1J3KA BIBLIOTEKA T It. 90 p. M»< i*M» mil $ tue**c« L 22.—, l 6,50 r«*. — P< 1 Uolc zahval«, po« ijena (C. C. ««b lm posla) ¥ Trste« « soboto, <4» «Pf H« 1838, ■ Loto MU Posamezna številka 30 cent. Lete i k Lili £>on»4eHka. Naročnina: za I raMftc L S.—, f\*elo Uto L 75.—, v inoaematro mcMČoo lO st. — O^asniaa m 1 mm prMtora jhrtfovike in obrtne oglas« L i.—, za •amrt-), oglase denarnih zavodov L 2.—. ri strani L 2.— rpm EDINOST Uredništvo in upravniStvo: Trat (3), ulioa S. Francesco d'As»i»i 20. Ta-Moa 11.57. Dopisi naj si poSHJajo iaJdjučno uredništvu, otflaai, mnctfr bi denar pa upravniltvu. R okopi« se ne* vračajo. Nsiraaklran* ptama se ne sprvjamafo. — Laet, zaloftba in tisk Tiskarne *EAim< uredništvo v Gorici: ulica Giosut Carducct št. 7, I. n. — Telei it. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Perlo. Neka! o plesu Velika nofc je za nami in plodna norija že začenja znova dvigati glavo. Tr eba je radi tega spregovoriti »opet par besed o •pflosu. Ravno ples jemljejo mnogi prav na lahko. Mnogim ni ple* nič več ko samo nedolžna aabava, pri kateri se mladina nasmeje in nasu če do mile volje. Za nekatere je tudi ples imenitno sredstvo, da dobi kakega fanta, kateri bi potem Imel postati tudi njen — zakonski mož. Hočem spregovoriti par odkritosrčnih besed kot skrben družinski oee. Ako kateremu niso mojo besede všeč, naj kar svobodno pove svoje mnenje kot ga tudi jaz prosto izrazim brez hi-navščine in njenih pritiklin; zato predvsem prosim skrbne matere in očete, da preberejo teh par vrstic. Imam mlado hčerkico, ki je kot živo srebro. Vedno bi rada pela in poskakovala. Je ravno v onib letih, ko se mlado dekle rado zagleda, ne da bi pomislilo v koga se zagleda. Taka dekletca, vsaj pretežna večina, ne gledajo na drugo ko na lepoto, namreč telesi.o, ter na sladko govorico. Pretkani zapeljive i posebno takim prav lahko zmešajo mlade glavice. Govorijo jim o vsem mogočem in nemogočem, a one jih rade poslušajo ter jim tudi verjamejo in. si mislijo: Oj, kako je iep moj fant in tudi dobe i ! Kako zna govoriti. — Povem vam, ljubi starši, da ment taki obliznjeni ljudje ne gredo po glavi. Na vse načine posku-Ssm vtepsti svoji hčerki v glavo, da fant ne velja toliko, kot kaže na zunaj, namreč ko zida gradove v oblake, ampak samo toliko, kot se kaže v svojih dejanjih. Govorim ji, da je pri fantu treba gledati predvsem na njegov značaj in njegovo mišljenje, a ne samo na zunanjo lepoto, ker tudi navidez lepa kapusova glava je lahko v sredini vsa gnila. Ona me smatra za skrbnega očeta, a tudi za Čudaka. Večkrat mi pravi: Ljubi očka, ti se motiš. — Dosti sem ji govoril proti plesu, nisem je pustil v plesno šolo, nisem je vodil na plese. Seveda se je jezila, a vse ni pomagalo nič. Slednjič sem se pa le naveličal prošenj in solz. Mislil sem si: Tepec si, ko ji toliko pridigaš proti plesu. Na ples jo pel j i in tam ji nazorno pokaži vse, kar si ji dopovedoval skoraj brezuspešno v teoriji. Poklical sem jo. Prišla je slabe volje. Kavno pred dobro uro me je prosila, naj jo peljem na ples. Ker sem ji po svoji navadi odrekel, zalo se je malo kisala, a me vendar le radovedno pogledala, češ kaj pa bi rad. Rekel sem ji: «Veš, Marija, sem se premislil. Zvečer te peljem na ples. Res, ne znaš plesati, boš pa samo opazovala. Bova videla: ako imaš ti prav, ti bom dal prav tudi jaz, drugače pa se še ti pridružiš meni. — Začudena me je pogledala ter mi je proti navadi padla okoli vratu ter me poljubila. Sedaj sem jo začuden pogledal pa jaz. $usem namreč navajen na podobno cartanje in tudi nje nisem nikdar učil po-ljubo vati. Prišla sva na ples. Star znanec me je veselo pozdravil. «Ta-ko je prav, Hrast, da tudi ti prideš enkrat na ples. Kaj bi se vedno držal doma ko jazbec v svojem brlogu. Na ples se pripelje dekle, da spozna življenje in zabavo.» Čas je bežal počasi v večnost. Hčerkice sem se držal ko klop. Skupno sva opazovala vrvenje. Oči sta se ji iskrili. Tudi ona bi se spustila v vrvenje, samo ako bi znala. Govorila mi je: «Vidiš, očka, kako je to lepo. Jaz ne o-pažam nič nespodobnega. — To mora biti lepo se tako sukati po podu!» «ln one gole roke, razgaljena prsa, to ti tudi ugaja? To je tudi nekaj popolnoma naravnega za ■pošteno t±ružbo?» «Očka, saj tudi ti si zavihaš t rokave, ko delaš na vrtu. Tudi jgrajco pod vratom si odpneš.» Pomol Čal sem za par hipov. — I «Lu oni priliznjeni, hinavski o-fcrazi, ti seveda tudi ugajajo?« \ «0čka, ti si star. Kjer vidiš ti JainavSčino in priliznjenost, vi-ftKm jas samo pravo ljubezen in fave&elje mladih ljudi.» Bližala se je polnoč. Skrivaj toem opazoval svojo Marijo. Ni Jae mi zdela več tako navdušena ko od začetka. Opazovala je razsodne je, mislila je bolj tres-no. Videl sem, da nekako Čudno gleda one priliznjene obraze, ki so bili vedno najljubeznivejdi, pa naj so plesali z eno ali drugo. Ti priliznjeni, vedno se smehljajoči obrazi so ji dali vendar misliti. Po polnoči se je življenje še bolj razgibalo. Nekateri so imeli glave že precej okajene od alkohola. Veselje je bilo splošno, presplošno. Po dvorani so drveli parčki. Nekateri so se zibali v bokih in kolenih, da je bilo kar ostudno gledati. Tu ni prišlo več dos veljave samo pravo veselje, tu"je prišel do veljavo že spolni nagon. Gospodje so se strastno vrteli z dekleti. Zbudila me je iz premišljanja moja Marija. «Oče, poj diva!» —-Začuden sem jo pogledal. «Kaj ti ne ugaja več ples?» — «Oče, to, kar delajo "nekateri, ni več ples. To je že naravnost ostudno.« — «Marija, bi rada hodila v plesno šolo?» — «Nikdar!» — bil je spartanski odgovor. Po poti proti dom« sem Ji ponovil vso svojo teorijo o plesu. Stiskala je ustnice ter naglo korakala. Popolnoma zadovoljen sem bil z uspehom, ker sem gotov, da ravno na plesu marsikatero dekle začne drveli v propast, ki jo če«to pripravi ob njeno čast. Teh par vrstic sem napisal pred vsem v premislek staršem, ker i* očetovske izkušnje poznam, da mladina je često lah-komišljena, zato se ne zaveda, v kakih nevarnostih se često nahaja. Zato pa so otrokom dani starši, da pazijo na nje, da ne zabredejo v okoliščine, ki jih prav lahko spel je jo pwo*i duševni in telesni propasti. Kdor ne verjame mojim besedam glede plesa, ga prosim v imenu njegovih otrok, za katere je dolžan skrbeti vsestransko, naj gre o priliki na ples, tam naj se vzdrži popolnoma alkohola in drugih razburljivih tvarin, tam naj samo razmišlja in opazuje, nato pa naj mi da popolnoma odkritosrčen odgovor. H. ~ Preiskave v Milanu radi terorističnega atentata Nj. Vel. kralj v prestolnici Lombardija MILAN, 13. Nj. Vel. kralj si je danes tekom predpoldneva ogledal razne zavode in otvoril po-zneje novi sedež udruženja «Modrega traka», nakar se je spet povrnil v kraljevsko palačo. Kralju, ki se je vozil v avtomobilu, je meščanstvo, zbrano na obeh straneh ulic, prirejalo velike ovacije. Preiskava Vtis, ki ga je napravil včerajšnji teroristični atentat, je še vedno globok. Na tisoče oseb je romalo na pokopališče, kjer ležijo v kapelici trupla 13 žrtev. Preiskave za izsleditev zločincev so se nadaljevale vso noč. Organi javne varnosti so izvršili celo vrsto preiskav. Na podlagi dosedanjih ugotovitev je več ko verjetno, da so teroristični čin izvršili anarhistični elementi. Do davi je bilo aretiranih kakšnih dvesto oseb: anarhistov in delavcev, zaposlenih pri velesej-mu, glede katerih goje oblastva razne sumnje. Med aretiranimi je tudi neki anarhist, ki je bil zapleten v a-tentat, izvr&en v gledališču «Diana», in je bil radi tega obsojen na pet let ječe. V preiskovalnem zaporu se nahaja tudi neki človek, ki se je nekaj časa pred eksplozijo peklenskega stroja sumljivo obnašal in se nato naglo odstranil. Preiskovalni sodniki so danes spet izpraševali ranjence, ki so pripovedovali, da je bilo na trgu Giulio Cesare vse polno ljudi, ki so se bili zbrali za kordoni vojaštva. Od časa do časa se je razširjala novica, . da prihaja kralj; in takrat je vse sililo v prve vrste. Nenadoma je bilo slišati silen pok. Sprva so nekateri mislili, da je bila to topovska salva, a kmalu je začela množica bežati na vse strani in zaslišalo se je stokanje. V sodnijski palači so se davi sestali sodniki, ki so sodelovali pri preiskavi. Pri državnem pravdniku comm. Cariniju so se zbrali ostali višji sodniki, ki mu pomagajo pri preiskavah. Sporočili so si uspehe tioseda* njih preiskav, ki jih oblasti drže v tajnosti.Nabrano gradivo se bo predložilo članom posebnega tribunala, ki so prispeli iz Rima v Milan. Žrtve Pogreb se bo vtttl danes Davi je izdihnil v bolnišnici 13-letni deček Henrik Ravera, ki je bil zadobil zelo težke poškodbe po vsem telesu. Število človeških žrtev se je s tem zvišalo na sedemnajst. Zdravniki v bolnišnicah si na vso moč prizadevajo, da bi ranjencem olajšali trpljenje in jim rešili življenje. Pogreb Žrtev se bo vršil jutri ob 15. uri^ Na željo vlade in meščanstva se bo pogreb izvršil na zelo svečan način. Poteštat on. Belloni je določil v sporazumu s prefektom in s cerkvenimi ter vojaškimi oblastmi, da se bodo vse žrtve prepeljale na topovskih lafetah najprej v mi- lanski dom, kjer se bodo z vso slovesnostjo izvršili cerkveni mrtvaški obredi. Mrtvaški »prevod s trupli vseh žrtev bo iz doma krenil proti pokopališču « Mon um e n t al e ». Čioni posebnega trHuBalo prispeli v MIlan RIM, 13. Agencija «Stefani» poroča, da je posebni tribunal za zaščito države sinoči odposlal v Milan generala Balzana, vojaškega generalnega pravdni-ka, orožniškega podpolkovnika M ar con i j a, s vo j ega glavnega preiskovalnega sodu .^a, nadalje orož. podpolkovnika Guerrija, orožniškega majorja Marina, o-rožniškega poročnika De Gio-vannija, štiri podčastnike in svojega glavnega zapisnikarja Ferrazzolija. rtaia zadušnica«Kima RIM, 13. Iz vseh krajev Italije poročajo, da je milanski zlo&in izzval povsod veliko ogorčenje. Povsod izražajo obenem sočutje radi ubogih žrtev. Davi ob 11. uri se je na ukaz kraljice vršila maša zadušnica za milanske žrtve. Popoldne ob 16. pa se je pel v cerkvi «del Sudario* slovesen zahvalni «Te Deum», da je kralj ubežal sleherni nevarnosti. Poleg kraljice in princezinj so prisostvovali obredu mnogi dvorni dos tojan s tv e nik i. Vtis v inozemstvu Brzojavke kralju Viktorja E menuetu III. WASHINGTON, 13. Predsednik Coolidge je brzojavil italijanskemu kralju, izražajoč zadoščenje, da se Nj. Veličanstvu ni nič hudega zgodilo. Izrazil je tudi svoje sožalje radi žrtev terorističnega atentata. PARIZ, 13. Dva zastopnika predsednika francoske republike Doumerguea sta posetila italijanskega poslanika grofa Man-zonija in mu v imenu predsednika in francoske vlade izrazila sožalje radi milanskega terorističnega atentata. BUDIMPEŠTA, 12. Regent Horthy je poslal italijanskemu kralju brzojavko, v kateri mu častita, da je srečno ubežal atentatu. (Štefani). BEOGRAD, 13. Danes opoldne je šef protokola zunanjega ministrstva Glišić službeno posetil italijansko poslaništvo in v imenu kralja in vlade izrazil radi odsotnosti italijanskega poslanika odpravniku poslov g. Pe-truzziju zadovoljstvo, da je Nj. Vel. kralj Viktor Emanuel srečno ubežal zločinskemu atentatu v Milanu. Istočasno je dobil ju-goslovenski poslanik v Rimu Rakić brzojavni nalog, da osebno častita načelniku vlade on. Mussoliniju k srečni reiitvi kralja. LONDON, 12. Teroristični čin v Milanu je vzbudil po vsej Angliji veliko razburjenje, a Times* pravi v svojem komentarju, da mora vsakdo, ki je prijatelj Italije in ki občuduje cavfest dolžnosti kralja Viktorja Emanuela, časti tati italijanskem vladarju« PARIZ, 12. «Petit Farisien» dostavlja k svojemu poročilu o milanskem dogodku: Francija ne more drugega kot enodušno obsojati ta tako absurdni in etrašni zločin in se pridružiti bratskemu narodu v njegovi žalosti spričo nedolžnih žrtev, in v veselju, da njegovega vladarja ni zadela nesreča. Tudi drugi Usti pišejo o zločinu na sličen način. BERLIN, 13. Ves nemški tisk in vsa nemška javnost častitata italijanskemu kralju, da je u-bežal nevarnosti. «Vossische Zeitung» poveličuje ljubezen italijanskega naroda do svojega vladarja. «Berliner Tageoiait« pravi, da skušajo zločinski ekstremisti očividno sprevrniti }avni red v Italiji, da pa j« še bolj očividno, da so neutemeljene njihove nade, da bi kamen, ki je padel v vodo, povzročil še druge in večje valove. Socialistični listi domnevajo, da je zločin v Milanu delo anarhistov. DUNAJ,, 13. Vsi veliki listi so včeraj v prvih popoldanskih u-rah izšli v posebnih izdajah s poročili o milanskem terorističnem zločinu. Pred njihovimi uredništvi so se zbirale velike množice ljudi, ki so pričakovali novih in podrobnejših vesti. V mestu je zavladalo veliko razburjenje. Poljski zunanji minister v Rimu RIM, 13. Danes opoldne je dospel v prestolico poljski zunanji minister Zaleski. Spremljata ga njegova soproga in generalni tajnik poljskega zunanjega ministrstva. Na postaji so sprejeli ugledne goste višji uradniki zunanjega ministrstva, italijanski poslanik v Varšavi in poljski poslanik v Parizu. Italijanski poslanik v Varšavi je bil spričo poseta min. Zaleskega pozvan v Rim, poljski poslanik v Parizu pa se mudi že nekaj dni v Rimu. Načelnik vlade on. Mussolini in minister Zaleski se bosta, kot doznavamo, sestala še tekom današnjega večera v dvorani Zmage v palači Chigi. Po sestanku se bo vršil na čast načelnika vlade on. Mussolinija svečan sprejem, ki ga priredi poljsko poslaništvo prL- Kviri-nalu. .Starale fllairi"jam smr RIM, 13. «Gi»rnale d'Italia» je priobčil v svoji včerajšnji številki poročilo svojega beograjskega poročevalca o prihodu dveh novih jugoslovenskih podmornikov v Kotor .Ta dogodek je dal znanemu nacionalnemu društvu *« Jadranski Straži» povod za manifestacijo nacionalističnega in borbenega značaja Ta manifestacija obstoja predvsem v tem, », radi Če^ sar je na letališču zavladalo tudi veliko navdušenje, a izkazalo se je kmalu, da je letalo ameriško. fečrf večstranske mirovne popi! in korespondenca nted francosko in ameriška vlado predložena vladam velesil BERLIN, 13. Ameriški poslanik je danes popoldne izročil zun. ministru dr. Stresemannu skupno z osnutkom večstranske protivojne pogodbe in skupno s korespondenco med ameriško in francosko vlado noto, ki konča takole: «AmeriŠka vlada bi se veselila, če bi bila prej ko mogoče obveščena o tem, ali bo mogla vasa vlada razpravljati o sklenitvi take pogodbe, kakršna je predlagana. Če ue bi bilo mogoče, pa prosi obvestila, s kakšnimi spremembami besedila bi bila pogodba zanjo spre-jemljiva.» Noti je pridanih osem dodatkov. LONDON. 13. Ameriški poslanik v Lohdonu je danes izročil tajniku za zunanje zadeve noto, ki vsebuje korespondenco med ameriško in francosko vlado glede pogodbe, ki naj bi proglasila vojno za nezakonito. Slična nota je bila izročena tudi v Berlinu, Rimu in Tokiu. V korespondenci se navaja, da bo sklenitev večstranske pogodbe v sporazumu z velesilami in v okviru ustave Družbe narodov mnogo pripomogla k u-čvrščenju moralne zavesti sveta. Angleško javno mnenje v polni pri poznava važnost dejstva, da je tudi Amerika pripravljena pristopiti k protivoj-nemu dogovoru. Angleška vlada bo posvetila ameriškemu predlogu posebno pozornost, in to predrvsem iz razloga, ker je sestavljen v duhu Družbe rkiro-dov. Avstrijski poslanik v Beograda premeščen v Bern? BERN, 13. Avstrijski poslanik v Bernu Depauli, ki je pred ne- Od vseli mogočih inozem«kih a* gencij so začele prihajati najbolj nasprotujoče si vesti. Nekatere »o zatrjevale, da je »Bremen« letel ob 5. popoldne nad Novo Skočijo in da je najbrž moral pristati v kakšnem do sedaj Ae neznanem kraju Nove Skocije, ker mu je pošel bencin. Potrditev te vesti p* do 24. ure ni bilo mogoče dobiti. O letalcih nobenega sledu BERLIN, 14. Po eni uri popolno-či je prispela semkaj iz Amerik® radioitelefonična vest, da ni o «Bremen-u» nobenega sledu. Vsekakor letalo ne more biti več v zraku. Oblastva so odposlala številna letala in ladjo, da preiščejo ameriško obal in otoke. Na letališču Michigan Fiebl, kjer je še vedno Čakalo kakinih 100.000 radovednežev, ne računajo več, da bi «Bremen» pristal. OIh činstvo je bilo z megafoni pozvano, naj zapusti letališče. Sleherno upanje še ni popolnoma izgubljeno, vendar pa obstoja bojazen, da je skrivnostni ocean zahteval nove žrtve. „Bremen" LONDON, 13. Letalo "Bremen« je monoplan «Junkers» z enim motorjem tipa «W 33». Taka letala se uporabljajo v Nemčiji za poštno in potniško prevažanje. Zgrajeno je v celoti iz dur Uuminija, opremljeno z vozičkom za pristajanje. Graditelji letala so mnenja, da bi v slučaju prisilnega pristanka na morju letalo kljub temu, da za to nima posebnih priprav, lahko vzdržalo na vodni gladini, in to v slučaju, da se takoj izpraznijo rezervoarji bencina, ki so vdelani v krilih. Letalo meri v razpetosti kril 17.75 m, dolgo je 10.5 m, visoko 2.9 m. Površina kril meri 49 kv. m. Motor je tipa «Junkers L 5» s 6 cilindri in hladilnimi pripravami. Motor razvija* do 310 konjskih sil. in zamore pognati letalo do brzine 198 km na uro. Normalna brzina pa ne presega 150 km na uro. V rezervoarje letala «Bre-men» gre okrog 2000 litrov bencina. S to količino zamore letalo vzdržati v zraku kakih 40 ur, če leti z normalno hitrostjo. Letalci bi bili mogli na ta način poleg proge Dublin-New-York preleteti še kakih 900 kra, kar ni mnogo, če se pomisli na vetrove na oceanu, ki pihajo običajno od zapada proti vzhodu ter tako ovirajo normalen leb vsakemu letalcu, ki odhaja Is Evrope proti Ameriki. kaj dnevi iz rodbinskih razlogov odpotoval v PoadfŽje, bo bržkone zapustil diplomatično službo. Kot njesrov naslednik 1h> prevzel posle bern^kega poslaništva bržkone sedanji avstrijski poslanik v Beogradu Ilof-finger. iaisMi predsednik Polniarž o nemško-franccskem sodelovanju PARIZ, 13. Poročevalec lista «Gazette de Nation» ie naprosil francoskega ministrskega predsednika Poincareja, naj mu kaj izjavi o mirovnem vprašanju. Poincare je odgovoril, da nima k svoji izjavi, katero je podal v Bordeauxu, ničesar pristaviti. «Jaz sem bil,» je dejal ministrski predsednik, «proti Nemčiji toliko časa, dokler se je branila plačevati reparacijske obveznosti. Bil sem prisiljen, da storim vse proti tej politiki. Odkar pa plačuje Nemčija redno svoje obveznosti, smatram, da je mogoča drugačna politika napram Nemčiji, in želim, da bi po naSl zmagi sodelovali Nemčija in Francija v skupno korist. Jugoslovanski ministri odhajajo iz Booorada BEOGRAD, 13. Ministrski predsednik Velja Vukičevič je nocoj skupno z romunskim poslanikom Filodorom odpotoval v Split, prosvetni minister Milan Grol pa v južno Srbijo. Tekom jutrišnjega dne bo zapustila Beograd tudi večina ostalih članov vlade, da prebijejo p«ra-voslavne velikonočne praznike na svojih domovih. BEOGRAD, 13. Na progi Beo-grad-Zagreb se je pričel graditi driigi tir, ki bo letos dograjeni. Stroški bodo znašali 350 milijo*' nov diuarjev. TL DNEVNE VESTI V Trstu, dne 14. aprila 1&28. Cntiltnl dan za pobijanje jetike Načelnik vlad« je razposlal pred kratkim prefektom okrožnico, v katari jih poeiva, naj odredijo, da •e bo vrfil v vsaki občini cvetlični dan v avrho nabiranja sredstev za pobijanje jetike. V okrožnici Je rečeno med drugim: «Moj trden namen je doseči, da ee letoe odjsove-jo vse občine kraljevine pozivu ter da se cvetlični dan Jn-oii j etiki ukoreninl in razširi, tako da se ta človekoljubna manifestacija človekoljubne in socialne vzajemnosti proti tej težki bolezni uveljavi in poglobi tudi po manjših občinah. V isti okrožnici določa načelnik vlade, da protijetični pokrajinski odbori ves zbrani denar vpižejo v evoj proračun in da se skupno z rednimi dohodki porabi za podpiranje protijetičnih zavodov in za Vzdrževanje ubožnih jetikavcev po zdraviliščih. Poizvedbe o gibanju prebivalstva Osrednji statistični urad zbira že nekaj časa podatke, ki se nanašajo na različne strani gibanja prebivalstva. na pr. padanju in naraščanju rojstev kakor tudi drugih posebnosti, katere opažamo na življenju človeških skupnosti. To proučevanje se vrši v več smereh. Predvsem se obrača posebna pozornost onim občinam, kjer je prebivalstvo padlo oziroma ostalo up isti višini, dasi prebivalstvo cele države na splošno narašča. Občinske uprave vseh takih jobein so dobile cd osrednjega statističnega urada posebne vprašal-ne pole, ki naj jih izpolnijo z odgovori. Bilo je razposlanih neka i nad 3000 takih pol. Poizvedbe gredo v glavnem za tem, da se ugotovijo vzroki padanju oziroma ustalitve Številnosti prebivalstva doti-Čnih občin. Kot se doznava, je prejel osrednji statistični urad že kakih 2000 odgovorov, medtem ko je ostale občine ponovno pozval, naj nemudoma odgovorijo. Računa fie, da bo omenjeni urad v kratkem v posesti vseh odgovorov, na podlagi katerih bo potem sestavil splošno poročilo o stanju prebivalstva ter ga predložil načelniku vlade. Na ta način zbrani podatki bodo imeli tudi velik pomen za statistično vedo. Osrednji statistični urad pripravlja dalje okoli en milijon vpra-fcafjiih pol, ki se bodo poslale očetom onih družin, ki so imeli ali Jmajo po eedem otrok. Se v tem mesecu ali najkasneje v prvi polovici maja bo to gotovo. S temi poizvedbami se namerava zbrati vse podatke, ki so potrebni za proučitev velikih družin z vseh njihovih strani. Družinski očetje bodo na omenjenih polah povedali s sVoji-mi odgovori, kakšen je ustroj takih velikih družin. Zadnje poizvedovanje se nanaša na različne kmetijske predele v Italiji, katerih je kakih 700. Por! vkmeiij-skmi predelom« se razume okraj, ki tvori po svoji vižini, po Številu in poklicu prebivalstva nekako enotno celoto brez prevelikih razlik. Podatki, ki se zberejo o omenjenih kmetijskih predelih, bodo služili kot gradivo za proučevanje posebnosti posameznih predelov in za njih medsebojno primerjanje z ozirom na zemljepisno lego. naravno bogastvo in proizvodnjo. Vprašanje &dpra?nin zasebnim uradnikom Ot-red nji vladi je bila nedavno predložena želja, naj bi se vprašanje odpravnin v prid zasebnim u-radnikom znova proučilo, kajti obstoječi zakoni o zasebnih uradnikih ne predvidevajo nikake odpravnine v slučajih, da uradnik poda ostavko na svojo službo. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je dalo na zgoraj omenjeno vprašanje naslednji odgovor: Vprašanje odškodnine v prid u-rad nikom zasebnih podjetij v slu-čajn, da delodajalec kakega uradnika odpusti, zasluži, da se skrbno prouči, kar je v interesu toliko uradnikov kolikor tudi gospodarjev. Kompetentnim uradom je bilo radi tega naloženo, da proučijo to vprašanje in zberejo podatki. Ob tej priložnosti se bo pretreslo tudi vprašanje, ali na.j se dovoli od- škodnina tudi uradnikom, ki izstopijo ii službe. Pri tam me, bodo posebno upoštevali razlogi, ki jih navaja vlagatelj vprašanja (t. J. neki poslanec). Kar ee tiče razlage obstoječega zakona o zasebnih uradnikih, se opozarja, da je bilo sporno vprašanje z nedavnim sklopom kasačij-skega dvora kraljevine m Se prej s sklepom osrednje komisije za ml-sebne službe končno rečeno v smislu, da ne pritiče uradniku, ki prostovoljno izstopi iz službe, nikaka pravica do odškodnine. Ameriška križarka «D*t*o(t» je od prevčerajšnjim popoldne vsi-drana v našem pristanišču. Včeraj predpoldne so posetili poveljnika odmirala Burrage-a tržaški prefekt kom Fornaciari, tržažki škof dr. Fogar, general Ferrario, poveljnik armadnega zbora, in general Pu-gliese, poveljnik divizije, vicepo-teštat dr. Grego in zastopniki mi-lice. S tem je bil vrnjen obisk, ki ga je napravil prejšnji dan ameriški admiral tukajšnjim oblast-vom. Sinoči je priredil poveljnik a-meriške vojne ladje v hotelu Sa-voia večer, katerega so se udeležili zastopniki vseh oblastev. Danes predpoldne priredi admiral Bur-rage na «Delroitu» zajutrek v čast oblastvom. Ob 11. uri bo sestanek v tukajšnjem oficirskem krožku na Čast ameriškemu admiralu; na sestanek so vabljeni tudi rezervni oiicirji. Novi ravnatelj boinJšnice v Postojni. Kot doznavamo, je bil imenovan za ravnatelja bolnišnice v Postojni tržaški kirurg dr. Romolo Lleb- man. Aprilska fte?URa „MoJega Glasa" je pravkar izšla in prinaša sledečo zanimivo vsebino: Rembrand: Troje križev (slika); France Bevk: Skrinja s srebrniki; Slavko Slavec: Ti Carjev Tone; Janko Samec: Bros in psiha (pesem); Maksa Sanraa: G)ej, hodijo pota uglajena (pesem); Fran Gorše: Materinstvo (slika); Ludwig Thoma: Uradnik v nebesih; Maksa Samsa: Kadar na Savinjske gore... (peeem); Albert Sirk: Ive MihovikmČ (slika); Ive Mihovilovič: Moja ma/ka (pesem); Jean de I^afontaine: Trojna kazen; Boris Georgijev: Kardinal Merv dol Val (slika). — Kotiček za otroke: Mihec postane vaški čuvaj; Janko Samec: Tri pravljice za velike in male otroke (pesem); Rožni popek; Poldi LeskovČeva: Naš Maček in Deca moli (pesmi). — Pouk in vzgoja: Maks Rejec: Naše smeri v gospodarstvu in življenju; Vinko Vodopivec; Iva Bre&čakova: Benetke in umetnost; Odgovori na prvo anketo «Našega glae&»; A. Š.: Sledovi Človeka jamarja v naši deželi; Z. J.: Planinstvo in izletniš-tvo; France Magajna: Pikre in vesele. — Listek je kot običajno pe-ster in zanimiv, zaključujejo ga smešnice in uganke. bil podrl kolssarja Ko je 31-letni mehanik Avgust Dioroai, stanujoč v zagati S. Trda St. A včeraj zjutraj vozil s kolesom po ulici Pssseggio S. Andrea, namenjen na delo, je nenadoma pri-vozil za njim tovorni avtomobil Delavskih zadrug in ga podrl. Dio-mai je padel t&ko nesrečno, da si je zlomil levo nogo v stegnu in se poT<*g tega še precej hudo pobil po kolenih. Bil je prepeljan v mestno bolnišnico, kjer bo moral par tednov Čuvati posteljo. Tudi oklepnemu avtomobila so j»ešci na potit Včeraj zjutraj je neki eklopnl avtomobil -pobožal« na trgu Uni-ta 8-ietncga Bruna Prpgarc, sta-nujočega v ulici Riborgo št. 2; Čeprav ga je le narahlo pobožal, je deček zaaobil razne poškodbe po glavi in nogah. Z nekim drugim avtomobilom je bil prepeljan v mestno oolmšnico, kjer je dobil prvo pomoč, liato je bil prepuščen domači negi. Ozdravil bo v 10—14 dneh. Tržaško sodišče Pifjatelfiea tujega Včeraj je stala pred sodniki Četrte sekcije tržaškega kazenskega sodišča neka Eviemija Crelia iz Žminja v Istri, obtožena tatvine zlatih uhanov z dragruiji na škodo neke Ane Gasperini, pri kateri je služila. Tatvina je bila izvršena že v decembru leta 1927., toda go* spodinja je ni naznanila, ker nI imela povoda sumiti nanjo. V zadnjem času pa je zvedela da* je prav Evfeinija Crelia ponudila neki A-lojziji Lenardon v nakup par uhanov, Prepričana, da so to njeni u-hani, je Ana Gasperini sedaj naznanila Crelio organov javne varnosti, ki so kmalu izsledili ptičko. Ta je odločno tajila in tudi pre- iskava na njenem domu nI prinesla na dan ničesar. Toda Lenardonova v«traja pri svoji trditvi, da jI je Crelia ponudila v nakup par uhanov, o katerih je trdila, da so last niene prijateljice. Sicer je pa tudi nji zmanjkal par uhanov. Tatvine pa nI naznanila, ker se ji je Crelia smilila. Tudi na obravnavi trdi Crelia, da je nedolžna in Lenardonova jo obtožuje. Poslednja pove, da je Crelia služila tudi pri nje*i, dokler je niso aretirali radi tatvine ene listnice. Radi tega zločina je tudi bila sojena in obsojena od pretorja na 1 mesec ječe, toda pogojno. , Gasperinijeva potrdi ovadbo v celem obsegu. Branil je obtoženko odv. Minio. Sodni dvor je obsodil Evfemijo Crelio na 3 mesece in 26 dni ječe. Nasilje proti organom javne varnosti Sodni dvor pete sekcije tržaškega kazenskega sodišča je imel pred seboj včeraj Štiri moške in Štiri Ženske, obtožene nasilstva in lahkih ranitev na osebah agentov javne varnosti Girolama Fontane, Corrada Pirose in Alojzija Cella-na. So to 23-letni Adalbert Zanetti, 24-1 etni Bruno Cesca, 28-letni Alfred Surian in 26-letni Humbert Frari. Ženske so :Anita Cesca, stara 22 let, Antonija Simonetti, stara 16 let, kantina Macarovich, stara 25 let, in Ana Simonetti, stara 17 let. O dogodku, ki se je odigral dne 26. februarja 1928. pred Coeuliche-vo izseljeniško palačo v Škednju, smo svoj čas obširno poročali in včeraj je imel na sodniji svoj epilog. Vsi obtoženci se zagovarjajo precej nejasno. Zanetti trdi celo, da so bili oni napadeni od agentov. Njemu se je Fontana predstavil in ga vprašaj za dokumente. Zanetti pa je hotel od svoje strani vedeti, je li Fontana v resnici agent javne varnosti. Toda Fontana baje ni hotel pokazati legitimacije in je potegnil samokres. Tako je prišlo do pretepa, v katerem so se naposled vmešali tudi drugi obtoženci. V obtpžnici stoji tudi, da so se Ženske "dejansko udeležile pretepa. Tako je na primer Ana Simonetti tolkla agenta Pirosa s kamnom po glavi, medtem ko je poslednji držal Ceeco na tleh. Toda kakor izpovedujejo ženske, jih nekaj sploh ni bilo zraven pri pretepu. Zaslišijo se agenti javne varnosti. Fontana opiše dogodek. Pravi, da je na poziv Zanettija koj pokaral dokumente, toda Zanetti se je zoperetavil in ga začel biti s pestmi. Kmalu potem je imel na sebi celo gru6o, ki ga je bila po celem telesu. Bil je ranjen na gavi s kamnom. Pirosa je prišel na lice mesta šele pome je. On je imel opraviti le s Cesco, katerega je aretiral. Cesca je bil ranjen. Agent Cellano opiše dogodke po pretepu. V veži izšeljeniške hiše je že aretirani Zanetti zopet planil na agente. Tedaj mu je Cessano strgal fasistovski znak in mu dejal, da ni vreden, da ga nosi. Agent Scapelitti je pobral na cesti Cesco ranjenega. V ambulan-ci v Skednju so morali Zanettiju nadeti prisilni jopič. Priča FTanc Braier je Čuvaj Žage Vekjet v Šketinju in je imel tisti večer službo. Slišal je lajanje psa v Žagi in šel pogledat, kaj je. Videl je nekega mladeniča z neko žensko. Mladenič je tolkel z nogo po vratih, da je dražil psa. Zato je posegel vmes neki drugi moški in takrat je prišlo do pretepa. Ženske so kričale in skušale miriti. On ni videl od blizu pretepa in se je takoj zopet umaknil. Gospodinja hotela Schillan v Skednju, Lucija Schillan, nastopi kot priča m pove, da je cela gruča v njeni gostilni popoldne izpila tri litre vermuta. Ponoči okrog enajste ure je slišala na cesti kričanje. Potem je prišel v gostilno neki moški in prosil pomoči za nekega ranjenega agenta. Hči Schillanove je telefonirala na kvesturo in na rešilno postajo. Potem de priSel avtomobil rešilne postaje in odpeljal ranjene. Zanetti je bil precej močno ranjen. Odv. Robba je predlagal kot pri-fco zdravnika rešilne postaje, ki je podal prvo pomoč ranjencem in odv. Giannini zahteva, da se zaslišijo tudi bolniški strežniki, ki so prihiteli na mesto pretepa. Sodni dvor zavrne oba predloga in da besedo drž. pravdniku odv. Trombyju, ki zahteva obeodbo Zanettija, Bruna Cesca in Anite Cesca, do čim predlaga za druge o-prostilno razsodbo radi pomanjkanja dokazov. Nato sta govorila branitelja odvetnika Giannini in Robba. Poslednji je posebno ostro kritiziral nastop agentov v tej zadevi in zahteval oprostilno razsodbo za vse obtožence, in sicer ne radi pomanjkanja dokazov, pač pa, ker ni»o zagrešili dejanja. Sodni dvor je obsodil Zanettija na 2 meseca in 26 dni ječe, Cesco na 4 mesece in Anito Cesca na ?5 dni ječe — poslednja dva pogojno, d oči m mora Zanetti odsedeti še nekaj dni, ki jih je pred časom «dobil» od pretorja. Vsi drugi obtoženci so bili oproščeni radi pomanjkanja dokazov. Vesti z goriškega Goriške mestne vesti Poslanec Rcssonl pride v Gorico iDne 15. aprila prispe v Gorico poslanec Rossoni, predsednik sindikatov. Njegov prihod je v zvezi s sindikalnim kongresom, ki se bo vršil tisti dan v Gorici. Na njem bo Rossoni pojasnil delavcem pomen sindikalnih organizacij. Natečaj za traf?ko št. 6S v Šempetra pri Gorici. Z dnem 10. t. m. je razpisan na goriški občini natečaj za trafiko Št. 69 v Šempetru pri Gorici. Prošnje naj se vlagajo na goriško županstvo na kolkovni poli za L 2. Čas za vlaganje je 10 dni po razpisu natečaja. Pravico do vlaganja prošenj imajo oni, ki stanujejo v goriški občini že najmanj leto dni. Živi, mrtvi in poročeni v Goiici. Od 1. do 7. aprila t. 1. se je v Gorici rodillo 9 moških in 8 žensk; skupaj 17. — Umrlo jih je 7 moških in 9 žensk; skupaj 16. Med tenii so umrli: Vera Komel - 1 leto, Andrej Gomišček.- 68, Marija Vižin roj. Uršič - t>5, J usta Mozetič - 57, Ivana Rebek - 62, Stanislav Pav&ič -16. Franc Martelanc - 58. — Poroki sta se izvršili dve. Iu sicer se je poročil novinar tuk. podured-ništva ital. lista <*Gazzettino» g. Cutelli z učiteljico g.čno Margerito Delchin ter Angel Cattaneo z En.o Antih. Kamen mu Je padel na glavo Na trgu Catterini podirajo te dni delavci poslopje Ritter, kjer bodo zgradili balillski dom. Pri tem delu pa je včeraj delavcu F. Beltra-me, staremu 47 let, iz Resiutta (Furlanija), priletel z visokega precejšen kamen na glavo in ga močno ranil. Zeieni krifc ga je prepeljal v goriško mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti, po mnenju zdravnikov, 15 dni. Izpred s^diKa Proces proti deveterim pevcem iz Gzrjjana odgedr-a Včeraj bi se bil moral vršiti na goriškem kazenskem sodišču proces proti deveterim obtožencem iz Ozeljana, ki so bili obtoženi, da so dne 8. septembra 1927. peli v Cr-ničah, ob priliki nekega javnega plesa, proti drŽav no pesem, ki se je glasila: «Qj Slovani, kje so naše meje, kje je naša kri? ■— Tam na Piavi tam so naše meje, tam je naša kri.» Obtoženci so: Venceslav Špacapan iz Ozeljana, Štefanija Špacapan, Joeipina špacapan, Pavla Tribuša; vsi ti iz Ozeljana. Friderik Brankovič iz Šempa^a, Mihael DraSček iz Kromberga, Iv. Leban iz Sv. Mihaeia, Jožef Remec ter Pavla Špacapan iz Šempasa. Svoj čas so bili obtoženci obsojeni od ojdovskega sodnika vsak na meeee in FranČiško Bolek, iz Št. Vida pri Vipavi, tatvine v lastni trgoTini, kar se jo pa tekom razprave izkazalo, da ni bilo resnično, pač pa da sta obtoženca samr. skrivala blago, da bi svoje upnike opeharila. Sodišče ju jc obsodilo: Marijo Ferjančifi na 8 mesecev zapora, Ivana Vidriha pis na 6 mesecev. Ponaredil le podpis na pokojninski' knjižici in tako nepo&teno zaslužil 15€4.e» lir. Pet let, dva meseci- in dva dnt zapora je dobil Jeremija CaucJan^, star 63 let, bivSi poštni uradnik v Erazzanu, ker je bil obdolžen, da je ponaredil podpis na po koj ninski knjižici nekega pok. Rinaidi-ja ter tako o&kodovai postno upiravo za 15<;4.60 lir. Obtoženec <=e je izgovarjal. da je nedolžen, pa mu ni nič pomagalo. Sodniki so ga tudi za vedno izključili iz v<-eh iavnih služb. Ker ni prižgal luči preč gCAtilno. Franca Liliiika je tolminski pre-tor kaznoval na tri dni zapora in 30 lir globe, ker so nekoč orožniki' zapazili, da nima luči pred "-vojo gonilno. Obsodil ga jo v kontun-a-ciji. Sedaj se je pa Lužnik pritožil, češ da ni mogel priti pravočasno k razpravi radi slabih poti v gorah in da je veter usodnega -večera u-gasnil leščerbo pred njegovo gostilno. Zato da ni nič kriv. Sodniki pa so včeraj prvo ra?-x*dbo potrdili. ____ BORZNO POKOSILO Amsterdam 761.50-7^7.50, B^lgitfa 2G2.50-2tX5.50, Francija 74.48-74.78, London 92.48>ž-92.tJ8M, New York 18.91 Ji-18.97*, Španija 31 j.50-321.50 Švica 364 10-3fto.40, Atene 25-25.50, Berlin 450.25 - 451».25, Bukare&t 11.72* -12.12?«, Praga 56.02M -56.32^, Odrska 328.50 3^.50, Dunaj 263.75-260.75, Zagreb 33.22-33.52, Uradna cena zlata (12. 4.) 3t)ti0l; Liktorsko posojilo 86.10; vojnood-čkodninske obveznice 77.75. ZAHVALA. Podpisane se tem potom naj-topleje zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega nepozabnega Ul Posebna zahvaia domaČim fantom in dekietom, komenskim pevcem in kriški godbi. Bog plačaj ! Sveto-Trst, 10. aprila 1928. 392 Žalujoče seslrs. HALI OGLASI IŠČEM brivskega pomoću ka. Nastop lako}. Anion Erjjaver, brivec in Lasailar, Ajdovščina 36. 398 ZLAT&RMA Albar! Pcvh Trot, Vin Mamici «6 kupuje krone po 137 Popravfja in prodaja zlafenino. l[PlF» SAR ZOB0Z0BATNIH ■▼▼▼▼▼▼v*« vVVVVT ▼ TVV ▼ ▼ I UST m S. IAZZARO 2J, II. Herotojte in širite „EOinOST" 8£9 m PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Pajčevina Roman t Mirita dalih Iz ruSčine prevedel L V- ----1«"' ■ T- — Ali veste, kaj mi je rekel Berenklau, ko pie uplenil? — Kdor hoče dobiti plen, mora naravnost k smotru, in se ne sme ustavljati na pol poti pred ovirami. — Mislim, da ima. prav, *— je rekla Milica in se nasmejala. — Da, Loheor grin Je pogumen in ljubezniv moč! Igor je vzkipel. ; , * — AJi ste to vi, Milica Jurjevna? Vi — h« Jurija Mihajlovića, učenka Valerijana Petroviča, — obsipujete s pohvalami Nemca, ki gre za vami kakor senca. Meni pa se je vedno dozdevalo, da sovražite ta nemški izrodek. Ali pa sem se morda irK>fil in imate posebne vzroke, da opravičujete nietiov odkrilo zanimanje za vas. o čemer vsi govore? Povejte, morda sem prišel prepozno in vaše srce pripada že temu «popolnežu» ? — Ah, kakSne neumnosti brbljate, knezi Vi nimate najmanjšega povoda za take domneve, — je nevoljno rekla Milica. Sla sta k utici, ki je hila prepletena z divjo trto in obdana od rožnih grmov; notri je stala klop, a med zelenjem skriti lampion ček je razlival okrog slabo, dre motno svetlobo. — Oprostite, če sem vas razžalil, toda ljubo-s umje me je premagalo, — je rekel knez, jo prijel zaroko ter jo peljal h klopi. — Ne morem prenašati već te negotovosti in prosim vas, da ms poslušate nekaj trenotkov. Predela, toda posluteo mu je sle- J?1** J® tranou*, ko ^ mora!* u odločiti svojo usodo; istočasno pa je stopila pred njo kakor groceča prikazen aerenkiavom vob-doititev. ,od- — «K*f pa, če se moti o knezu in pogubi sebe, ko zveie svojo usodo s knezovo? Ne, to ni mogoče! Tiste besede je grofu narekovalo ljubosumje in zdaj je prišel Čas, ko si mora ona safir-tati svojo Življenjsko pot.» Sedla je na klop in pokazala knezu mesto IX)] e« sebe. — Govorite, Igor Nikolajevič. Knez je padel na kolena pred njo, jo prijel za roko in jo pokril s poljubi. «— Ni treba besed, Milica, da razumete, kar vam hočem izraziti. Ali ne veste, da vas že voč let obottujem in da sem prišel semkaj, da si zagotovim srečo. Odgovorite, draga, in preženite moje muke. Ali me ljubite« vsaj nekoliko? Ali hočete postati moja In biti angel mojega življenja? Milico je prevzela slabost, v njeni notranjosti j« zakipelo nekaj neznanega in nerazumljivega-: bilo jI je sladko pri srcu in bridko in solze so jo davile v grlu. In kakor hi se bala zapozniti z odgovorom, se je sklonila h knezu in odgovorila s tresočim se glasom: — Tudi jaz vas ljubim, Igor! 2e davno sem se smatrala za vaSo nevesto in radostno sprejemam vašo ponudbo. Blafcen vzklik se je izvil knezu iz prsi; sedel Je poleg) Milice in jo objel okrog pasu. — Hvala, draga moja nevesta, za dobro besedo, ki me je napravila srečnega za vse življenje, — je roftopetal, jo privlekel k sebi in jo strastno poljubil. V poltemi ni zapazil njene bledobe, a tresoči se glas ie pripisoval trenotni ciničnosti. Kakor v zamaknjenju je Milica .-»inJela in trudno naslonila glavo na njegovo rame tei lazr-treseno poslušala njegova zatrjevanja ljubezni; toda črez nekaj trenotkov se >e vzkkmilu ter se oprostila knezovega objema. — Vrnem se h gostom, a vi ostanite tu. Nečem, da bi naju videli skupaj; radovedni pogledi Jn gladki nasmehi so mi v tem hipu neznosni Jutri pa govorite z dedom. — Pokoravam se, moja kraljica, toda ne, dokler ne dobim od vas poljuba, — je veselo pristal knez In si hotel sam vzeti nagrado. Toda Milica se mu je rahlo in dražestno izvila iz rok kakor metulj, mu poslala s pragai zračni poljub in izginila v temi. Šele na ovinku je zmanjšala korak, šla z roko preko obličja in si prizadevala urediti svoje misli. Tako je torej vse končano: kar jo je vleklo k sebi in bi jo skoraj pogoltnilo, je pregrajeno. Če ljubi kneza in če jo je njegova zasnubitev vzradostila, se ni niti vprašala. Samo en občutek jo je obvladoval in sicer občutek velikega olajšanja in odrešitve iz neke nejasne nevarnosti, kt je visela nad njeno glavo, istočasno pa ji je iz globočine srca vstajalo nekaj težkega in more« čega.