjo velevlasljo. V ostalem poroča ruski list, da se je Kina odrokla vseh svojih pravic do pokrajine Tibet in jo oilstopila Kusiji, posleduja pa se je oh vezala ondi vzdrževati mir. Nadalje ga-- rantira Husija integrileto kilaj.-jkega ee- sarslva in pr(>vzema pravico iutervencije v vojni ali v nemirih, v kulcrih bi Ki- lajska ne l»ila sposobna vodili vojno. Pokrajino Tibet upravlja liusija, a kitaj- ski pripaila samo pruvica da tarn snuje konzulate. lluski otr dovoli carim» prosli uvoz kitaj^kega bluga v Tibet in respek- tira verstvo lamošnjega prebivaistva. Po- slopa se ne srnejo podirati tudi ne ta- kral, ko hi se gradile železnice ali trd- njave. Ako je lemu res tako kakor po- roča rečeni ruski list, lodaj je Husija dobila v svoj proteklorat veliko podrocje, ki meri čez 2 milijona šlirja.ških kilo- metrov t. j. trikrat vecje ozemlje kakor je vsa avstro-ogerska država. Tibet je jako rodovitna zemlja, ki pa ima samo 2.2j)OO00 prebivalcev, ki so vecinoma Mongoli, Kirgizi itd. vera je pri njih bu- dizem. Ta rusko-kitajska pogodba bode silno vznemirila Angleže, ki so žo mi- slili. da so neomejeni gospodarji cele vztočne Azije. Buri v Bruslju. Generali Botha, D e w e t in D e- 1 a p e y so 6. t. m. dospeli v Bruselj, kjer jih je spreiela ogromna množica z vi- harnimi klici. Z balkona hötela, kjer so burski generali stanovali, je imel Dewet govor, v katerem je dejal. da generali niso prišli v Evropo prosit podpore za svojo neodvisnost, nego prosit pornoči za poravnavo vojne škode. Na cast ge- neralov se je vrsil zvečer v „Grande Harmonie" velik shod, na katerem je dejal Dewet: Spričo silne navdušenosti, s katero smo bili tu sprejeti, se vprašu- jomo: „Zakaj ni bilo možno dobiti no- bonej/a posredovalca ? Borr je hotel, da smo izgubili neodvisnost. Mi ostanemo novi domovini zvesti, ako se mirovni pogoji lojalno izvrše. Angleži niso več naši sovražniki. Tudi jaz sem podpisal rnirovno pogodbo in ostanem mož be- seda". Potem so se odpeljali g^nerali v Genf odkoder se vrnejo zopet v Bruselj ter odputujejo v Utrecht, kjer se praznuje Kriigerjev god. Macedonija. 0 Macedoniji se v novejem času zopet prav veliko govori. Diplomatski krogi smatrajo položaj v celi pokrajini posejjno pa v vilajetu tnonastirskem za „Kaj molčiš, garjevi pes!"' zareži Turčin zlobno, — „žrjavica že tleje". Te besede so bile take, da so mo- rale omračiti z grozo tudi še tako že- lezno dušo. Slavčo je vedel kot ropar najbolje, za kake ljudi dajo zažgati žer- javico. Pot mu je tekel po obličju ali rnolčal je. „Sliaiš!>( reče mu Ahmed-aga. Slavčo vpre oči vanj. „Povej, kje je vidinski zaklad !" „Ne vem". „Čaj ti bom pomagal, da boš vedel takoj . . .a reče Ahmed-aga ter ga trešči s topo stranjo svojega jatagana na roke. Udarec je bil tako silen, da je bilo prav slišati suhi zvok lakotne kosti, Slavčo za- miži bolečine. Ahmed-aga ponavlja parkrat svoje vprašanje in grožnje ; ali vse brez vspeha. Ropar je trdovratno molčal o kraja, kjer je bil zakopan denar. Turčina je sprav- Ijalo to v besnost. Hotel je izvedeti brez prič ono zaželjeno meato, ki gotovo ni bilo daleč od tod. Ali ko Slavčo ni hotel razodeti, bil je prisiljen porabiti, kakor navadno, muke, v to pa je trebalo poklicati pomočnike, in ti bi bili price neizbežne Slavčevi izpovedi. Kar beinel je. „Govori !•' „Ne vem''. Ahmed-aga umolkne za časek, kot bi premiSljeval, s kakimi mukami naj začne. Ali mahoma se Slavčev pogled oživi in razjasni. Njegov obraz. kijebil dozdaj nekako mrtev in malomaren za vse, kar se je tikalo njegove usode — je zdaj dobil mahoma odločen izraz. Neka ne- nadejana in usodna odločnost mu je prevzela dušo. Drzno in naravnost je vprl z visoka pogled na Turčina. Ta je opazil zadovoljno ta prehod iz molčeče ravnoduänosti; menil se je, da je Slavčo iz strahu pred mukami zdaj voljan go- voriti. In ni se varal. Slavčo reče : „Vem, kje so zakopani penezi". „Kje pa?« In Ahmed-aga upre svoj pogled na Slavča, silno radovedon in poln nenasit- ljive lakomnosti. „Denar smo zakopali tam, blizu ..." „Ali tu pri Belem Melu ?" „Da, pri Belem Melu". „No, saj to je povedal tudi oni pes, ki je gagnil včeraj. Povej določno, kje je denar!" Slavčo molči. „Povej, kje je?" „Kako?" „Ostali denar; pomisli, da bo na- dalo meso, če zlažeš!" grozil je Ahmed-aga. Slavčo ne odgovori. ,.Zakaj mole" is ?" * „Kako naj ti povem to, ko ne poz- nas kraja ? Tega se ne more določiti z besedo". ,.Kako se imenuje kraj?" „Modri Breg". Kje je to? Jaz ne poznam tega Modrega Brega". „Pri reki, nad neko skalo .. .'' Ahmed-aga se zamisli. Njegov obraz je razodeval silno razburjenost. Gotovo je gojil zdaj to upanje, da bo mogel deti p.? stran polovico denarja; to je raz- burjalo zdaj vse njegovo misijenje. Ali kakö bi napravil to ? Na podlagi takega nedoločnega naznanila roparjevega. bi sam nikdar ne dobil Modrega Brega in dotične skale. Ali vendar mu ni prišlo niti na mi- šiel, da bi prisilil sarnega zdaj v sredi noči, naj ga pelje do „Modrega1"' "... Jutri — tedaj bi se to prav lahkc ' o iilo ; ali kako korist pa bi imel iz t ,,a on, Akmed-aga? Skupno s to zadrego pa je rastla Tur^inu tudi nestrpnost, kako bi mogel čim prej izvedeti prvi to skrivnost. To je bilo jedino sredstvo in priložnost k obogatenju, da bi si zagotovil mirno brezskrbnost na stara leta. Ali te pro- klete okolnosti ! . , . Bal so je, da mine noč, da pre- idejo dragocene nočne ure, predno kaj doseže. Slavčo je očividno spoznal Turkovo skrb in britkost, in reče mu : „Izpusti me in pokažem ti!" Turčin ga pogleda presenečeno, po tem se prezirljivo nasrneje: „0 ti sleparski gjaur! Poznamo tvoje zvijačne misli !" Slavčo umolkne. „Ali meniš, da sem tako bedast, da bi izpustil volka v gozd? Ahmed-aga je stari ptič". Hes, da je bil Ahtned-aga star pti- ček; ali vendar ni mogel dobiti sredstva, kako bi se polastil zaklada še v tej noči in brez osebne pripornoči roparjeve. Stal je tu neodločen in zbegan ; v očeh, ki so se mu grozeče iskrile na roparja, so švigali. z nova bliski besnosti. i (Dalje pride.) jako žalosten. dole Uorisa Saral'ova so razvile pravo strahovlado in poslajajo na vec krajih neomejeni gospoilarji po- ložaja. Tureija je popolnoma nezmožnu dtt niipravi mir. Oil strani Avstro-Ogerske in Husije se ne piirakujp za letos nnberie cnergične akcije. Scvcdu imjmerodajniša velevlast nu halkniiu pa ,je zima ; ko nastopi njena ledcna diplomaci|u. s (ill slopinj eiior/jje, —• naslane tudi v Ma- cedoniji popolen mir. Tako p1 biln n;t Malkanu vedno : dolm zimc, dnba mini. Domače in razne novice. 1*. ii. u;os|hmIoiii iiiirornikoiii. i\;islohili >\\u) /inliijt1 ('•('Irllrlje. ()1) Icj pnliki pnisiino lüisc m>>|)D(|i' iiaročnikc, ki sc niso šr odzv.ili z ii ;i ro (: ii i ii o z;i Irk o 0 r I c I o. i ii in u L> o r.o sc /;i prcj š n j ;i I c I ;i. d;i lo kniiilii slorč. Oh jcdiicin |)i'()- simo Midi vHerenjciic soinisljcnikc, d;i sii'ijo n;is \\>\. Iit ikiiii j »ri * I t»l h'' šo novih naročiiikov. (lorica« shtnc /a (Vlrl Ida Ic :i kroni. liiukiio\ anjc. - Namcslništvvni koncipist gospod Humbert, baron Maum je imonovan za okrajnega komi-ar-ja in ostane na svojeni mestu v («onci. Nuineslnišlvoni praklikant go^p. dc Kram'i-ek Skaberne v Tolminu ,je hue- novan z.;t namostništvcncga koneipista Prciiicstxnjc. - Premeščcna sta poštna uradnika Josip Gaslelic in Peter (»uglielrni iz Ti'sta v Gorieo. IHjaiuaiitnu niasa. — V nedeljo due 5. 1. m. je obhajal v Tolminu dija- manlno mašo preiastili g. Karol Pencin. Duliovskc prnnmibe. — ti g. I v a n K unši e jo iinenovan za vikarja v Srednjem, na njegovo inesto pride novomašnik e. g. A n d rej Stre k c 1 j. — Č. g. Valentin Knavs, vikar v Kamnern pride za vikarija v Logje. No- vornašnik e. g. Franc HI is je irne- novan za kapelana v Podbrdu. — Kaiioniciio uineSrcn je bil 9. t. m. č. g. Valentin Pipan za župnijo Zgonik na Krasu. Župni.jsko skusnjo so naprayili c. g. Miha Kragelj, administrator v Še- breljah, Kristjan Štibilj, vikar v Novakih in Alojzij Morsutt, kapelan v Tržiču. Za „Šolski Dom" je došlo uprav- ništvu: Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi namesto venca ranjkemu dr. J. Pavlici 10 K (ravno toliko za „Alojzijevižue1') ; v blag spomin dr. J. Pavlice, F. V. i> K. Odbor „Krojnške zadruge" v Gorici je sklenil v izvenredni svoji seji z dne 9. t. m. izmčiti v spoinin nepozabnega svojega ustanovitelja in dolgoletnega po- polnorna brezplačno poslujocega blagaj- nika, rajnega p. dr. J. Pavlice, „Aloj- zijevišču" in „Šolsko.mu Doinu' v Gorici darilo vsakernu po f)(J K. Odbor „Centralne posojilnice*' v Gorici je skleni! v včerajšni seji počastiti spoinin svojega prvetra predsednika, ne- pozabnega rajnega g. dr. J. Pavlice, s tem. da daruje rneslo venca na grob slovenskemu „Alojzijevišču" 50 kron in „Solskernu Dornu" r>0 kron. Knjige rtni/bc sv. Mohorja so došle, in sicer se dobe za goriške ude pri cerkveniku stolne cerkve. Opozarja se stem e. ude da blagovolijo prinesLi s seboj letnino za prih. leto. „Soea" o pokojiu'in dr. »Josipu Pavlici. — V zadnji svoji Stevilki se spominja tudi „Soča" na svoi način po- kojnega dr. Josipa Pavlice. Vsem onim, ki so čitali ta list, so gotovo še v naj- boljšem sp<3rninu nesramni in skrajno- surovi napadi na pokojnikovo osobo. Dokler je pokojnik živel, iinenovala ga je črnega semeniškega razsajaua, aamo- pašnika, poosebljeno hudobijo, kakoršne je zmožen poleg njPga ie ge vrag v peklu, doktorja tepcologije itd. itd. In tako je pisala „Soca" o pokojniku celo takrat ko je ležal hudo bolan doma. In cujte, kaj piše „Soca'' zdaj ob pokojnikovem grobu: „Z dr. Josipom Pavlico se je dalo vsaj parnetno govoriti, ni žalil osebno, ni bil strupen v izrazih in nastopu.....» Ljudje so pač ti brez značaja in brez načel, ki se ravnajo vedno in povsod le kakor jim kaže. Kar je tem ljudem danes belo, bodo jutre trdili, da je črno in nasprotno. V jednem pa si hoče ostati „Soca" tudi zdaj dosledna, namreč v surovosti. Zato pa piše nadalje hinavski: „Zato naš boj nasproti dr. Josipu P. ni bil nikdar tako odijozen kakor mora biti vselej, ko se razkorači brat Andrej P." Kakor je iz tega razvidno, si zna goriški Terzit' po- magati: Josipa ni več, zato si je izbral Andreja Pavlico za predmet svojoga pso- vanjain obrekovanja. Ali res ni na celem Goriškem nobenega Odiseja? liomarjev na Sv. Gori je bilo minulo roženvensko nedelio izvanredno vcliko. I'risli so romurji iz raznih kraj^v (^oi'iske, pa rnnogf. tudi s Kranj^ke in licncrijc. KranjsKi in dru^i roniarji na sv. dori). .lulu zjulraj o i> uri in 21. inn. pripclje poscbcn vlak i/. lijublja- 1111 mnogo roinarjfv s Knuijskrga in Slajcrskcga v Gorieo, oil kodcr sc |k»- dajo un sv. Cioro Služba bo/.ja bode ob 10. mi prcdpoludne. Pridigoval bode. [Tec. ' ^i)S|). dr. Krciv. ! Zaprli so Jn/,H'(i Lab v lorek po j noci r>b jcdni uri. Vlačila si* j;i(>. StavlMMii niiitcrijal na prodaj. -- Koli in drugjfdnak slavbeni inalccijal, nabajajnč sc pri novem mostu, ki sc znla si'da.j pri 15"'ki čcz S0O0 prodal se bode na drazbi due \\. t. mi. Kdor bi /.elel izvedeti kaj več 0 tem obrn«; naj sc do inžcnerja g. Alojzija l'olese v ulici Ai|ui- leja št. S. Xiljiicn rtMolvor. — V nliei via Morelli • o nasli v sredo popf»lndne na- basani revolvcM*. Ta1\iua. — Zaprli so to dni čev- Ijarja J. N ki je ukrade.l tvrdki I. Drul'nvka v (iospu-ki nlici (>n par čevljev. /ai'do ie ^«»rcti. -— V ncdeljo po noei okolu jidne urc v dru^crn nad- slropjii Slra^oldove palace na Irgu im- vega sv. Antnna in sicer v slanovanju neke <;ospc liiuschcr. Ker so najbližji so- sedje naylo prite.kli na pomoč in po kasneje prišli ngnjegasci. ugasili so kinalu ogenj, ki je baje napravil kakib 400 K škode. Neinnna šal.i. — JerPtič Ivan čevljar, stanujoč v Podgnri biš. št. 18. \ Ceian Avguštin. dolavec. iz Gor. Vrtojbe j i St. 82 Henrik Markič pok. Štesana *od I istotani in Ludvik Lasič. zidar, tudi iz ; Gor. Vrtoibe st. 101. vzeli so v pon- j deljek Francesu Spacalu iz Kostanjevice j za šalo zaklano tele ter je jeli vlačiti po 1 Kornju. Zaraditega bil je aretiran Ludvik ! Lasič, kot glavni tiček tega ,.špa?a". Ko so prišli na travnik hoteli so, ne vemo kako, Lasičevi tovariši ^svoboditi tovariša pa bili so še oni aretirani. Dokle izj?inilo. — Pred desetirni dnevi došla je v Trst, iskat si službe, 15-!etna Erna Bratina h Gorice. Obi?kala je svojo sestro Karolino, katera je v neki družini v službi in je pri njej tudi pre- nočila. ürugo jutro zgodaj se je Ema poslovila od sestre in si sla iskat službo. a je ^od takrat ni bilo več nazaj. Ker se je nje sosirn Karolina bala. da se jej ie rnorda zgodila kaka nesreca. naznanila je slvar polieiji. Naj^eiu» rjo tržaški Slovenci zgra- diti krasno novo poslopje „Narodni dom". Ako ne bode posebnih zaprek. dovrši se ta nova in za Slovence velevažna zgradba že v dveh letih. SponuMiik ii?i srobu pokojnejja vladike Šterka.—V „Edinosti" čitamo. da se za Vseh svetih dan postavi na pokopališču sv. Ane v Trstu nsgrobni spomenik blagopokojnemu vladiki Šterku. Ta spomenik. izvrsen v jugoslovanskem slogu, bode delo dornačega hrvatskega umetnika Rendiča. Znacilua piTpoved. — „Edinost" poroča, da se je na novi openski želez- nici sprevodnikom izrecno prepovedalo govoriti slovenski! In to pod globo petih kron! Samomor. — V Trstu se je v svoiem uradu vstrelil racunski revident Paterno^t Dragotin. Na mizi so našli nje- govo zadnjo oporoko. Revolver, s katerim se je vstrelil. je, tako pravi ,.Edinost"' zapustil. uredniku ,.PiccoV\ dr. Prezioso. Kontiskncija. — Te dni je bilo v Trstu znplenjenih več listov, ker so pri- občili brzojavko c. kr. korespodenčnega urada 0 burni seji v ogerskem parlamentu v kateri je pnslanec Barabas nedostojno napadel vladarjevo osebo. Med zaplenje- nimi listi nahajal se ie tudi oticijozni „Triester Tagblattu. Res nekaj izvan- rednega. Tizaüka posojllnlea In hranllnl- ca vabi one gg. stavbinske podjetnike, ki bi /eleli prevzeti gradnjo njene hi^e v Trstu na trgu pred vojasnico št. 2 da se pismeno prijavijo do 14. oktobra t. I. na kar se dostavijo potrebni podadki, da bodo mogli vložiti svoje ponudbe. Ueželiil poslancc Ivan Božic4 se baje preseli iz Podrage na Hrvatsko in sicer v Prezid Bivši koncertni vodja «lasbene matii'c v Ljubljani. — Gospod Josip Čerin je imenovan za profesorja na dunajskem konservatorju. Move ra/jjltMluice. — Tiskarna Sv. Cirila v Mariboru je izdala jako krasne nove razglednice s s'ovenskimi ba»*>-imi. Posebno lope so razglednice z na slo- venskem traku tiskunim geslom: Vse za vero, dom, cesarjr.! Teh razglednic 100 komadov stane 7 kron, 50 komadov 4 krone, posamezen komad 10 vinarjev. O'i ¦•ost'tMii od kontrolnih sbodov so, vsleci neke nar^dbe vojnega mini- sterstva državni in deželni poslanci, ako se vrše kontrolni shodi za časa zaseda- nja državnega zbora, delegaciji in deželnih zborov. Naiuostiiik do'>,eliuiga glavarja za namestnika deželnega glavarja na Mo- ra vskem poslanca dr. Začeka. irgoviua s Transvaalom. — Za one, ki trgujejo s Transvaalom je vazno doznati, da je carina na stroje vsakevrste posebno pa na kinetijske, potem carina na vse stavbinske predrnote, ki se uvaža- jo v Transvaal odpravljena. Slrajk preinouarjev na Fnnco- ski'in. Kranco.-ki premogarji so imeli te dni v Lievinu .shod, katerega ae je udele/.ilj 2:jOO oseb. Skleni ti so, da se proglasi splošen štrajk rudarjev na Kran- coskem. Štrajk aineriSkih rudarjev. — 1'udi v Ameriki so začeli v premogoko- pih rudarji štrajkati. Strajka jih nad HO tisoč. Vsled tega je postal preinog sila drag in ga zmanjkuie vže raznim obrt- nijskim podjetjem. Kjer se ga nahaja «le kaj v zalogi, hočejo ga ljudje po sili krasti. tako da so ga primorani stražit: z vojaki. Sicer se pa poroča. da utegne biti štrajku krnalu konec, ker je nastal med lastniki premogokopov prepir in bodo nekateri vsaj deloma ugodili zah- tevam dclavcev. I>\ oje detet, a jeden bam želo- dec. V neki mali vasici v Karniji je 30. septenibra t. I. neka ženska rodila dvojčke. Dvojčka sta imela skupen želo- dec. /ivela sta samo jedao uro. P()V(»deiij odkrila caklad. — Pri Ka#stilijonu v Siciliji je odnesla, kakor smo že poročali povodenj mnogo zemlje. Na nekem kraju blizu imenovanega rnesta so našli velik in jako star zaklad, ki je bil skrit pod zemljo, katero je voda odnesla. Najdeni zaklad se ceni na 68.000 lir in obstoji iz starega zlatega denarja in sicer iz grške dobe. Xov anuležki top. — V arzenalu i v Woolwicnu na Angležkem so izgotovili i top, ki v velikosti in hitrosti nadkriljrje vse kontinentalne topove. Kroglja tega topa tehta 10 funtov. S tem topom na- j merava Angležka na suhem najbrže stre- ' ljati vrabce. Živega zabili v rakev. — V Ka- barovsku v Sibiriji napila sta se dva vo- | jaka. Eden ni priSel do vojašnice ter ob- ležal je nezavesten na ulici. Mimoidoča sanitetna patrulja ga je našla, položila na voz in ga, misleča, da je obolel za kolero, peljala v barako za okužene. Tam so dozdevnega mrtveca, potresli z neaga- šenim apnom, zabili v rakev in ga takoj prepeljali na pokopaližče za okužene. Ko je mrtvaški voz vozil čez železniški nasip I zadel je ob velik kamen. Rakev je odle- tela z voza, in pokrov je odskočil. Padec in sveži zrak sta vzbudila pijanega vo- jaka, ki je začudeno gledal celo komedijo potem pa zbežal. Seveda je bil mestni zdravnik takoj odstavljen. Kako se ozdravi protin? — Sprevodnikova žena A. M. na Sv. Petra cesti je imela hudo trganje po nogah. Nobeno zdravilo jej ni pomagalo. Nekoö je potožila nekemu možu, kako hude bo- lečine mora prestajati: ta pa jej je po- vedfl sredstvo, s katerim se lahko takoj prežene trganje. Nasvetovpl jej je, da stolče cvetje od srbotja in da si 9«tem obveže noge. Žena je storila, kakor jej je bilo nasvetovano. Nasledek je bil, da se je na mestu, kjer je bilo privezano srbotno cvetje, unela noga in so se na- pravili mehurčki. Le-te mehurčke je mož z brityijo prerezal, da je iztekla voda iz njih. Žena ima sedaj na nogob rane, pa pravi. da se vendar bolje počuti. Škrinjica, ki jjovori. — „Reform" javlja. da je izumel ravnatelj „Union in- strumentale"' Jung iz Bila škrinjico za pisma. ki je tako urejena, da jo je možno zvezati z eletkričnim zvončkom. Potem treba samo pritisniti na gumb, ako zvonček zazveni, so v škrinjici pisma, ako ne, je Skrinjica prazna. Kazpis službe obcinskega tajnika. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z letno plaeo 900 kron in primernim stano- vanjeni, Prošnje z dokazili zmožno- sti za to službo je vložiti pri pod- pisanem do konec tega meseca. Zahteva se znanje slovenskega, ita- lijanskega in nemškega jezika v go- voru in pisavi. Ziipunstvo v Kstiialu, dne 8. oktobra 1902. M. Zega, župan. Priden hlapec I___I: J_:_i_ Ivan Bednarik pripoiora svojo knjigoveznico v (woriri ulica Vetturini št. 3. Kuniai'inn na N\. doro kakor tml i »Uw nenni ohnnstvii \ olx'e •»»* n:t,juljuilneje prinorora iji»;iroii „Central" v fei na li.ix nikii 1 ik niivt' M. lmi;n'ij;i. LaMnik.je Kilii» IVt'enko i/. Kilu'iu- Itf ru.i. \:t r.-i/pulayo iina li.id t(H> rnsopisov. ka\a in likcrji najiioljsi. po- >trt'zlia totv>ua. ristolia izulrdua. rent' so ka- kor \ drunih ka\ a ruali. ________________________________________________i Velika zaloga S| IBI gotovih oblek vsake vrste in vsnke more. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster $r*\L} ßW v Gorici, Vrtna ulica St. 26. (iospodu lekamicarju Gabrijelu PIC CO LI v Ljubljani. Vaše železnato vino sem s prav dobrim uspehom vporab- ljal pri neki gospej. ki je dolgo trpela na živcih. — Prosim Vas torej. da mi dopo.sljete še šest steklenic zgoraj navedenega vina. j Dr. L. Färber, c. kr. štabni zdravnik. V Gori ci, 6. junija 1901. Prodaja se v lekarnah v Gorici, Tolminu, Trstu, v Istri in Dalma- ciji po 2-40 K steklenico. Anton Kuštrin Gosposki ulici h. štev. 25, l'v lastni hiši) priporoča častiti dahovščini in slavnemn občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo ; Santos, Sandomingo, Java, Ce.jlon, Porto rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko at. 0, 1, 2, 3 4, ö. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, namree po Va kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valcnčič v II. Bistrici. Zvepienke drnžbe sv. Girila in Metoda. Moka iz JVlajdicevga rrilina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razposilja v zabojčkih najrrianie po 5 Kg. na vse kraie. | BBIY1IC A j Anton Pucelj ) priporoča svojo j brivizieo v G[oriei I na Travnikii, in > brivsko podruxnico J v ulici Tre Re, i6. ZAHVALA. I i . .. ' i I /nhvaljujomo st1 prisicno vscm. ki so nain oh rasn bolr/ni in pivninc Miirli n;išio;i I " preljubljenoga sina. o/iri>ma hiata ^ ^ ) [ dr. Josipa Pavlice, j | profesorja bogoslovja, I ¦', izkazali IjiiIhvcmi in M)xalji\ 1'ivd vsjmii i/rckanio najpnsrčiicjšo /ahvalo \j^u;a I'lvv/viscnosli ^ \ . . ' s X knezii-iHHlskoIYi Androju. ki jo (lra^(\ua pokojnika lolažil na sinitni poslclji, c. u. s|n»v^Mlniku u I 1\ Zerchiiiiju iz .1. I).. (•. nn. usniiljc^iiim bralom na Diinain in v (iorici za izrodno pomoc v I r bolrzni. hi. uospodoma dw \\. llavlonn na Dimajii in dr. A. llojcn v (inrici za iiiiino nri/adc- v ^ vanio. daljt1 časlili diihovšrini -luliu1 ctMkvo. (-. iiii. proscsorjoin (vnlralnr^a siMiicni^ra. \odsl\u i doškciia sHMiioiiisni in slovonsko»a ..Alojzijevišra-, vsotn č. gg. (liiliovnikoin, rcdovnikom, pro- Ä f t'esorjoin. iiradnikoni. soiodnikoiii. piijaleljom. znaiiciMii Icr i^oriskini mcšranom, ki so nas z 1 iskrenini soOutjoin lolažili oh prohiilki iz^nhi. ^ ^ I5ou vstMii slot(Mo povrni! • mojster Pekarija senahaja V^ ^? v GORICI, ¦ ^ v Raštelju hiš. št. 29. Cq Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa tor pohistva, rakev (trug), vinskih po- sod, stiskalnice za vino in sadje vsake volikosti, kakor tudi krat- kocasnih iger slovenskiu „Mari- janic" t. j. ličnih in trpežnih rniz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg- Ijišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi. za kremarje, zasebnikfi ltd. v Pevnii, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj- hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. ^m*. ^"^ *—*. ^V **m± ^^ *m^ )} Največja trgovina krojnega blaga „Krojaška zadruga" (lories, (*osposka ulica at. 7 ^J Priporoča ««» v to stroke» Kpn kakovosti bla^a za bližajoro se ^/ letno tlobo, kakor: volne, perkal, Siitin, liatiHt, zepliir «vile, svile za prati, ^ Voille de Lanic, TenniH, Oksford, pique lnknjasti. Mo/ka sukna po vsaki kri ceni v veliki izberi. Xailalje ima bogato r.alo^o prepro«, pres?riTijal, zaves, ^ bla^a /a mohiljp, platna. Chiffon:», riiNkega i)l:itna, Kneippovti;a platn»., hlačevine, volneuih >dej, kovtrov, «rajc, bombaževin, žopuih rut itJ. Qospode oprzarja na izborno perilo, katero se razprodaja 16% pod oeno, dokler je še zaloge. Pod perilo spada sledeče: bele srajeo z barvanimi oprsniki. ovratniki, zapestniee, nogaviee, srajee za hribolazee ltd. ===== Vse po najnižjih in stalnih cenah! === yX **a žoljo se razpošiljajo uzorci poštnine prosti. ¦A. M Anton J. Vogne *^ v Trstu, ulica Muda štev. 2, za magistratom Naznan.ja so. da je podpi^ani prevzel trgovino vseh priprav za ci kvene slavnosti, Icatera je osnovana ze leta 1840 in se nahaja v u Muda vecchia štev. 2. pod tvrdko gospoda Dragotina pok. Drioli in katt trgovina Ifode od sedaj naprej nadaljevala pod napisom „K sv. Antonn Padovanskemu" (,,AI Santo di Padova") I'ndpi^Mii' j.'1 popoln po/.ii;iv;ili'c Ic slrokc. osnhil.i k;ii' jr ninilcniili /.;ilil.<'V In« iiripr;iv.'ih /.;t ccrk\cue sluvcsuosli. v^vui ii'.'i. pi>ilp(>in::!i;i pi'.'iksii i/višcii;i v dolunlniji ¦K i];ink(iv;iii|ii. /i'i.Io rfi' i!p;i (il)Vi's! il i ccniriir i,;i,niciiik('. d;i. Jim |in|iiiliiiiiii;i iislrc/«1 n JPicj u.idi se priporoča najtopleje veleč. duhovenstvu, upravnistvom katolišl ^cerkvä., samostanov in zavodov, da bi ga podpirali in se njegaspomnili v v j^katerih potrebah l'(>dpi<;ini pnpi)liiiiiii;i n;i imvo prcnrcdi svnjo proilajalnico in jn \u>c*' <»skrl r;izim>vrstiiiin ld;i»uni d;i lei |>r>|¦ <• 111«• 111;i. u