UST - Št. 8 (1439) - 24. februarja 1977 STRAN 11
8
GO
S
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XIV.
Novo mesto, 24. februarja 1977
St. 5
VSEBINA
OBČINA KRŠKO:
57. Dogovor o temeljih družbenega plana občine Krško za obdobje 1976—1980
58. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Krško
OBČINA NOVO MESTO:
59. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
60. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Novo mesto v I. polletju 1977
61. Odlok o oprostitvi plačevanja pristojbin za kmetijske traktoije in njihove priklopnike ter nekatera specialna cestna motoma vozila
62. Odlok o prenehanju občinskega gasilskega sklada
OBČINA KOČEVJE:
63. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v prvem polletju 1977
Občina Krško
57.
Na temelju zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) ter 96. člena Statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 19—193/74), organizacije združenega dela, ki neposredno sodelujejo pri uresničevanju osnov tega dogovora, izvršni svet skupščine občine Krško. Samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti, krajevne skupnosti, Ljubljanska banka, podružnica Krško, Občinska konferenca SZDL, Občinski sindikalni svet Krško in Gospodarska zbornica Slovenije, Medobčinski odbor za Posavje, sklenejo
DOGOVOR
O TEMELJIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE KRŠKO ZA OBDOBJE 1976-1980
1.	POGLAVJE UVODNA DOLOČILA
1. S tem dogovorom opredeljujejo podpisniki skupne interese, temeljne cilje in naloge razvoja, medsebojne odnose, pravice in dolžnosti za uresničevanje ciljev srednjeročnega obdobja.
2. Podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo na podlagi sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov uresničevali naslednje skupne cilje:
—	dosledno uveljavljanje in utijcvanje z ustavo opredeljenih samoupravnih socialističnih odnosov delovnih ljudi in občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih ter drugih asociacijah za enako-
pravno in vzajemno odgovornost pri sprejemanju in uresničevanju skupnih ciljev razvoja;
— krepitev varnosti, družbene samozaščite in ljudske obrambe kot pomembne sestavine gospodarske in politične stabilnosti ter sestavnega dela celotnega družbeno-ekonomskega razvoja občine, temeljnih in dmgih organizacij združenega dela. krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti ter vseh delovnih ljudi in občanov;
— dograjevanje in izpopolnjevanje delegatskega sistema v vseh samoupravnih asociacijah in na vseh ravneh, za njegovo popolno uveljavitev in vsebinsko obogatitev pa izoblikovati tak informacijski sistem, ki bo omogočal učinkovito delovanje delegatskega sistema;
- dosledno oblikovanje dohodkovnih odnosov med TOZD in OZD, kjer delavci svobodno združujejo svoje delo in sredstva družbene reprodukcije, s posebnim poudarkom za uveljavitev dohodkovnih odnosov v tistih TOZD, ki imajo sedež OZD izven občine Krško, da čimprej uveljavijo ustavna določila o samoupravljanju v OZD. Kjer so za to dani pogoji, posebno še v večjih enotah, je treba formirati temeljne organizacije združenega dela;
- hitrejša rast življenjske ravni mora izhajati iz povečane dinamike gospodarske rasti, ki temelji na kvalitetnih osnovah: povečanju produktivnosti dela in sredstev, intenzivni investicijski dejavnosti v realnih okvirih za izboljšanje tehnoloških procesov, posodabljanje in rekonstrukcijo, večji ekonomičnosti, na povečanju izvoza in substituciji uvoza;	,
- za povečanje produktivnosti dela je treba razvijati pravilen odnos do dela, urediti ustrezne delovne pogoje in družbeni standard delavcev, s poudarkom na zdravstveni zaščiti za zmanjšanje izostankov z dela zaradi bolezni;
- delitev ustvarjenega družbenega proizvoda na osebno, investicijsko, skupno in splošno porabo mora temeljiti na upoštevanju določenih specifičnosti občine, hkrati pa mora vključevati razmerja, ki jih opredeljujejo dogovori in sporazumi v republiki, s primarno nalogo - večanje produktivnosti dela in sredstev;
— pospeševanje integracijskih procesov v kovinski industriji, kmetijstvu, trgovini in gostinstvu ter medsebojno povezovanje ostalih dejavnosti v proizvodnem, tehnološkem in organizacijskem pogledu v občini in povezovanje gospodarstva v reprodukcijske celote v širšem gospodarskem prostoru;
— usmeritev razvojne politike občine v skladnejši socialnoekonomski razvoj vseh območij, z zagotovitvijo solidarnosti prelivanja sredstev, namenjenih za hitrejši razvoj, s posebnim poudar-
kom na manj razvitih krajevnih skupnostih oziroma posameznih manj razvitih področij v občini.
Zagotoviti je‘ treba povezovanje gospodarskih in negospodarskih samoupravnih subjektov v krajevnih skupnostih v občini, regiji in širši družbenopolitični skupnosti.
- Racionalno zaposlovanje delavcev v organizacijah združenega dela z vključevanjem mlajših strokovnih kadrov. Vzporedno z investicijami v povečavo kapacitet zagotoviti ustrezen družbeni standard (stanovanja, šole, vzgojno varstvene ustanove, komunalno oskrbo in drugo), ki naj enakomerno zadovoljuje potrebe na celotnem področju občine;
- zagotoviti je treba pogoje, da se delavci v dnevni delovni migraciji v večji meri zaposlujejo v občini Krško, predvsem še iz manj razvitih področij občine (Gorjanci, Kozjanski predel) in zadržati naseljenost v krajih, ki so še posebej pomembni glede na obrambni vidik;
- zagotoviti novelacijo veljavne urbanistične dokumentacije in izdelavo novih projektov, kar je osnova za večjo urbanistično disciplino in hitrejšo realizacijo predvidenih investicij;
- preprečiti vsako naddjnje stopnjevanje uničevanja okolja in popraviti že načeto;
- glede na zastavljene cilje na področju gospodarskega razvoja je treba pospešiti razvoj osnovnega in strokovnega izobraževanja s štipendiranjem in pravilno kadrovsko politiko, zdravstva, socialnega varstva in vseh elementov, ki v večji meri vplivajo na rast produktivnosti dela. S skladnim razvojem vseh družbenih dejavnosti je treba odpravljati socialno neenakost. Razvoj teh dejavnosti je treba uskladiti tudi v širšem prostoru na temelju vzajemnosti in solidarnosti.
3. Na temelju materialne osnove in dosedanjih gibanj v gospodarstvu ter načrtovanih gibanj razvoja organizacij združenega dela v obdobju 1976—1980 pričakujemo naslednje povprečne stopnje rasti:
rast prebivalstva 0.8 rast družbenega proizvoda 9 rast zaposlenosti 3 rast produktivnosti 4
uravnovešenost zunanjetrgovinske bilance do leta 1980
izboljšanje kadrovske strukture.
4. Intenzivnejša investicijska dejavnost v načrtovane proizvodne zmogljivosti bo predvsem v prvih letih petletnega obdobja in to pretežni del v dejavnosti industrije. Zato je predvidena gospodarska rast po dejavnostih neenakomerna. Družbeni proizvod po posameznih panogah dejavnosti bo po predvidevanjih rasel po stopnjah:
- industrija 9.7
- kmetijstvo 7
- gozdarstvo 1
- gradbeništvo 10
- promet 10
- trgovina 10
- gostinstvo 12 . — obrt 8
- komunala in zavodi 8 DRUŽBENI SEKTOR 9.6 ZASEBNI SEKTOR 4.8
DRUŽBENI IN ZASEBNI SEKTOR SKUPAJ 9
5. Podpisniki se obvezujejo, da bodo nenehno dopolnjevali akcijske programe za stabilizacijo in varčevanje na vseh področjih in jih
dosledno izvajali, kai je pogoj za doseganje načrtovane gospodarske rasti.
Nuklearna elektrarna Krško zaradi izjemno visokega organskega sestava kapitala in glede na rok izgradnje ter pričetek obratovanja proti koncu petletnega obdobja v predvidevanjih ni upoštevana.
6.	Podpisniki ugotavljajo kot osnovno nalogo usklajen razvoj predvsem naslednjih področij:
industrije, ki bo še v naprej najpomembnejša gospodarska dejavnost in nosilka razvoja. Poudarek bo na razvoju papirne, kovinskopredelovalne, industrije gradbenega materiala, industrije elementov za elektroniko, industrije za pridobivanje električne energije.
Pomemben delež v skupni proizvodnji bodo imele tudi živilska industrija, konfekcija oblačil in rudarstvo.
Prednost bo dana proizvodnji, ki bo povečevala domačo konjunkturo, ne da bi pri tem poslabševala zunanjetrgovinsko bilanco.
Za razvijanje mednarodne menjave bodo pospešile izvoz: papirna, kovinska, živilska in industrija konfekcije oblačil.
Kmetijstva, ki bo usmerjeno v razvoj vinogradništva, sadjarstva, jagodičevja, v pridelke za predelavo in v živinorejo. '
V	ta namen je ob naravnih pogojih treba racionalizirati kmetijsko proizvodnjo in s samoupravnim dogovarjanjem med primarno proizvodnjo, predelavo in trgovino v okviru občine, regije in v širšem gospodarskem prostoru zagotoviti plasma tržnih viškov. Povečanje tržnih viškov je treba doseči s proizvodnjo iz usmerjenih kmetij. Vzporedno s tem je treba na osnovi skupnega vlaganja in dohodkovnih odnosov doseči hitrejšo proizvodnjo.
Za povečanje produktivnosti v zasebnem sektorju bo treba intenzivirati razne oblike združevanja dela in sredstev kmetov.
Kmetijska zemljiška skupnost bo nadaljevala s pripravami za združevanje zemljišč zasebnih kmetovalcev.
Trgovine, za izboljšanje osnovne preskrbe prebivalstva in izbiro blaga za celotno področje občine. Izboljšati je treba tudi preskrbo z reprodukcijskim materialom, predvsem za potrebe malega gospodarstva. Z namenom, da trgovina na drobno v celoti zajema kupno moč v občini in zagotovi dobro preksrbo, bodo zgrajena ustrezna skladišča, nova blagovnica v Krškem, samopostrežba in novi trgovski lokali v Brestanici. Vzporedno se bo morala trgovina povezovati s proizvodnimi organizacijami združenega dela in z drugimi trgovskimi organizacijami in doseči večjo poslovnost, ki je pogoj za realizacijo zastavljenih ciljev.
Dislocirane trgovske enote, s sedežem trgovskih oz. proizvodnih delovnih organizacij izven občine, morajo v celoti izvajati svojo preskrbovalno funkcijo na področju občine Krško. V ta namen je treba ustvariti pogoje za nemoteno poslovanje - urediti oziroma izgraditi nove prodajne površine, za kar naj matična podjetja vložijo sredstva akumulacije na področju občine Krško.
Trgovina na debelo naj poveča obseg dejavnosti in razširi predmet poslovanja na sorodne in komplementarne skupine blaga, zagotovi ustrezne skladiščne kapacitete in dopolni razvoj trgovine na drobno.
Gostinstva in turizma, z maksimalnim izkoriščanjem rekreativne vrednosti prostora, ki nudi z naravnimi lepotami — gozdovi, reko Krko, privlačnimi vinogradniškimi predeli, agrarno pokrajino — kot osnovo za kmečki turizem, vrsto pomembnih pogojev za razvoj turizma in vzporednih dejavnosti.
Poleg lepote pokrajine so za turizem zanimivi bogati umetnost-no-zgodovmski spomeniki, arheološka najdišča in ostale privlačnosti, ki so za vzpon gostinstva in turizma izrednega pomena. V obdobju 1976 - 1980 je treba izkoristiti vse potencialne možnosti za pospešen razvoj teh dejavnosti, z boljšo opremljenostjo in s povečanjem gostinskih kapacitet, z ustrezno usposobljenostjo v nudenju tovrstnih uslug in z drugimi dejavniki. V ta namen bodo zgrajene nove gostinske kapacitete v Krškem, hotelske kapacitete v gradu Kostanjevica, urediti tovrstne kapacitete v gradu Brestanica in na „Ribniku“ v Brestanici ter vključiti v razvoj gostinstva in turizma področje Bohorja in Gorjancev.
Prometa, kjer bo predvideni razvoj gospodarstva zahteval večji in kvalitetnejši obseg prometnih storitev.
Poštni promet bo izboljšal kvaliteto dostave z ukinitvijo 2-krat tedenske dostave in uvedbo redne dostave, povečal bo dostopnost PTT enot in pospešil izgradnjo telefonskih zmogljivosti vseh vrst in na vseh ravneh, moderniziral tehnološki proces in uvajanje v promet sodobne dosežke tehnike telekomunikacij.
Do leta 1980 se bodo povečale: poštne storitve za 22%, telegrafske storitve za 58 %, telefonske storitve za 67 %, ostale storitve pa za 93 %.
Razvoj telefonskega omrežja temelji na povečanih kapacitetah pri avtomatskih telefonskih centralah: Krško za 1000 priključkov,
Brestanica za 60 priključkov, Kostanjevica na Krki za 100 in Senovo za 60 priključkov.
Vključena bo avtomatska telefonska centrala na Raki za 40 priključkov. Število telefonskih naročnikov na 1000 prebivalcev se bo povečalo od sedanjih 3 na 6 v letu 1980.
Telefonske naročnike pošt, kjer ni predvidena avtomatska telefonska centrala, bodo preko kabelskih TT zvez vključevale sosednje ATC: Podbočje v ATC Kostanjevica, Koprivnica v ATC Brestanica. Razširjena bodo krajevna kabelska omrežja v Krškem, Brestanici, Senovem in Kostanjevici na Krki. Povečano bo tudi število medkrajevnih zvez.
Obseg investicijskih vlaganj v obdobju 1976—1980 bo znašal za poštne, telegrafske in telefonske kapacitete 17,191.000 din. Nosilec: SIS za PTT promet.
V cestnem prometu bo potrebno storitve bolj prilagajati izvorom potnikov in blaga.
Pri urejanju cestnega potniškega prometa je treba urediti dobro prometno povezavo med kraji v občini in izven nje z rednimi linijami in posebnimi vožnjami.
Storitve tovornega prometa se bodo po fizičnem obsegu povečale za enkratni sedanji obseg.
V železniškem prometu je treba zagotoviti boljšo kvaliteto in hitrost prevozov potnikov in blaga.
Obrti, za pospešitev razvoja drobnega gospodarstva, s poudarkom na pospešenem razvoju deficitarnih dejavnosti storitvene obrti, z večjim vključevanjem zasebnih obrtnikov. Posebno skrb bo posvetiti možnostim in pogojem za ustanavljanje obrtnih dejavnosti v zaostalih predelih območja občine (Gorjanci, Kozjansko), pri čemer naj aktivno sodelujejo tudi krajevne skupnosti.
Za povečanje zmogljivosti storitvene obrti bo dana prednost razvoju drobnega gospodarstva s stimulativnejšo davčno politiko, ugodnejšim kreditiranjem in prostorskim načrtovanjem oskrbovalnih centrov, z obrati storitvene obrti v stanovanjskih soseskah.
Proizvodno obrt predstavlja Splošno mizarstvo Krško, ki ima z izgradnjo novih poslovnih prostorov realne možnosti za povečanje proizvodnje in plasma individualne proizvodnje stavbnega pohištva in notranje opreme.
Komunalne dejavnosti, za vzdrževanje komunalne infrastrukture in varstva okolja. Posvetiti bo več pozornosti čistoči mest in naselij
-	zbiranju, odvozu in uničevanju odpadkov in dvigu komunalne kulture občanov. Preko interesnih skupnosti je treba povečati vpliv občanov na komunalno gospodarstvo in doseči višjo stopnjo koordinacije med temi področji z namenom boljšega zadovoljevanja potreb.
Varovanje obdelovalne površine, višjo stopnjo urbanizacije prebivalstva, boljše spremljanje gibanja urbanizacije in proučevanje problemov ureditve in razvoja naselij ter komunalnega urejanja bo potrebno reševati s primerno urbanistično politiko.
7.	Podpisniki se zavezujejo razvijati takšne proizvodne aktivnosti, ki bodo slonele na uporabi domačih surovin in zagotavljale hitrejšo stopnjo rasti izvoza in manjšo rast uvoza ter racionalnejšo uporabo energije.
2.	POGLAVJE SKUPNE PREDNOSTNE NALOGE IN PRIORITETE
1. člen
Za doseganje planirane stopnje rasti družbenega proizvoda 9 % v obdobju 1976-1980 bo potrebno vložiti v naložbe za obratna in osnovna sredstva - družbeni sektor gospodarstva 2.000.000.000 din. V investicijah ni zajeta Nuklearna elektrarna Krško.
2. člen
Podpisniki soglašajo, da bodo sredstva skupnih rezerv namenjena prvenstveno razvoju tistih dejavnosti, ki sedaj najbolj zaostajajo in nimajo zadostne lastne materialne osnove za pospešen razvoj, so pa bistvenega pomena pri uresničevanju ciljev do leta 1980.
3. člen
Podpisniki ugotavljajo, da je za načrtovan socialno -ekonomski razvoj potrebno izboljšati kvalifikacijsko in izobrazbeno strukturo živega dela na osnovah racionalnega zaposlovanja. Delovne organizacije - podpisniki tega dogovora se obvezujejo, da bodo zagotovile stopnje rasti zaposlovanja do 3,8 % letno, izboljševale delovne in druge pogoje, omogočale izobraževanje ob delu in razvijale strokovne kadrovske službe, skladno z družbenim dogovorom.
1975	1980
45,7	39,8
36,9	37.6
12.5	14.3
3.1	4,7
1.8	3.6
4.	člen
Podpisniki se obvezujejo štipendirati dijake srednjih, višjih in visokih šol za poklice, ki jih delovne organizacije s področja gospodarstva in negospodarstva izkazujejo v programih potreb po kadrih do leta 1980. Ob sočasnem izobraževanju ob delu bi dosegli izboljšanje strukture zaposlenih v korist strokovnih kadrov, in sicer:
- poklici ozkega profila
- poklici širokega profila
- poklici profila tehnik in njemu podobni
- poklici profila inženir
- poklici profila dipl. ing.
5. člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo zagotovili osnovno preskrbo občanov z ustrezno trgovinsko mrežo tudi izven centrov.
6. člen
Podpisniki se obvezujejo, da bodo sredstva, namenjena za splošno in skupno porabo, naraščala v odvisnosti od rasti dohodka oz. osebnih dohodkov in v skladu z intencijami srednjeročnega plana razvoja SRS za obdobje 1976—1980.
7. člen
Podpisniki ugotavljajo kot primarno nalogo usklajen razvoj družbenih dejavnosti, v okviru posameznih dejavnosti pa imajo prioriteto tista področja, ki povečujejo produktivnost delovnega človeka in njegovo socialno varnost.
8. člen
Udeleženci bodo spremljali gibanje družbenega proizvoda in vseh oblik porabe, delitvena razmeija pa bodo letno usklajevali z doseženo redno rastjo družbenega proizvoda.
9.	člen
IZOBRAŽEVANJE
Podpisniki družbenega dogovora se dogovorijo:
- da bodo zagotovili enoizmenski pouk za vse šoloobvezne otroke; v ta namen bo v obdobju 1976 — 1980 zgrajena nova šola v Leskovcu, adaptirana šola na Raki, v Kostanjevici, v Podbočju in v Brestanici.
Za zagotovitev prehrane otrok je treba v Krškem povečati kuhinjo. Sredstva za investicije: za osnovno šolo Leskovec, za dograditev osnovne šole na Raki, v Kostanjevici, v Podbočju, v Brestanici, na Senovem, v Koprivnici in v Krškem.
Z izvedbo teh investicij bo možno realizirati naslednji program izobraževanja:
- zagotovljen bo enoizmenski pouk za 3.331 otrok in ustvarjeni bodo pogoji za razširitev podaljšanega bivanja s poudarkom na celodnevni šoli.
V	celodnevno šolo in podaljšano bivanje bo vključenih v letu 1980 25 % vseh učencev.
Število učencev bo poraslo od 3.293 na 3.331. Število učiteljev bo večje za 24, tako da bo v letu 1980 zaposlenih na osnovnih šolah 199 učiteljev. Število oddelkov se bo povečalo od 130 do 135 v letu 1980;
- zagotoviti bo treba brezplačne prevoze za vse učence osnovnih šol, ki stanujejo več kot 4 km od osnovne šole, oziroma organizirati in financirati varstvo učencev pri rejniških družinah;
- za vse otroke bo pred vstopom v osnovno šolo treba organizirati malo šolo;
- za izenačitev možnosti izobraževanja mladine in odraslih bo treba razvijati delo izobraževalnih organizacij, ki se s temi oblikami ukvarjajo;
- zagotoviti bo treba pogoje za postopen prehod na usmerjeno izobraževanje in pospešeno razvijati tista področja, ki bodo zagotavljala ustrezne kadre za potrebe gospodarstva in negospodarstva v občini;
- posebnemu šolstvu zagotoviti boljše možnosti za uresničevanje programa in pri tem iskati rešitve v pbstoječih šolskih prostorih;
10. člen OTROŠKO VARSTVO
Podpisniki se dogovorijo, da bodo zagotovili pogoje, da bo do leta 1980 vključenih v družbeno organiziranem varstvu 610 otrok. Za uresničitev tega cilja je treba pridobiti 320 novih mest in usposobiti 21 vzgojiteljic, 4 negovalke in 6 varuhinj.
Zagotoviti je treba pogoje, da bo do leta 1980 pri varstvenih družinah 50 otrok, starih od 0 — 3 leta.
V obdobju 1976 - 1980 bo treba zgraditi letoviško bazo za letovanje predšolskih in šolskih otrok za 80 otrok v eni izmeni.
Investicijska sredstva bodo znašala 4,000.000 din.
Skupnost otroškega varstva bo prispevala za sanacijo šolskih kuhinj 1,050.000 din. Urediti bo potrebno 26 otroških igrišč po večjih naseljih in mestnih središčih; v denarju bo za to potrebnih
1,354.000	din, vrednost prostovoljnega dela pa bo znašala 400.000 din.
Podpirati bo treba druge oblike varstva (ritmično vzgojo, cicibanovo šolo, letovanje otrok). Skupaj z izobraževanjem bo treba poskrbeti za enako obdaritev otrok (ob dedku Mrazu in drugo).
Zagotavljati bo treba pred- in poporodno varstvo matere.
Denarne dajatve za vzdrževanje otrok (otroški dodatek, dodatek za kmečke otroke, posebni dodatek za otroke, ki imajo edinega hranilca in za težje prizadete otroke) bodo izplačevali najmanj za enako število otrok kot v letu 1975 in v višini, ki bo vsako leto usklajena z rastjo življenjskih stroškov.
11. člen ZDRAVSTVO
V skladu s potrebami in z interesi delovnih ljudi v občini, ob upoštevanju gibanja prebivalstva, njegovega zdravstvenega stanja ter dosedanjegrazvoja zdravstvenega varstva in zdravstvenih zmogljivosti se podpisniki dogovorijo, da bodo v letih 1976 — 1980 hitreje razvijali predvsem:
- službo medicine dela,
- službo splošne medicine.
- službo za mentalno higieno.
Za uresničitev načrtovanih nalog v srednjeročnem obdobju 1976
-	1980 določajo podpisniki razvoj oblik zdravstvenega varstva in zdravstvenih dejavnosti predvsem:
- število vseh pregledov v osnovni zdravstveni službi se bo povečalo od 113.530 leta 1974 na 126.470 leta 1980 ali za 11 %;
- število vseh specialističnih pregledov se bo povečalo od 10.640 leta 1974 na 12.400 leta 1980 ali za 16%;
- število bolniških oskrbnih dni bo od števila 66.870 leta 1974 ostalo nespremenjeno do leta 1980;
- število izdanih zdravil na recept se bo povečalo od 126.728 leta 1974 na 140.000 leta 1980 ali za 11 %.
V okviru planiranega števila pregledov bo hitreje naraščalo število preventivnih pregledov, pri čemer bo zdravstvena služba vključila v sistematično zdravstveno varstvo:
- 8.073 aktivnih delavcev, kar je 30% celotne populacije na območju skupnosti,
- 1.546 udeležencev NOB, vojaških invalidov, borcev za severno mejo in borcev španske revolucionarne vojne 1936 — 1939, kar je 5,83 % celotne populacije na območju skupnosti;
2.791 predšolskih otrok, kar je 11% celotne populacije na območju skupnosti;
4.199 šolske mladine, kar je 16% celotne populacije na območju skupnosti;
- 6.231 žena v fertilnem obdobju ali 24 % celotne populacije na območju skupnosti.
Za uresničitev teh nalog je treba izboljšati dostopnost ter dosegljivost zdravstvene službe v občini, povečati skrb za zdravstveno stanje prebivalstva, izboljšati medsebojne odnose med zdravstvenimi delavci in delovnimi ljudmi ter kvaliteto dela zdravstvu.
Število zaposlenih delavcev v zdravstvu se bo povečalo od 76 na 103. S tem bo prišlo leta 1980 v skupnosti na enega zdravnika v osnovni zdravstveni službi 1.800 prebivalcev, na eno medicinsko sestro pa 900 prebivalcev.
V letih 1976 - 1980 bosta na osnovi teh sredstev zgrajeni oziroma dograjeni zdravstvena postaja Raka, katere predračunska vrednost je 3,000.000 din, in zdravstvena postaja Kostanjevica s predračunsko vrednostjo 2,000.000 din.
Zagotoviti je treba dograditev prostorov zdravstvenega doma Krško, v obsegu pribl. 487 m2 in pridobiti dodatne površine za zdravstveno dejavnost z adaptacijo obstoječih prostorov kot tudi površine pomožnih prostorov - garaže, zaklonišča in drugo, v skupni vrednosti 12,500.000 din.
12.	člen SOCIALNO SKRBSTVO
Podpisniki se dogovorijo, da bodo omogočili ogroženim posameznikom, družinam-in drugim družbenim skupinam sredstva za življenje, če jih sami niso sposobni ustvariti z delom ali na osnovi z delom pridobljenih pravic; jim zagotovili pomoč in varstvo in jim pomagali razreševati njihove osebne, družinske in druge probleme, ki ovirajo njihovo polnovredno vključevanje v delo in življenje družbene skupnosti.
V	obdobju 1976 - 1980 bodo prvenstvene naloge socialnega skrbstva:
— varstvo otrok in družine; skrb za socialno ogrožene družine z otroki; vključevanje čimvečjega števila otrok iz socialno ogroženih in neurejenih družin v letovanje, dnevno varstvo, rejniške družine in v vzgojne zavode. Posebno skrb bo treoa posvetiti zgodnjemu odkrivanju in obravnavanju predšolskih prizadetih in vzgojno motenih otrok, njihovemu razvrščanju in vključevanju v rehabilitacijo, to je v posebne oddelke vzgojno varstvenih zavodov, v varstvo in usposabljanje, v oddelke za delovno usposabljanje ter specialne zavode in zaposlovanje v posebnih delovnih pogojili.
Za težje motene in duševno prizadete otroke bo treba ustanoviti delavnico za delo pod posebnimi pogoji, kamor bomo v srednjeročnem obdobju vključili pribl. 15 otrok. Sredstva za ustanovitev in delovanje delavnice pod posebnimi pogoji bodo zagotovili podpisniki tega družbenega dogovora.
— Pri obravnavanju vedenjsko, osebnostno motenih otrok in mladoletnih prestopnikov, njihovih družin in ostalega socialnega okolja si bo potrebno prizadevati na preventivnem področju, v smeri zgodnjega odkrivanja pojavov ter uveljaviti nove oblike dela z mladoletnimi prestopniki (skupinsko delo, interesni klubi);
— varstvo odraslih: na*tem področju bo služba skrbela za varstvo odraslih, invalidnih in duševno prizadetih oseb, ki nimajo zagotovljenih osnovnih pravic na temelju drugih predpisov. Pri izvajanju varstva starostnikov bo nujno razširiti krog upravičencev in vsem potrebnim občanom omogočiti eksistenčni minimum. Tistim upravičencem, ki jim je družbena denarna pomoč edini vir preživljanja, bo potrebno zagotoviti pomoč vsaj v višini 75 % varstvene pokojnine.
Vsem nezavarovanim osebam in prejemnikom družbenih denarnih pomoči bo v srednjeročnem obdobju nujno treba zagotoviti zdravstveno varstvo.
Služba si bo prizadevala za sistematično razvijanje rejništva starostnikov ter bo organizirala nego in pomoč pri vsakdanjih opravilih na domu. Obenem bo krepila in razvijala sosesko pomoč v krajevnih skupnostih. Tistim osebam, ki potrebujejo posebno nego in jim oskrbe ni mogoče drugače zagotoviti, moramo nuditi oskrbo v domovih.
Prizadevati si bo treba za organizirano delo z osebami z družbeno negativnim vedenjem — alkoholiki. Razvijati in krepiti delo v klubu zdravljenih alkoholikov in si prizadevati za razvoj dispanzerskega zdravljenja alkoholikov.
Skupini neprilagojenih oseb - Romom bo potrebno omogočiti predvsem zaposlitev, nastanitev njihovih družin in vključitev šoloobveznih otrok v osnovno šolo. Te naloge bo potrebno reševati skupno z izobraževalno skupnostjo, s skupnostjo otroškega varstva in z drugimi organizacijami.
Za učinkovito pomoč ljudem za razreševanje njihovih osebnih, družinskih in družbenih problemov, ki so materialne in nematerialne narave, bo potrebno razviti strokovno socialno službo tudi v organizacijah združenega dela, šolah, krajevnih skupnostih, to je povsod tam, kjer problemi nastajajo.
13.	člen
TELESNA KULTURA
Pravica in dolžnost slehernega delovnega človeka in občana je, da se aktivno in redno udejstvuje v telesnokulturni dejavnosti. Zato se podpisniki dogovorijo, da bodo z usmerjanjem v telesno kulturo,
STRAN 14 DOLENJSKI UST - št. 8 (1439) - 24. februarja
v skladu z možnostmi, organizirali telesnokultumo dejavnost tudi za tiste delovne ljudi in občane, ki niso organizirani v društvih.
Vrhunskih dosežkov ni mogoče doseči v vseh oblikah športa, zato bo treba ustvariti pogoje za razvoj tistih športnih panog, kjer smo že imeli vrhunske dosežke.
Telesnokulturna skupnost bo iz razpoložljivih sredstev financirala za množičnost 50 % ali 4,045.000 din svojih sredstev, enak znesek pa bo namenjen tekmovalnemu in vrhunskemu športu v obdobju 1976 - 1980. Sodelovala bo pri izgradnji športnih objektov pri šolah.
V sredstvih za množičnost so že upoštevana sredstva za šolanje kadrov, najemnina za športne objekte in druga sredstva, namenjena za pogoje, ki so potrebni za razvoj telesne kulture. Prav tako gredo od sredstev, ki so namenjena za tekmovalni in vrhunski šport, poleg že omenjenih sredstev še sredstva, ki so potrebna za razvoj tekmovalnega in vrhunskega športa: šolanje kadrov za tovrstna tekmovanja, visoko strokovno — timsko delo na znanstveni osnovi.
14. člen KULTURA
Podpisniki bodo v temeljih plana občinske kulturne skupnosti upoštevali načela in smernice:
- za oblikovanje vsestransko razvite socialistične kulturne osebnosti;
- za uveljavljanje kulture kot bistvene sestavine združenega dela in kot dejavnosti posebnega družbenega pomena;
- za izenačevanje družbeno ekonomskega položaja delavcev na področju kulture z družbeno ekonomskim položajem delavcem na drugih področjih združenega dela;
- za skladnejši razvoj vseh družbenih dejavnosti, kar naj omogoči hitrejšo gospodarsko rast na osnovi večje produktivnosti dela.
Občinska kulturna skupnost bo usmerjala kulturni razvoj na temelju naslednjih izhodišč:
- da so delovni ljudje odločilni samoupravni dejavniki politike kulturnega razvoja;
- da pri oblikovanju kulturne politike enakopravno aktivno sodelujejo kulturni delavci in drugi delavci iz združenega dela;
- da se pospešuje izvirna kulturna ustvarjalnost;
- da se spodbuja kulturna vzgoja, zlasti mladih;
- da se uveljavljajo socialistična merila v kulturi in umetnosti na podlagi razvoja marksistične kritike;
- da se zagotovi izobraževanje potrebnih kadrov za kulturo, umetniško in prosvetno delo, za strokovno in raziskovalno delo v kulturi ter za organizacijo kulturnega življenja;
- da se povečujejo in bolj izenačujejo možnosti za kulturno življenje in nadaljnji razvoj kulturne dejavnosti ter zagotovi pomoč manj razvitim območjem.
15. člen
RAZISKOVALNA DEJAVNOST
V obdobju 1976 - 1980 je treba razviti samoupravno organiziranost občinske raziskovalne skupnosti, da bo v najboljšo pomoč nosilcem raziskovalnega interesa - delovnim ljudem v združenem delu.
Okrepiti med delovnimi ljudmi potrebo po razvoju in uporabi novega znanja, uveljaviti znanstvene zamisli iz delovnih organizacij, pomagati, da se raziskovalni in izumiteljski dosežki prenesejo v proizvodni proces, dati družbeno priznanje izumiteljem združenega dela.
16. člen
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev in občanov je treba doseči večjo enotnost vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri oblikovanju in uvajanju politike stanovanjske graditve, večji obseg stanovanjske izgradnje kot je bil v predhodnem obdobju ter večje in aktivnejše sodelovanje stanovalcev v stanovanjski samoupravi v okviru zborov stanovalcev in hišnih svetov.
Obseg stanovanjske izgradnje v občini Krško temelji: na predvideni stopnji rasti zaposlovanja in osebnih dohodkov ter na 6 % prispevku od bruto osebnih dohodkov delavcev za stanovanjsko izgradnjo.
V	\etih 1916—80 bomo v občim Kriko zgradil stanovanj, \\\
sicer:
— v družbeno usmerjeni gradnji	486	stanovanj
— v zasebni gradnji	360	stanovanj.
Območje graditve stanovanj bo zajemalo v obdobju 1976 1^80 ^
skupno približno 28 ha. od tega:
Krško - pribl. 12 ha Leskovec - pribl. 9 ha Narpelj - pribl. 2 ha Kostanjevica - pribl. 1 ha Brestanica - pribl. 2,5 ha Senovo — pribl. 1,5 ha Zaradi večjih potreb po stanovanjih, ki izhajajo iz povečanega števila prebivalstva, upadanja individualne gradnje in nezadostne komunalne opremljenosti gradbenih zemljišč se podpisniki dogovorijo, da bo znašala prispevna stopnja za stanovanjsko dejavnost najmanj 8 % od bruto osebnih dohodkov.
Pri povečani stopnji od 6 na 8 % se podpisniki sporazumejo, da se bodo o namenski porabi teh sredstev posebej dogovaijali.
17. člen
VODNO GOSPODARSTVO
Pristop k rešitvi odplak celuloze iz Krškega je izredno pereč tako z vidika zmanjšanja onesnaženja Save. ki se je zlasti zaostrilo /. gradnjo NE, kakor tudi zaradi povečave oz. rekonstrukcije . proizvodnje celuloze.	.	•	_
Za L sistem čiščenja do leta 1980 je potrebno vložiti, 89,811.000din in za II. sistem čiščenja poletu 1980 175.080.000 -din.
Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj“ vlaga v sklopu _ rekonstrukcije celuloze - L faza. za predčiščenje vode 210,000.000 din, pri čemer doseže zmanjšanje onesnaženja od ,
900.000	E na 515.000 E. V obdobju 1976 - 1980 je potrebno, zgraditi I. sistem čiščenja D. faze. Stroški znašajo 89.811.000 din. Efekt - zmanjšanje onesnaženja od 515.000 E na 364.000 E ter odstranitev sedimentov od 40 ton a.b.s./dan.
Udeležba vodnega gospodarstva:
— OVS Dolenjska	,	12,093.000	din
združena sredstva ZVS	5,820.000	din.
Za dovod komunalnih odplak Krškega na čistilno napravo je v obdobju 1976-1980 predvidena soudeležba h gradnji glavnih zbiralnikov v višini 4,000.000 din.
Po namenih bodo vlaganja v vodno gospodarstvo v občini Krško v letih 1976-1980 naslednja: 175 km vodotokov vzdrževanje objektov in korit	7,050.000	din
investicije v urejanje vodotokov	5.000.000	din
varstvo vode in oskrba	21.000.000 din
— kolektorji in čistilne naprave	17,913.000 din
— od tega: — čistilne naprave	4,000.000	din
— kolektoraCUPAJ	; 33,963.000 din Za območje celotne območne vodne skupnosti Dolenjske so
predvidena še sredstva za študije in raziskave v višini 1,700.000 din ( med drugim za študije sanacije vodnega sistema reke Krke).
18. člen
DISTRIBUCIJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
DES Ljubljana, TOZD ELEKTRO Krško, bo vložila v obdobju 1976-1980 na področje občine Krško 33,272.000 din za gradnjo trafopostaj, visokonapetostnih priključkov in nizkonapetostnega omrežja na novih stanovanjskih območjih, kjer gradijo družbena in zasebna stanovanja. Povečala bo skrb za rekonstrukcijo omrežja v obstoječih naseljih za enakomernejše zadovoljevanje potreb po električni energiji na celotnem področju občine.
19. člen
KRAJEVNE SKUPNOSTI
Za dovod komunalnih odplak krškega na čistilno napravo je v obdobju in območij v krajevnih skupnostih občine s solidarnim združevanjem sredstev.
Krajevne skupnosti naj koordinirajo programe svojih investicijskih vlaganj v komunalne objekte s programi samoupravne komunalne skupnosti, ki bo ustanovljena za področje občine in naj
r
STRAN 38	SKUPŠČINSKI	DOLENJSKI	LIST	ŠTEVILKA	5
postanejo nosilec združenih interesov za lokalno oskrbo na področju komunalne in druge infrastrukture.
Dosledno je treba uveljaviti načelo, da bo vsak investitor, ne glede na kraj in vrsto gradnje v občini: prispeval sorazmerni delež sredstev za potrebno izgradnjo komunalnega omrežja in ostale infrastrukture in tudi za priključevanje na že zgrajene objekte. Poleg ostalih sistemskih virov financiranja krajevnih skupnosti je treba zagotoviti še dopolnilne vire v obliki samoprispevkov, prispevkov (v obliki gotovine, materiala in dela), kijih zagotavljajo občani.
20. člen
Samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti bodo s samoupravnimi sporazumi podrobneje opredelile programe dejavnosti in investicij z navedbo objektov, pri oritete in virov sredstev.
21. člen
Podpisniki sc obvezujejo, da bodo v obdobju 1976—1980 združevali za potrebe družbenega standarda najmanj 1100 din po zaposlenem letno, zaradi večjih potreb pa še dodatno 20.000.000 din. V srednjeročnem obdobju sprejemajo tudi sedanjo obveznost združevanja sredstev za investicije v osnovnem šolstvu, otroškem varstvu in za druge objekte družbenega standarda po sedanji prispevni stopnji iz bruto osebnega dohodka 0.99 Vc.
22. člen
Podpisniki ugotavljajo, daje predvsem pomemben skladen razvoj med področji stanovanjske gradnje in komunalnega omrežja ter interesnimi dejavnostmi na področju družbenih služb. Medsebojno usklajen razvoj bodo samoupravne interesne skupnosti teh področij zagotavljale z medsebojno usklajenimi plani, s sočasnim pristopom h kompleksni gradnji stanovanj in spremljajočih infrastrukturnih objektov.
23. člen
Podpisniki ugotavljajo, da je uresničitev ciljev tega dogovora možna le ob široki vzajemnosti in solidarnosti delovnih ljudi v združenem delu in krajevnih skupnostih in da so cilji, zasnovani na perspektivi, da bo v vseh letih srednjeročnega obdobja zagotovljen samoprispevek najmanj v višini: 1,5 Vc od neto osebnega dohodka zaposlenih. 1 Vc od pokojnin osebnih, invalidskih in družinskih upokojencev, če jim osebni izplačani znesek presega 1.500 din na mesec. 1.5 Vc iz dohodka od obrti, drugih gospodarskih dejavnosti in intelektualnih storitev. 3 % od odmerjenega davka zavezancev, katerim je odmerjen davek v pavšalnem letnem znesku, 3 % od kmetijskih proizvajalcev, če njihov katastrski dohodek presega
500.00	din od neposrednih negozdnih in gozdnih površin, od katerih se odmerja prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti za posamezno leto, 1.000.00 din občani, zaposleni v tujini, ki so stalno prijavljeni na območju občine Krško.
24. člen
UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA
Občinska skupščina, Kmetijska zemljiška skupnost, pooblaščena organizacija in drugi udeleženci bodo z dopolnitvijo oz. novelacijo urbanističnega programa ter urbanističnega reda razmejili interesna območja za bodoče obdobje med kmetijstvom in urbanizacijo. Pri tem bodo za urbanizacijo določili manj rodovitne površine in razdrobljena kmetijska zemljišča, ki so v bližini urbanih naselij.
Udeleženci bodo bodoče razvojne programe pripravili tako, da bo uresničena naslednja politika:
- da bo namenska uporaba površin (za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, za organizirano individualno gradnjo, za industrijske in obrtniške cone. rekreacijske cone, vodne rezervate in drugo) usklajena z načeli čimbolj racionalne izrabe prostora in da bo pri usmeijanju investicijskih sredstev omogočena izgradnja komunalne in ostale infrastrukture;
— da bodo razvojni programi odraz kompleksnega družbenega planiranja in tako dosežena skladnost socialnega, gospodarskega in prostorskega razvoja;
- da bo v naši občini doseženo ravnotežje razvoja ostalih gospodarskih dejavnosti, infrastrukture in družbenih služb z razvojem industrije;
— da bo potekalo usklajevanje skupnih razvojnih problemov in dogovarjanje o gospodaijenju in urejanju s prostorom tudi na regionalni ravni.
25.	člen
Skupščina občine s svojimi organi in pooblaščena organizacija bosta zagotovili, da bo: — dopolnjen urbanistični program občine,
- dopolnjen urbanistični načrt za mesto Krško z Leskovcem,
- da bodo kvalitetno spremenjeni in dopolnjeni urbanistični redi za naselja in območja v občini, tako da bodo postali urbanistični redi odraz teženj socialnih sprememb in sredstvo za pospešeni družbeni razvoj,
- da bodo izdelani urbanistični načrti za druga urbana središča v občini, in sicer za Kostanjevico ter Brestanico — Senovo,
- da bo izdelan ureditveni načrt območja reke Krke,
- da bodo izdelani ureditveni in sanacijski načrti za gramoznice,
- da bosta izdelana zazidalna (asanacijska) načrta za mesto Krško desni breg in za mesto Kostanjevica-otok.
26. člen
Udeleženci se dogovorijo, da bodo občani preko interesnih skupnosti v celoti odločali o komunalnem gospodarstvu.
Za načrtovanje in spremljanje prostorskega, ekonomskega in socialnega razvoja je treba formirati strokovno delovno skupino.
27. člen
Udeleženci bodo zagotovili izvajanje varstva okolja predvsem z naslednjim:
- s primerno vzgojo prebivalstva,
- z ureditvijo odlagališč smeti,
- gradnjo primarne kanalizacije (glavnih zbiralnikov in čistilnih naprav),
- organiziranjem in podpiranjem akcij krajevnih skupnosti in šolske mladine za sistematična čiščenja onesnaženih delov narave,
- z izdelavo sanacijskih programov za preprečevanje onesnaževanja zraka in podtalnice,
- s pripravo študije uporabe goriv in sistemov skupnega ogrevanja v mestih in naseljih,
- z upoštevanjem kriterijev varstva okolja pri vsaki novi investiciji že v pripravljalni fazi kot tudi ves čas gradnje ter pozneje v obratovanju.
28. člen
Planirana dinamika srednjeročnega razvoja gospodarstva in negospodarstva temelji predvsem na novih investicijah. Glede na to je banka kot asociacija gospodarstva in komitentov dolžna zgraditi takšen samoupravni mehanizem, ki zagotavlja selektivno politiko investiranja, s poudarkom na tistih dejavnostih, ki predstavljajo generatoije razvoja.
Banka bo skrbela za nenehno krepitev in povečanje obsega kreditnega potenciala s pravilno politiko stimulativnega varčevanja.
Posebno pozornost mora posvečati naložbam v komunalno in stanovanjsko dejavnost ter v spremljajoče objekte in ostalo infrastrukturo z ugodnejšimi pogoji.
29. člen
LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Udeleženci tega dogovora bodo v svojih planih razvoja in samoupravnih sporazumih o temeljih družbenega plana zagotovili v skladu z načrti razvoja ljudske obrambe in uveljavljanja družbene samozaščite tudi sredstva za vojno proizvodnjo in storitve ter materialne rezerve za vojne razmere, oblikovali, opremili in usposobili štabe in enote teritorialne obrambe in civilne zaščite, čimvečjo zaščito prebivalstva pred vojnimi učinki, za vzgojo in pouk obrambe in zaščite ter za usposabljanje in opremljanje organov, delavcev in občanov za delo, bojevanje in zaščito v vojnih razmerah, vse navedene naloge pa bodo uresničevali v skladu s stopnjo rasti družbenega proizvoda.
Izoblikovali bodo sistem samozaščitnih kriterijev, načrtov, ukrepov in nalog ter razvijali in uveljavljali družbeno samozaščito in organizirali delovne ljudi in občane za izvrševanje teh nalog. Temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti bodo oblikovale, opremile in usposobile enote narodne zaščite iz vrst delavcev in občanov.
Občina bo v svojem planu zagotovila sredstva za teritorialno obrambo, vojne zveze ter službo za opazovanje, javljanje, obveščanje in alarmiranje, za svoje enote in štab civilne zaščite ter za delovanje vodstev in organov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij v vojnih razmerah. Sredstva za te
^fcENJSKL LIST - it. 8 (1439) - 24. februarja 1977 STRAN 13
STRAN 12 DOLENJSKI UST - št. 8 (1439) - 24. februarji'
namene vn de\ potieb, ki presegajo finančne možnosti krajevnih, skupnosti, bodo oblikovana v skladu z zakonom o ljudski obrambi ter ustreznimi sporazumi in dogovori, upoštevajoč načelo solidarnosti.
30. člen
Podpisniki se zavezujejo, da bodo naloge in obveznosti, sprejete po tem dogovoru, vključili v svoje srednjeročne plane in samoupravne sporazume ter skrbeli za izvajanje določil tega dogovora. Obvezujejo se, da bodo v samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in v pogodbenih razmerjih, ki jih sklepajo z drugimi nosilci družbeno-ekonomskega razvoja, sprejemali take naloge in obveznosti, ki prispevajo k uresničevanju dogovorjenih ciljev in v ta namen tudi združevali oziroma usmerjali sredstva ter sprejemali druge potrebne ukrepe.
31. člen
Udeleženci soglašajo, da se naloge in obveznosti, ki jih po tem dogovoru prevzemajo v okviru družbenega plana občine za obdobje 1976-1980, konkretizirajo v procesu kontinuiranega planiranja v vsakoletni tekoči ekonomski politiki, da bi omogočili uresničitev s planom zastavljenih ciljev.
32. člen
Udeleženci bodo tekoče spremljali izvajanje tega dogovora in v primeru bistvenih sprememb v razvoju, ki bi omogočile izpolnjevanje prevzetih obveznosti, predlagali spremembo dogovora po enakem postopku, kot je bil sprejet.
V	kolikor ne bodo sprejeti sporazumi s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi o vprašanjih, ki so bistvenega pomena za določanje skupnih interesov in ciljev, ki jih je treba izpolniti v tem planskem obdobju, lahko skupščina občine sprejme ukrepe v skladu s 60. členom zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, za katere je pooblaščena po ustavi in zakonu, o urejanju teh vprašanj.
33. člen
Posamezni udeleženci podpisujejo ta dogovor in sprejemajo obveznosti v mejah svojih pristojnosti in pooblastil. Morebitni spori, ki nastajajo v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti, dogovorjenih s tem dogovorom, se rešujejo z arbitražo oziroma pred sodiščem združenega dela.
34. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati, ko ga podpišeta dve tretjini podpisnikov.
58.
Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74,	39-468/74,
5-180/76 in 10-381/76) in 160. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 19-193/74) je občinska skupščina Krško na seji zbora združenega dela dne 24. 2. 1977 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. 2. 1977 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Krško
1. člen
V odloku o davkih občanov občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 5-45/76) se v prvem odstavku 5. člena dosedanja stopnja 50 % nadomesti s stopnjo 55 %, dosedanja stopnja 43 % nadomesti s stopnjo 46 % in v drugem odstavku se
dosedanja stopnja 44 % nadomesti s stopnjo 47 %.
2.	člen
9.	člen se spremeni tako, da se glasi:
..Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti uživajo posebno olajšavo po 3. in 4. odstavku 66. člena zakona o davkih občanov, če jim je kmetijstvo glavni poklic oziroma, če združujejo in vlagajo svoja sredstva v kmečkih skupnostih ali če izpolnjujejo pogoje po 3. členu zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (Uradni list SRS, št. 26—237/73) pod sledečimi pogoji:
— da preusmerjajo svoje gospodarstvo po načrtu in programu, s katerim soglaša območna kmetijska organizacija in da je v skladu z razvojem kmetijstva v občini;
- da preurejajo stanovanjske in gospodarske prostore za turistične namene po načrtu, s katerim soglaša pristojen organ pri občinski skupščini;
—	da vtagajo stedstva za nabavo kmetijske mehanizacije, ki direktno služi za kmetijsko proizvodnjo.
Olajšava se prizna, če vloži upravičenec v navedene namene sredstva v višini vsaj 50% OD od svojih zemljišč, vendar najmanj 2.000 din.
Olajšave se priznavajo v sledeči višini:
1. za vložena sredstva z namenom preusmeritve gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene 20% od vloženih sredstev s tem, da se olajšava prizna najdlje za dobo 5 let.
Olajšavo po tej točki uveljavlja upravičenec s pismeno vlogo pri občinskem organu davčne službe v letu, v katerem je gradnja končana. Vlogi mora prilo-' žiti program preusmeritve svojega gospodarstva, potrjen od območne kmetijske organizacije, oziroma za preurejanje stanovanjskih in gospodarskih prostorov za turistične namene, načrte za preureditev, potrjene od pristojnega organa za gostinstvo in turizem pri občinski skupščini ter dokumentacijo o višini vloženih sredstev.
2. Za nabavo strojev in kmetijske opreme 20 % od stroškov nabave s tem, da se olajšava prizna najdlje za dobo 3 let. Olajšava po tej točki se prizna na zahtevo upravičenca. Zahtevku mora priložiti račun ali drugo dokumentacijo o nabavi strojev ali opreme ter potrdilo območne kmetijske organizacije, da je nabava stroja oziroma opreme v skladu s programom preusmeritve upravičenčevega gospodarstva.
Če koristnik olajšave odtuji mehanizacijo ali opremo pred pretekom 5 let, se priznana olajšava prekliče.
3. Za upravičence davčnih olajšav po tem členu, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic, se olajšava po 1. in 2. točki tega člena izračuna brez dodatne kompenzacijske stopnje davka od kmetijske dejavnosti."
3.	člen
V	13. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
..Zavezanci davka od obrtnih dejavnosti, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek do osnov iz 10. člena po stopnji 30 %; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona
o	davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz naslednjega odstavka tega člena.“
A. t\etv
V	\%. C\enu se zadnji odstavek spremeni m dopolni tako. da se glasi:
..Davka po odbitku ne plačujejo:
a) zbiralci odpadnega materiala (železo, papir, steklo itd.);
b) sezonski delavci za obiranje hmelja, sadja, grozdja, za redčenje sadja, žetev in vezavo trte;
c) za prevoz mleka na odkupna mesta."
5. člen
V	19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
..Zavezanci davka iz intelektualnih storitev, katerim opravljanje take dejavnosti ni glavni poklic in se jim odmerja davek po dejanskem dohodku, plačujejo davek do osnov iz 10. člena po stopnji 30%; nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov se uporablja progresivna lestvica iz naslednjega odstavka tega člena."
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Številka: 1-422-12/77
Datum: 24.2. 1977
Predsednik občinske skupščine Krško SILVO GORENC, l.r.
Občina Novo mesto
59.
Na podlagi 1., 4., 5. in 11. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72,	28/73,	36/75 in
58/75) in 241. in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/74) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja sprejela
ODLOK
0 spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
1.	člen
V	odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 1/73, 30/73, 10/74, 19/75, 6/76 in 18/76) se prvi stavek prve točke opombe k tarifni številki
1 spremeni, tako da se glasi:
„Davck po tej tarifni-Številki se plačuje tudi od vseh motornih vozil, ki jih uvozijo oziroma kupijo občani in zasebne pravne osebe."
2. člen
Doda se novi četrti odstavek tretje točke opombe k tarifni Številki 1, ki se gjasi: ,.Davek po prvem stavku te tarifne Številke se plačuje tudi za hlodovino, žagan in tesan les.“
3. člen
Peta točka opombe k tarifni Številki 2 se spremeni tako, da se glasi: ,.Z alkoholnimi pijačami so v smislu te tarifne številke mišljene pijače, ki vsebujejo več kot 2 % alkohola, ter pivo. Pri ugotavljanju vrste in kakovosti posameznih alkoholnih pijač se ustrezno uporabljajo veljavni predpisi o njihovi proizvodnji in kakovosti."
4. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. marca 1977.
Številka: 421-09/63 -Datum: 22. 2. 1977
Predsednik občinske skupščine Novo mesto:
JAKOB BERlC. l.r.
60.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbe-ruh potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) , 1. in 2, člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih
v	prvem polletju 1977 (Uradni list SRS št. 31/76) in 241. ter 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februaija 1977 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Novo mesto v I. polletju 1977
1. člen
Proračunske potrebe občine Novo mesto se v I. polletju 1977 leta do sprejetja proračuna za leto 1977 financirajo na podlagi proračuna občine Novo mesto za leto 1976. j
2. člen
V	obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega prora:
čuna za leto 1976, povečanih
za 10,8 %.
Začasno financiranje se izvaja po načrtu, ki ga sprejme izvršni svet občinske skupščine Novo mesto.
3. člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Novo mesto za leto 1977.
4. člen
Izvršni svet občinske skupščine je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov odloča o najetju posojila iz rezervnega sklada.
5. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Novo mesto v I. trimesečju 1977 (Skupščinski Dolenjski list št. 1/77).
6. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1977.
Številka: 400-02/76
Datum: 22. 2. 1977
Predsednik občinske skupščine Novo mesto:
JAKOB BERlC, l.r.
61.
Na podlagi 30. člena zakona o javnih cestah (Uradni list SRS št. 51/71) in 241. in 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja sprejela
ODLOK o oprostitvi plačevanja pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter nekatera specialna cestna motoma vozila
1. člen
Pristojbina za uporabo javnih cest se ne plačuje:
1. za kmetijske traktorje in njihove priklopnike;
2. za specialna motoma vozila komunalnih delovnih organizacij (vozila za prevoz smeti in odpadkov ter smetiščnih kontejnerjev, vozila za črpanje in odvoz fekalij, vozila za škropljenje in polivanje cest ter vozila za čiščenje kanalizacije);
3. za gasilska motoma vozila poklicne gasilske enote, gasilskih enot gasilskih društev in gasilskih enot organizacij združenega dela, ki imajo gasilsko
službo organizirano po predpisih o varstvu pred požarom.
2.	člen
Za kmetijske traktorje in njihove priklopnike po tem odloku se štejejo traktorji in njihovi priklopniki, ki se pretežno uporabljajo v kmetijske namene. Zasebni kmetovalci morajo o tem predložiti za notranje zadeve pristojnemu upravnemu organu občinske skupščine potrdilo, ki ga izda krajevni urad po poprejšnjem mnenju pristojne krajevne skupnosti.
3. čien
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o višini pristojbin za kmetijske traktorje in njihove priklopnike ter oprostitvi plačevanja pristojbin za nekatera specialna cestna motoma yozila (Skupščinski Dolenjski list št. 8/74).
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 420-03/74 Datum: 22. 2. 1977
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto:
JAKOB BERlC, l.r.
62.
Na podlagi 71. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS štev. 2/76) in 241. ter 255. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/74) je občinska skupščina Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 22. februarja 1977 sprejela
ODLOK o prenehanju občinskega gasilskega sklada
1.	člen
■ Občinski gasilski sklad, ustanovljen z odlokom o ustanovit-
vi	občinskega gasilskega sklada (Skupščinski Dolenjski list št. 4/71) preneha delovati z 31. decembrom 1976.
,	2.	člen
Sredstva, pravice in obveznosti sklada se po stanju na dan
31.	decembra 1976 prenesejo na Samoupravno interesno skupnost za varstvo pred požarom občine Novo mesto.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 402-21/62 . Datum: 22.2. 1977
Predsednik občinske skupščine Novo mesto:
JAKOB BERIČ, l.r.
Občina Kočevje
63.
Na podlagi drugega odstavka 1. člena zakona o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v prvem polletju 1977 (Uradni list SRS, št. 31/76) in 125. člena statuta občine Kočevje (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/74) je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne
17.	februarja 1977 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje v prvem polletju 1977
1. člen
Ne glede na določbe drugega odstavka 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) se proračunske potrebe v občini Kočevje v prvem polletju 1977, do sprejetja proračuna občine Kočevje za leto 1977, začasno financirajo na podlagi proračuna za leto 1976.
2. člen
V	obdobju začasnega financiranja se smejo izdatki občinskega proračuna izvrševati mesečno največ v višini ene dvanajstine izdatkov občinskega proračuna za leto 1976, povečanih poprečno za 10,8 %.
3. člen
Začasno financiranje se izvaja po trimesečnih načrtih, ki jih sprejme izvršni svet občinske skupščine Kočevje.
Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Kočevje za leto 1977 in morajo biti izkazani v njegovem zaključnem računu.
4. člen
Ta odlok velja od 1. januarja 1977 dalje.
Številka: 400-3/77-3/9 Datum: 17. februarja 1977 Predsednik občinske skupščine Kočevje: SAVO VOVK, dipl. ing., l.r.
Pogumno napisana beseda je orožje delovnih ljudi!