M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 126  
ŠULIGOJ Metod, dr., izr. prof., Univerza na 
Primorskem, Fakulteta za turisti čne študije – 
Turistica, Obala 11a, 6320 Portorož-Portorose, 
Slovenija, e-naslov: metod.suligoj@fts.upr.si; 
KAVRE ČI Č Petra, dr., doc., Univerza na 
Primorskem, Fakulteta za humanisti čne študije, 
Titov trg 5, 6000 Koper-Capodistria, Slovenija, 
e-naslov: petra.kavrecic@fhs.upr.si.
Začetki organiziranega razvoja zdravstve-
nega turizma v Pokneženi grofi ji Goriško-
Gradiški
Zgodovinski časopis, Ljubljana 72/2018 (157), 
št. 1-2, str. 126–144, cit. 105 
1.01 izvirni znanstveni članek: jezik Sn. (En., 
Sn., En.)
Namen pri čujo čega prispevka je analiza razvoja 
zdravstvenega turizma v Pokneženi grofi ji Go-
riško-Gradiški od druge polovice 19. stoletja 
do za četka V elike vojne, to je v obdobju, ko se 
je tudi na obmo čju grofi je za čelo intenzivnejše 
vlaganje v turisti čno dejavnost. V obravnavi je 
v ospredju obdobje, ko so v smislu splošnega 
trenda krepitve zdravja in/ali zdravljenja preko 
'novih' praks, tudi na ozemlju grofi je razvijali kar 
tri kraje (Gorica, Gradež in Trži č). Zdraviliški 
za četki so bili osnovani na naravnih danostih 
lokalnega okolja. Omenjeni kraji so v kontekstu 
zgodovinskih raziskav s podro čja turizma manj 
prisotni, kot pa Opatija ali Portorož. Izjemo v 
italijanskem prostoru predstavlja predvsem 
Gradež. V prispevku smo analizirali in pojasnili 
uspehe navedenih turisti čnih krajev, pri čemer 
nismo zapostavili niti nekaterih razvojnih težav. 
Analiza je pokazala, da je bil Gradež dale č 
najbolj propulziven turisti čni kraj v grofi ji.
Klju čne besede: posebne oblike turizma, zdra-
vstveni turizem, zdraviliški kraji, Poknežena 
grofi ja Goriško-Gradiška, Gradež
ŠULIGOJ Metod, PhD, Associate Professor, 
University of Primorska, Faculty of Tourism 
Studies – Turistica, SI-6320 Portorož-Portorose, 
Obala 11a, metod.suligoj@fts.upr.si; 
KA VRE ČI Č Petra, PhD, Assistant Professor, 
University of Primorska, Faculty of Humanities, 
SI-6000 Koper-Capodistria, Titov trg 5, petra.
kavrecic@fhs.upr.si
The Beginnings of Organized Development 
of Health Tourism in the Princely County of 
Gorizia and Gradisca
Zgodovinski časopis (Historical Review), 
Ljubljana 72/2018 (157), No. 1-2, pp. 126–144, 
105 notes
Language Sn. (En., Sn., En.)
The article aims to analyse the development 
of health tourism in the Princely County of 
Gorizia and Gradisca from to the second half 
of the 19
th
 century to the beginning of the Great 
War, i.e. in the period when the county began to 
experience an increased investment in tourism. 
It highlights the period when the county saw 
the development of as many as three different 
locations (Gorizia, Grado, and Monfalcone) in 
the context of a general trend of improving one’s 
health and/or therapy through “new” practices; 
their beginnings were based on the natural assets 
of each respective local environment. In terms 
of historical research in the realm of tourism 
the aforementioned towns, barring Grado, have 
been less researched than Opatija or Portorož. 
The article analyses and illuminates the success 
of the aforementioned tourist resorts but also 
addresses several developmental diffi culties. 
The analysis indicated that Grado was the most 
successful tourist destination in the county.
Key words: special interest tourism, health 
tourism, health-related tourist destinations, the 
Princely County of Gorizia and Gradisca, Grado
Metod Šuligoj in Petra Kavre či č
Za četki organiziranega razvoja 
zdravstvenega turizma v 
Pokneženi grofi ji Goriško-Gradiški

Uvod*
V Avstrijskem primorju kot kronski deželi Avstrijskega cesarstva (pozneje 
Avstro-Ogrske), so se kot (morske/obalne) zdraviliške in kopališke destinacije v 19. 
stoletju uveljavili predvsem Portorož, Gradež, Opatija, Lovran, Mali in V eliki Lošinj 
ter Brijoni. Njihov razvoj je še dodatno okrepila izgradnja železniškega omrežja, 
ki je centralno Evropo prek Dunaja in Budimpešte povezala s pristaniš či v Trstu, 
na Reki in v Pulju. To je omogo čalo tudi mnogo hitrejše in udobnejše potovanje 
potnikov proti morju. Južni, istrski (obalni) del kronske dežele je zaradi turisti čne 
razvitosti in prepoznavnost predmet obravnav razli čnih raziskovalcev, npr. Pucer,
1
 
Studen,
2
 Blaževi ć,
3
 Kavre či č,
4
 Šuligoj
5
 in drugi. Veliko praznine pa je zaslediti 
pri raziskavah centralnega in severnega dela kronske dežele, kar je v upravnem 
smislu spadalo v Pokneženo grofi jo Goriško-Gradiško. Grofi ja je spadala v deželo 
Primorje (Avstrijsko primorje, Österreichisches Küstenland, Litorale austriaco), to 
je obmo čje, ki je bilo po koncu francoskega obdobja in Ilirskih provinc priklju čeno 
Avstrijskemu cesarstvu. Avstrijsko primorje se je delilo na dve upravni enoti, na 
mejno grofi jo Istro in pokneženo grofi jo Goriško-Gradiško.
6
Kot navajajo nekatere raziskave,
7
 so popotniki, izobraženci in avanturisti 
prek Goriške potovali že v 17. in 18. stoletju (v času t. i. Grand tour potovanj), 
s pri čujo čo raziskavo pa želimo ugotoviti, kakšen proces razvoja je dosegal 
zdravstveni turizem v 19. stoletju in vse do za četka Velike vojne, to je v obdobju 
razvoja modernega turizma. Zanima nas analiza nastajajo če turisti čne ponudbe na 
območju goriško-gradiške grofi je, kjer so se na turističnem trgu poskušali uveljaviti 
trije tipi zdravstvenega turizma, ki so temeljili na naravnih danostih (sredozemska 
*
 Avtorja se posebej zahvaljujeta mag. Tomiju Brezovcu, ki je dal na razpolago svojo 
arhivsko zbirko, in g. Saši Planincu za tehni čno pomo č pri obdelavi slikovnega gradiva.
1
 Pucer, Portorož – Sto let.
2
 Studen, K zgodovini potovanj; Studen, Ustavite, ustavite železnega slona. 
3
 Blaževi ć, Povijest turizma Istre.
4
 Kavre či č, Turizem v Avstrijskem primorju; Kavre či č, Pri čevalci preteklosti; Kavre či č, 
Biseri avstrijske riviere.
5
 Šuligoj, Reptrospektiva turizma Istre.
6
 Darovec, Kratka zgodovina Istre, str. 180–182; Kavre či č, Turizem v Avstrijskem primorju, 
str. 81.
7
 Npr.: Stanonik, Zgodnji angleški potopisi; Kavre či č, Pri čevalci preteklosti; Šuligoj, 
Impact of the Great War.
Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) | 126–144 127

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 128  
klima, morska voda in termalna voda). Čeprav so po trditvah Luchitte,
8
 Inoueja,
9
 
Maggiolia
10
 in Šuligoja
11
 na obmo čju grofi je spodbujali predvsem razvoj industrije 
in kmetijstva, predpostavljamo, da so po vzoru evropskih modnih smernic tudi v 
tej deželi oz. grofi ji spodbujali razvoj specializirane turisti čne dejavnosti, kar je 
imelo, po našem mnenju, tudi širše demografske vplive. Z obravnavo primerov 
Gorice, Gradeža in Trži ča, ki so se poskušali uveljaviti kot turisti čni kraji, bomo 
preverjali, koliko so bili pri realizaciji svojih razvojnih na črtov uspešni. 
Začetki modernega turisti čnega razvoja 
v Pokneženi grofi ji Goriško-Gradiški
Razloge za razvoj turizma v Pokneženi grofi ji Goriško-Gradiški, ki so privabljali 
avstrijske aristokratske družine, pripadnike višjega srednjega sloja ter druge bogatejše 
prebivalce srednje Evrope, velja iskati v ugodni sredozemski klimi, ki je zna čilna za 
Gorico in (predvsem) južni del grofi je.
12
 Poleg ugodne klime so naložbe v moderno 
turisti čno ponudbo omogo čale tudi druge danosti, kot sta morska in termalna voda. 
Na uspešen razvoj turisti čne ponudbe pa vplivajo še nekateri drugi dejavniki. V pri-
meru goriško-gradiške grofi je lahko opazimo, da je posebno vlogo igrala tudi oskrba 
turisti čnih ponudnikov z živili. Lokalne klimatske in pedološke razmere so namre č 
omogo čale uveljavitev lokalnih pridelovalcev sredozemskega sadja in zelenjave ter 
produktov iz njih,
13
 ki so oskrbovali tako bližnji kot bolj oddaljene trge. Poleg neka-
terih avtohtonih vin, npr. pinele, barbere, rebule, so se uveljavili tudi mnogi zna čilni 
suhomesnati izdelki. Vina iz Goriških brd (it. Collio) so se po ocenah posebne komisije 
na Dunaju leta 1872 uvrstila med najboljša avstro-ogrska vina,
14
 kar je prav gotovo 
pripomoglo k prepoznavnosti obmo čja (tudi grofi je). Nadalje je treba izpostaviti 
ugodno geografsko lego z dobrimi prometnimi povezavami,
15
 kar je za razvoj turizma 
vedno klju čnega pomena (pretok gostov, blaga in storitev ter kapitala). V tem smislu 
je imela Gorica kot center grofi je neposredne cestne povezave s Kraljevino Italijo 
(Videm), z obalo (npr. s Trži čem, Devinom in Trstom), ali z notranjostjo Avstro-
Ogrske, kjer je bila pri Postojni priklju čena na glavno cestno povezavo Dunaj–Trst. 
Ne glede na razvejano mrežo, pa so bile ceste zelo slabo urejene. Med pomembnejše 
prometne pridobitve spada odprtje trase Južne železnice (Trst–Gorica–Videm) leta 
8
 Luchitta, La Camera di Commercio.
9
 Inoue, Le industrie goriziane.
10
 Maggioli, Spazi del lavoro.
11
 Šuligoj, Impact of the Great War.
12
 Zavran, Il turismo in Provincia, str. 1; Zimmermann, Gorizia di ieri, str. 239; Kavre či č, 
Turizem v Avstrijskem primorju, str. 134. 
13
 Približno dve tretjini lokalnega prebivalstva v grofi ji sta se ukvarjali s kmetijstvom, 
kar je mnogo ve č od državnega povpre čja, ki je znašalo le malo nad 50 %, Inoue, Le industrie 
goriziane, str. 72.
14
 Zimmermann, Gorizia di ieri, str. 116.
15
 von Czoernig, Gorizia, stazione climatica; Maruši č, Železnice na Goriškem; Kavre či č, 
Turizem v Avstrijskem primorju, str. 126.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 129
1860, Transalpine (Bohinjska železnica) leta 1906,
16
 linije Červinjan–Trži č leta 
1894, linije proti Ajdovš čini leta 1902 in linije Červinjan–Gradež leta 1910.
17
 To je 
omogo čilo lažje in hitrejše potovanje tudi (turisti čnim) obiskovalcem.
Na obmo čju Poknežene grofi je Goriško-Gradiške so v drugi polovici 19. stoletja 
nastajale pobude za ustanavljanje zdraviliških in klimatskih krajev. Goriški deželni 
zbor in glavar sta tovrstne pobude pogosto naslavljala na tržaško namestništvo. 
Poleg Gorice, ki si je po njihovih navedbah že vrsto let prizadevala, da bi postala 
zdraviliški klimatski kraj, so omenjali tudi druge kraje, npr. trg Tolmin, Sv. Lucijo 
(Most na So či), Kobarid. Dežela si je tudi prizadevala, da bi bili (vsaj deloma) sprejeti 
predlogi, ki jih je izpostavil prvi kongres za promocijo prometa tujcev v alpskih 
deželah Avstrije (it. Congresso per la promozione del movimento dei forestieri nei 
paesi alpini dell’Austria), kot denimo podpora ob činam z ustreznimi zakonskimi 
ukrepi za reguliralacijo gradbene dejavnosti in spodbujanje ve čjega dotoka tujcev.
18
 
Lokalne oblasti so si pri deželnem zboru prizadevale za promocijo (svojih) krajev, 
klime, lege in vegetacije, pri čemer je bila Gorica posebej izpostavljena. Prav tam 
je bila leta 1907 ustanovljena Deželna zveza za promet tujcev za obmo čje Goriško-
Gradiške, ki je povezovala gospodarske, civilne, politi čno-administrativne in druge 
subjekte, ki so izkazovali zanimanje za promet tujcev v grofi ji.
19
 Za uresni čitev 
zastavljenih ciljev si je zveza prizadevala tudi s pridobivanjem fi nan čnih sredstev ter 
podporo drugih akterjev, ki so delovali na podro čju pospeševanja turizma (tujskega 
prometa). Obmo čje delovanja goriške zveze je obsegalo tudi obmo čje planin na 
severu, krasa na vzhodu in morja na jugu.
20
Gorica – mesto ugodne klime
Že omenjene klimatske specifi ke naj bi Gorico (it. Gorizia) uvrš čale med 
zdraviliške klimatske postaje. 20. julija 1875 je bil pripravljen Statut društva za 
promocijo Gorice kot klimatskega zdraviliš ča (it. Società promotrice per la cura 
climatica in Gorizia).
21
 Primarno so se sklicevali na von Czoernigovo delo, ko je 
Gorico ozna čil za ‘avstrijsko Nico’
22
 in jo videl kot primeren kraj za zimsko kli-
matsko letoviš če za bolne in bolehne osebe, posebej primeren za zdravljenje otroških 
bolezni in bolezni mladostnikov (šibki organizmi), malarije, revmatizmov, raznih 
16
 Luchitta, La Camera di Commercio; Luchitta, Appunti di storia turistica; Inoue, Le 
industrie goriziane; Maruši č, Železnice na Goriškem.
17
 Marušič, Železnice na Goriškem, str. 271; glej tudi Maggioli, Spazi del lavoro.
18
 AST, š. 601: deželni zbor v Gorici je na tržaško namestništvo poslal dopis, kjer so izrazili 
interes za razglasitev Gorice kot klimatskega zdraviliš ča, N. 5258/95, Gorizia, 27. 11. 1895.
19
 AST, š. 313: Pravila deželne zveze za promet tujcev na Goriško-Gradiš čanskem, 1.
20
 Kavre či č, Turizem v Avstrijskem primorju, str. 215.
21
 ASGO, š. 1596. V pismu, naslovljenem na deželni zbor v Gorici (26. februarja 1914), 
izvemo, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1884, a je bilo leta 1886 že ukinjeno. V: ASGO, š. 1039.
22
 Czoernig je želel s to primerjavo izpostaviti sorodnost med mestoma pri zelo ugodnih 
klimatskih pogojih (von Czoernig, 1987, 89).

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 130  
artritisov, nervoz in drugih.
23
 V on Czoernigove
24
 meritve so namre č kazale na blage 
zime z višjo temperaturo (v povpre čju 5,18 °C), spomladi je bilo 8,62 °C, poleti 
20,36 °C (poletne temperature blažita morski in gorski veter), jeseni pa v povpre čju 
17,76 °C. Zrak je bil v mestu in okolici posebej čist ob son čnih zimskih dnevih,
25
 
medtem ko je bil poleti zaradi (prahu iz) industrijskih obratov na obrobju mesta 
(npr. predilnica, papirnica) in prašnih cest, ob ob čutno manjšem številu vetrovnih 
dni, veliko manj ugoden za razvoj zdravstvenega turizma.
26
 
Ob izdatni fi nan čni pomo či mestne uprave je bil leta 1877 odprt kopališki 
kompleks,
27
 leta 1883 pa je avstrijsko-nemška duhovniška družba Priester-Kran-
kenunterstützungsverein, po vzoru podobnih ustanov v Meranu in Opatiji, odprla 
‘sanatorij’ Rudolphinum za izvajanje terapij in za sprostitev osebja iz svojih vrst.
28
 
Poleg tega so lokalne oblasti poudarjale tudi pomen udobja in razvedrila, trgov 
in javnih parkov, čisto če cest in njihove urejenosti z zasajanjem dreves. Gostje so 
lahko uživali v plesu, igranju iger na sre čo in biljarda, gledaliških predstavah, gla-
sbenih koncertih ter v drugi ponudbi zabavnega tipa. V mestu so zasebniki odpirali 
prestižne hotele, leta 1888 je bilo skupaj 10 hotelov in gostiš č, 114 tavern, resta-
vracij in kavarn.
29
 Kljub temu je v Gorici še vedno manjkal simbol dobe elitnega 
turizma, Kursalon za goste.
30
 Poleg tega pa se je Gorica spoprijemala še z nekaterimi 
težavami, kot so bili pomanjkanje pitne vode, urejenih odplak in tlakovanih cest,
31
 
urbanisti čne zasnove oziroma urejenosti mesta in bližnjega podeželja, kar seveda ni 
pozitivno prispevalo k rasti turisti čnega obiska.
32
 Gorici je torej manjkala voda kot 
pomemben element za zdravljenje; mesto ni imelo morske, termalne ali mineralne 
vode
33
 in se je lahko naslanjalo zgolj na klimo.
Trud za promocijo in uveljavitev mesta v turisti čnem smislu je razviden 
tudi iz ustanovitve Deželne Zveze za spodbujanje tujskega prometa leta 1907 s 
sedežem v Gorici z namenom, da vpliva pospeševalno na boljše poslovanje v vseh 
panogah, da skrbi za številnejša in boljša ‘stanovališ ča’ ter za obilnejšo in boljšo 
prehrano, da odstranjuje vse prometu tujcev škodljive vplive, da skrbi za primerno 
promocijo glede vse dežele in da neprenehoma probuja smisel in razum za pomen 
23
 von Czoernig, Gorizia, stazione climatica, str. 56, 101–02.
24
 Ibid.
25
 Iskanje blage zimske klime je bilo del takratni evropske mode, glej von Czoernig, 
Gorizia, stazione climatica.
26
 Šuligoj, Impact of the Great War, str. 436
27
 Luchitta, Appunti di storia turistica, str. 37; Luchitta, La Camera di Commercio, str. 
67; Inoue, Le industrie goriziane, str. 67.
28
 Deloval je do leta 1915, ko je bil v obstreljevanju mo čno poškodovan; Zimmermann, 
Gorizia di ieri, str. 204; Tavano, La badiota Suor Giovanna, str. 81, 82.
29
 Fabi, Storia di Gorizia, str. 223–224.
30
 AST, š. 601: dopis v zvezi s klimatskim zdraviliš čem Gorica so z Magistrata civica 
poslali na deželni zbor v Gorici, N. 12138, 20. 11. 1895.
31
 Kresal, Struktura slovenskega gospodarstva, str. 102, 112, 116.
32
 AST, š. 601: goriški podestà je pismo poslal na deželni zbor v Gorico, nedatirano. Glej 
tudi V on Czoernig, 1987.
33
 O tem piše tudi V on Czoernig (1874).

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 131
prometa tujcev.
34
 Njihov turisti čni prospekt iz leta 1908 je bi distribuiran po postajah 
Cesarsko-kraljeve (avstrijske) državne železnice (at. Kaiserlich-königliche (öster-
reichische) Staatsbahnen).
35
 Fabi
36
 in Bressan
37
 sta identifi cirala še druge primere 
prospektov Gorice, natisnjenih predvsem v nemš čini in italijanš čini, kar kaže, da 
je mesto vlagalo veliko truda v promocijo. Promocija Gorice pa ni bila samo v 
rokah društev in lokalne oblasti, temve č tudi hotelov, ki so od ve čjega obiska imeli 
seveda najve č. Goriški hotelirji so svojo dejavnost oglaševali tako v doma čem kot 
tujem tisku in vodnikih.
38
 Nobena od teh aktivnosti pa ni pripomogla, da bi bila 
Gorica formalno razglašena za zdraviliški kraj.
Gradež – najuspešnejše morsko zdraviliš če grofi je
Poleg Gorice se je na obmo čju grofi je v drugi polovici 19. stoletja tudi 
Gradež (it. Grado) razvijal kot morsko okrevališ če in do Velike vojne postal eden 
izmed priljubljenejših morskih turisti čnih krajev monarhije, predvsem pa glavno 
turisti čno središče grofi je (glej Graf 1). Doma čini so sami že sredi 19. stoletja na 
plaži postavili manjše objekte za preobla čenje. Ob čina je morsko kopališ če vodila 
od leta 1853 in leta 1868 je bil na mestu prvih objektov postavljen nov kopališki 
obrat. Do nove pridobitve so prišli leta 1883, ko so na istem kraju zgradili jez 
in zato kopališ če premaknili na današnje mesto, sam kompleks so posodobili in 
pove čali število kabin.
39
 Leta 1887 je bil izdan prvi statut,
40
 ki je reguliral delovanje 
okrevališ ča pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Štefanije (Assocazione per la 
conservazione e l’incremento dell’ospizio marino per poveri fanciulli scrofolosi e 
rachitici di Grado). Namen ustanove je bilo omogo čanje nadaljnjega brezpla čnega 
letovanja in zdravljenja revnih skrofuloznih in rahiti čnih otrok Poknežene grofi je 
Goriško-Gradiške z uporabo morskih kopeli in bivanjem v Gradežu pod zdravniškim 
nadzorom.
41
 Klju čni pa so bili pozitivni terapevtski u činki mivke, ki je kraju v 
naslednjih letih prinesla prepoznavnost celo na svetovni ravni.
42
Gradež so v drugi polovici 19. stoletja obiskovali tudi že gosti (turisti), predvsem 
tisti, ki so se zanimali za arheološke izkopanine. Turisti čni razvoj so oteževali težek 
in dolgotrajen dostop do otoka, neurejena dobava pitne vode in pomanjkanje nasta-
nitvenih objektov, zato so ob nastajanju zdraviliško-kopališke dejavnosti v Gradežu 
za čeli urejati turisti čno infrastrukturo. Pred tem so bili gosti ve činoma nastanjeni pri 
zasebnih sobodajalcih. Te za četke turisti čnega razvoja v kraju je spodbudil razvoj 
34
 AST, š. 313: Pravila deželne zveze za promet tujcev na Goriško-Gradiš čanskem, 1.
35
 Janša-Zorn, Društva, povezana z razvojem.
36
 Fabi, Storia di Gorizia, str. 60.
37
 Bressan, Signori, si parte, str. 260.
38
 Ve č o tem v Salami ć, Gorica kot klimatskozdraviliška destinacija, str. 85–96.
39
 De Grassi, La rivoluzione innavertita, str. 11–12; Boemo, Ritorno a Grado, str. 61.
40
 Dekret tržaškega namestništva 29. 4. 1887, št. 6325.
41
 AST, š. 1220: pismo glede pove čanja otroškega okrevališ ča, ki ga je njegovo vodstvo 
poslalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26; Boemo, Ritorno a Grado, str. 37–38.
42
 Niel, L’i.r. Riviera da Abbazia, str. 111.

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 132  
medicine. V obdobju industrializacije so ravno otroke pestile številne bolezni, med 
katerimi je izstopala tuberkuloza. Zaradi tega so na podlagi novih znanstvenih do-
gnanj iskali ustrezne obalne kraje za postavitev obmorskih otroških zavetiš č oziroma 
okrevališ č. Društvo prijateljev otrok (it. Società degli amici dell’ infanzia)
43
 in Društvo 
proti tuberkulozi iz Trsta (it. Società contro la tuberculosi in Trieste)
44
 sta v obmorskih 
krajih ustanavljali zavetiš ča in okrevališ ča za bolne otroke. Z enakim namenom je 
leta 1873 na povabilo goriške deželne administracije in zdravnikov prišel v Gradež 
toskanski pediater in eden od za četnikov tovrstnih zdravstvenih praks, dr. Giuseppe 
Barellai. Ker je v Gradežu našel primerne podnebne razmere za zdravljenja (suha 
in topla poletja z blagodejnimi morskimi vetrovi in podobno),
45
 so še istega leta ob 
podpori goriške ob čine tam odprli prvo morsko okrevališ če monarhije za zdravljenje 
limfati čnih in rahiti čnih otrok.
46
 V obdobju od leta 1873 do leta 1887 je bilo oskr-
bovanih skupaj 850 otrok, pri čemer jih ve č kot 25 % ozdravelo, nobenemu pa se ni 
stanje poslabšalo oziroma nih če ni umrl.
47
 Kljub fi nan čni podpori goriške ob čine, 
deželnega zbora in nekaterih drugih ob čin ter posameznih donatorjev so sredstva 
dopuš čala sprejem okrog 30 do 40 lokalnih otrok med šestim in štirinajstim letom 
starosti letno.
48
 Omejena fi nan čna sredstva so sezono zdravljenja omejila na 45 dni, 
v zadnjih dveh letih na podlagi izkazanih uspehov (in ko je vreme to dopuš čalo), pa 
na 50 dni. Posledi čno je bila do leta 1885 ve čina otrok iz mati čne grofi je (od 438 
od 445),
49
 kar pa še ne spada v kontekst (zdravstvenega) turizma, ampak moramo 
to razumeti zgolj koz obi čajno zdravljenje. Uspehi, slone či na morskih zdravilnih 
u činkih, so postopoma za čel privabljati tudi aristokratske in meš čanske goste.
50
 Ob 
izpri čanih uspehih so za čeli priprave na črtov za razširitev zmogljivosti, a do uresni čitve 
tega do Velike vojne ni prišlo.
51
 
Predstavniki gradeške oblasti so si zelo prizadevali za razglasitev statusa 
zdraviliškega kraja (it. luogo di cura).
52
 Osnutek zakona o urejanju zdraviliš ča na 
43
 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1884. 
44
 Društvo je bilo ustanovljeno leta 1898.
45
 AST, š. 362: 3612/IV, Quadro generale statistico dell’Ospizio marino di Grado dalla 
fondazione all’anno 1884, 31. 1. 1885). To poro čilo obsega tudi podatke iz leta 1887.
46
 Marin, Nell’ 80 anniversario, str. 9.
47
 AST, š. 1220: pismo glede pove čanja otroškega okrevališ ča, ki ga je njegovo vodstvo 
poslalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26. Leta 1885 je bilo poro čilo o uspehih zdravljenja 
otrok v Gradežu poslano na tržaško namestništvo. V: AST, š. 362: 3612/IV, Quadro generale 
statistico dell’Ospizio marino di Grado dalla fondazione all’anno 1884, 31. 1. 1885). AST, š. 
519: Statistische Übersicht Der Anstalt zur Heilung armer scrophulöser Kinder in Grado von 
Der Errichtung bis zum Jahre 1887.
48
 AST, š. 1220: pismo glede pove čanja otroškega okrevališ ča, ki ga je njegovo vodstvo 
poslalo na tržaško namestništvo, 8. 6. 1896, št. 26; Boemo, Ritorno a Grado, str. 37–38.
49
 Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, Sezione II, Classifi ca 
2/12, Materia 6 Terme di S. Stefano e di Monfalcone, istituto eliopatico a Grado e altre fonti 
termali, š. 362: 3612/IV, Osservazioni. Poro čilo navaja, da z izjemo prvih sedmih otrok, ki so 
prišli na zdravljenje leta 1873, v naslednjih letih tržaški odbor ni ve č pošiljal otrok v Gradež.
50
 Bressan, Signori, si parte; Marin, Nell’ 80 anniversario, str. 10.
51
 AST, š. 1220: Odgovori in razprave, dopolnitve vodstva okrevališ ča, poslane na zdraviliški 
svet glede predlaganega pove čanja stavbe otroškega okrevališ ča, leto 1896.
52
 AST, š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 133
obmo čju Gradeža je deželna skupš čina v Gorici potrdila leta 1892,
53
 še istega leta 
je bilo zdravljenje z zakonom v Gradežu formalno potrjeno tudi s strani države. 
Zakon je urejal dejavnost zdravilstva in izdajo zdraviliškega reda za zdraviliški 
okraj, ki je obsegal ozemlje mesta Gradež.
54
 Ta je dolo čal zdraviliško (1. april do 
31. oktober) in kopalno (15. maj do 30. september) sezono. Tako kot je otroško 
okrevališ če uvedlo pravilnik o kopanju, so bila posebna pravila izdana tudi za druge 
goste. Pravilnik za mestno kopališ če iz leta 1902, ko je bil kraj že deset let tudi 
uradno razglašen za zdraviliš če, je dolo čal pravila obnašanja na plaži, hrambe perila, 
koriščenje kabin in pla čilo kazni za kršitve. Zaposlenim denimo ni bilo dovoljeno 
prositi za napitnine, saj so bile njihove storitve vklju čene v cene kopališ ča.
55
 Po-
sebej je bilo ozna čeno obmo čje plavanja. Za varnost kopalcev v morju so skrbeli 
učitelji. Posebne omejitve so veljale za bolne in poškodovane kopalce z odprtimi 
ranami, ki so imeli na razpolago posebej urejene šotore na plaži. Dodatno sta bila 
lo čena moški in ženski del plaže. Vstopanje moških na ženski del brez ustreznih 
obla čil je bilo kaznovano. Tisti, ki so si želeli najeti poseben del plaže s svojimi 
kabinami, so pla čali dodatno pristojbino. V kopališ ču so se gosti morali primerno 
obnašati in skrbeti za red in čisto čo.
56
 Gostje, ki so se posluževali son čnih kopeli, 
so se na posebnem delu plaže lahko son čili tudi brez kopalnih obla čil.
57
Delovanje zdraviliške komisije v Gradežu
58
 je bilo tesno povezano z lokalno 
administracijo (ob čina, okrajno glavarstvo Gradiške), ki je tudi formalno sklicevala 
zdraviliške seje.
59
 Leta 1907 je na podlagi zakonske uredbe
60
 zdraviliš če postalo 
samostojen komunalni zavod – Istituto autonomo dello stabilimento bagni di Gra-
do/ Selbständige gemeinde anstalt des maritimen Kurortes Grado, ki ga je vodil 
Curatorio per l’amministrazione delgi stabilimenti balneari di Grado/Kuratorium 
der Badenanstalten von Grado. Zavod je pripravil na črt nove gradnje, urejanja 
kopališ ča, dostopa do vode, kanalizacije in podobno.
61
 Z razvojnega vidika je 
bilo pomembno tudi Društvo za pospeševanje dotoka tujcev in razvoj zdraviliš ča 
Gradež (it. Società per promovimento del concorso di forestieri e per lo sviluppo 
53
 AST, š. 601: Protocollo della VI. Seduta pubblica della Dieta provinciale: »Viene ap-
provato il disegno di legge … concernente la regolazione dell’azienda di cura e per l’emanazione 
di un regolamento di cura pel circondario di cura di Grado«, 18. 3. 1892.
54
 AST, š. 601: Le čbinski red, oznanilo c.-kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 
11532. Določbe z dne 25. 6. 1892, Le čbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532.
55
 AST, š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 
3. 6. 1902, il podestà G. Marchesini.
56
 AST, š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 
3. 6. 1902, il podestà G. Marchesini.
57
 Boemo, Ritorno a Grado, str. 52.
58
 Njena sestava je bila dolo čena v dokumentu Zakonik in ukaznik, Oznanilo c.-kr. 
namestništva za Primorsko z dne 23. 2. 1899, IX. izdatek, 26320 ex 1898, 9, 19–27.
59
 AST, š. 1220: Protocollo della seduta costitutiva della Commissione di cura neoeletta 
in base al nuovo regolamento pubblicato colla notifi cazione Luogotenenziale 23. 2. 1899, N.9 
B.L.I., 10. 10. 1899.
60
 Gesetz und Berourdnungsblatt für das österreichisch illirische Küstenland (1907), XIII, 
24. 4. 1907, št. 15.
61
 Marin, Nell’ 80 anniversario, str. 16–17.

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 134  
del luogo di cura di Grado), ki je bilo ustanovljeno leta 1908 in katerega namen 
je bilo olepševanje in pospeševanje izboljšav in skupnih dejavnosti v interesu 
zdraviliš ča, za pove čanje dotoka tujcev. Društvo je tudi podpiralo organizacijo 
konferenc, sre čanj, izletov, zabav in drugih oblik druženja ter oglaševalo zdraviliš če, 
hkrati pa je opozarjalo pristojne oblasti na morebitne neprijetnosti in njihovo 
reševanje, spodbujalo gradnjo parkov, ureditev trgov in ulic, gradnjo objektov 
in prometne infrastrukture ter si prizadevalo za v članitev v centralno konferenco 
društev na Dunaju.
62
 Delo omenjenega društva je dopolnjevala tudi zdraviliška 
komisija, ki je skrbela za udobje in zabavo gostov ter urejenost in čistost kraja, 
organizirala prireditve, predstave, koncerte, igre, plese, športna tekmovanja, regate 
in te čaje.
63
 Komisija je sodelovala tudi z ob čino, ki je ob časno fi nan čno pokrila 
del stroškov ali uredila prostore, kjer so potekale prireditve (soorganizatorji so si 
zaslužek razdelili).
64
 Gostje so obiskovali mestne restavracije in kavarne, v času 
poletne sezone so prirejali tombolo, plese, praznovanja, izlete z barko, ognjemete 
in ekskurzije.
65
 Tak primer predstavlja sprejem avstrijskih balneologov, ki so se 
septembra 1904 udeležili konference v Opatiji ter ob tej priložnosti na črtovali tudi 
obisk Gradeža. Njihov obisk je zdraviliška komisija videla kot dobro priložnost za 
promocijo obiska v Gradežu.
66
 Za storitve, ki jih je ponujalo zdraviliš če, so gostje 
pla čevali zdraviliško
67
 ter pozneje tudi glasbeno pristojbino.
68
 
Glede na vedno ve čje povpraševanje, so se za čela vlaganja v nastanitvene in 
drugo turisti čno infrastrukturo. Do leta 1875 so bili v kraju štirje hoteli: Alla Luna, 
Alla Sanità, Agli Amici in La nave.
69
 Ob čina je ob fi nan čni pomo či zasebnikov v 
Gradežu uredila kopališki kompleks, pri čemer se je ve čalo tudi število hotelov in 
62
 Društvo je na črtovalo tudi odprtje informacijske pisarne, ki bi dajala gostom brezpla čne 
informacije ter nudila zaš čito tako gostov kakor hotelirjev in lastnikov sob. 
 
AST, š. 327: Statuto, Il Comitato promotore della Società per promovimento del concorso 
di forestieri e per lo sviluppo del luogo di cura di Grado, Grado, 1.5.1908.
63
 AST, š. 1219: Regolamento del Bagno Comunale di Grado. Dal Municipio di Grado, 
3. 6. 1902, il podestà G. Marchesini.
64
 AST, š. 1219: processo V erbale della seduta della Commissione di Cura di Grado, 4. 6. 
1904.
65
 AST, š. 1219: See-Curort Grado/Luogo di cura balneare Grado, Culiste/Lista di cura, 
N. 1–13, seznam obiskovalcev za obdobje od 1. 4. do 31. 8. 1901. Seznam gostov z navedbo 
datuma prihoda, imena in priimka, zaposlitve, števila spremljevalcev, smeri prihoda in kraja 
bivanja je vseboval še informacije o cenah storitev, urniku parnikov in ceni transporta, seznam 
zdravnikov, seznam sprostitvenih dejavnosti in prostor za oglase. Lista gostov in informacije 
so bile v nemškem in italijanskem jeziku. Seznam iz leta 1903 deloma spremeni podatke, saj je 
namesto kraja bivanja zapisana nastanitev gosta v Gradežu. Seznam so delili brezpla čno.
66
 »Siccome quest’ Associazione è composta di medici bisognerebbe fare loro un ricevi-
mento conveniente e sopportare le spese del vitto e dell’alloggio loro, acciocchè essi abbiano 
una buona impressione di Grado e facciano reclame.« V: AST, š. 1219: Processo Verbale della 
Seduta della Commissione di Cura, 13. 9. 1904, 27181-904.
67
 AST, š. 601: Le čbinski red, oznanilo c.-kr. primorskega namestništva 7. 7. 1892, št. 
11532. Določbe z dne 25. 6. 1892, Le čbinski red oznanjen 7. 7. 1892, št. 11532.
68
 Glasbena pristojbina je bila v Gradežu uvedena šele leta 1910. V: Gesetz und Berourd-
nungsblatt, XIV , 27. 4. 1910, Št. IX-160/48 ex 1907.
69
 De Grassi, La rivoluzione innavertita, str. 16.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 135
zasebnih preno čišč.
70
 Do za četka Velike vojne je bilo po podatkih vodnika iz leta 
1914 v Gradežu 35 hotelov, penzionov in gostiš č za tujce ter ve č kot sto zasebnih 
vil. Grand Hôtel Fonzari je imel tudi svoje kopališ če s toplo morsko vodo in z 
dvanajstimi kabinami.
71
 Med leti 1909 in 1914 se je v Gradežu število hotelov 
skoraj podvojilo, zasebnih ponudnikov nastanitev pa zelo naraslo, pri čemer se je 
tudi število gostov pove čalo za ve č kot 60 %, a jih je bilo še vedno ob čutno manj 
kot na vodilni avstrijski obmorski destinaciji Opatiji
72
 (treba je upoštevati, da je 
bila zdraviliška doba v Gradežu zgolj v poletnih mesecih). Gostje so prihajali iz 
razli čnih predelov imperija, pa tudi iz drugih evropskih držav (Italije, Nem čije, 
Francije, Združenega kraljestva V elike Britanije in Irske) in Združenih držav Amerike. 
V odstvu zdraviliš ča je zaradi pomanjkanja fi nančnih sredstev ve činoma uspelo 
skrbeti le za vzdrževanje že obstoje čega kopališkega obrata in plaže s posameznimi 
manjšimi pridobitvami, npr. greznica ali novi kioski na plaži, izgradnja nasipa, ki 
je služil kot obramba pred vetrom
73
 ter prestavitev kopališ ča na drugo lokacijo.
74
 
Za ve čje naložbe ni bilo fi nan čnih sredstev, čeprav so na črti za to obstajali, npr. 
izgradnja javne pralnice, izgradnja bolnišnice za bolne in okužene, pove čanje števila 
kabin in šotorov na plaži, izgradnja javnih straniš č,
75
 izgradnja kamnite zaš čite, 
ki bi prepre čila vdiranje fekalij na plažo.
76
 Leta 1913 so za čeli postavljati temelje 
za nov Casino di cura, a je delo prekinila Velika vojna.
77
 Vodstvo zdraviliš ča je 
skrbelo za čisto čo, škropljenje cest, odvoz smeti in kamenja. Ne glede na to, pa so 
Gradež pestile podobne težave kot druge kopališke kraje, npr. gosti kopališ ča so se 
želeli kopati čim dlje od kopališ ča za bolne otroke, neprijetne vonjave in nesnaga, 
neustrezne storitve oskrbnikov na plaži, težave v komunikaciji,
78
 slaba ponudba in 
neprimerne cene v kavarni na plaži, hrup in no čni nemir v zdraviliš ču.
79
 
Trži č – kraj s termalno kraško vodo v najmanjših termah v grofi ji
Trži č je bil najstarejši, a najmanjši turisti čni kraj s prepoznavno ponudbo 
zdravstvenega turizma v grofi ji. Iz Avstrijske državne statistike (nem: Österrei-
chische Statistik), ki zajema statisti čne podatke o obisku zdraviliš č od leta 1864 
dalje, izhaja, da je v takratnem statisti čnem letopisu na obmo čju Goriško-Gradiške 
70
 AST, š. 601: Inclito I.R. Capitanato Distrettuale in Gradisca. N. 933, 15. 12. 1890.
71
 Grado, Bagno di spiaggia, str. 33–36.
72
 Österreichische Statistik.
73
 De Grassi, La rivoluzione innavertita, str. 17–18.
74
 Skupni stroški so znašali ve č kot 5.000 kron, čeprav so predvideli nižjo porabo. Notranje 
ministrstvo je okrevališ ču leta 1910 namenilo 2.000 kron subvencije.
75
 Boemo, Ritorno a Grado, str. 39–43; Marin, Nell’ 80 anniversario, str. 11.
76
 AST, š. 1219: Processo Verbale della seduta della Commissione di cura di Grado, 28. 
4. 1902, N. 267.
77
 Boemo, Ritorno a Grado, str. 70; 65–67.
78
 Za slabo delo oskrbnikov naj bi bilo krivo prenizko pla čilo za njihovo delo. Odhajajo či 
gradeški zdravnik Candioli je priporo čil zvišanje pla če in postavitev dveh uslužbencev na plažo, 
ki bosta znala nemško.
79
 Boemo, Ritorno a Grado, str. 39–43; Marin, Nell' 80 anniversario, str. 11.

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 136  
grofi je zajet le Trži č (it. Monfalcone): od leta 1880 so v državnih statistikah podatki 
objavljeni za Trži č, od leta 1885 pa tudi za Gradež. To potrjuje, da je na obmo čju 
grofi je prvotno delovalo le rimsko zdraviliš če s termalno vodo v Trži ču (it. Terme 
Romane di Monfalcone; nem. Römer-Thermen von Monfalcone), ki je bil relativno 
dobro prometno povezan tako znotraj Avtro-Ogrske kot tudi s sosednjo Italijo.
80
 
Terme so bile poznane že v antiki, na kar kaže že ime, njihov obstoj oziroma de-
lovanje pa je v virih omenjeno tudi pozneje.
81
 
Na pobudo Francesca Ostrogovicha je bila leta 1840 ustanovljena gospo-
darska družba (Società per azioni), ki je upravljala terme in jih v nekaj mesecih 
tudi popolnoma obnovila.
82
 Zdraviliš če je prišlo v zasebno last princa Aleksandra 
von Thurna Taxisa leta 1900.
83
 Podobno kot priznani italijanski raziskovalec Gia-
como Attilio Cenedella,
84
 je tudi britanski diplomat Sir Richard Francis Burton v 
delu z naslovom The Thermæ of Monfalcone, Aqua dei et vitae, ki je izšlo 1881, 
opisoval (pol)mo čvirnato obmo čje term v Trži ču, kjer so bile v zgradbi term sobe 
za po čitek najbolj invalidnih pacientov ter drugi potrebni prostori in oprema
85
 za 
izvajanje dejavnosti (glej tloris na Sliki 1). Nadalje Burton
86
 navaja bolezni, na 
katere voda deluje blagodejno, npr. artritis, išias, protin, za nekatere vrste oftalmije, 
za izboljšanje periplagije, kožne bolezni, pelagro in pri kroni čnih zastrupitvah s 
svincem in živim srebrom. Poznani so bili tudi po zdravljenju s fangom,
87
 od leta 
1880 so dodatno izvajali masaže in elektroterapijo, od leta 1890 pa še nove terapije 
v vodi.
88
 Terme s kompleksom, oddaljenim od morja približno 350 metrov,
89
 so 
bile poznane po termalnem kraškem izviru oz. termalni kraški vodi, čeprav njena 
temperatura ni bila ravno visoka – od 39 do 40 °C.
90
 Tudi Kandler
91
 piše o termalni 
vodi, ki jo primerja s tisto pri Sv. Štefanu (Istra), in ugotavlja, da so jo uporabljali 
že Rimljani.
92
 Ker so bile terme locirane izven mesta, je bil obiskovalcem na voljo 
prevoz do term in nazaj.
93
 To preveliko odmaknjenost od namestitvenih zmoglji-
vosti Cenedella
94
 vidi kot slabo stran term. Avtor še izpostavlja njihove napore za 
transport vode v Trži č na na čin, da slednja ne bi izgubila svojih u činkovin. Lastniki 
80
 Glej tudi Blaževi ć, Povijest turizma Istre, str. 151.
81
 Bressan, Terme e acque minerali, str. 82.
82
 Cenedella, Analisi chimica dell’acqua, str. 7–11.
83
 Bressan, Terme e acque minerali, str. 82.
84
 Cenedella, Analisi chimica dell’acqua.
85
 Cenedella, Analisi chimica dell’acqua, in Pocar, Monfalcone e suo territorio, prostore 
in opremo tudi opišeta.
86
 Burton, The Thermæ of Monfalcone.
87
 Pocar, Monfalcone e suo territorio, str. 54.
88
 Langella, Le Acque Termali, str. 13.
89
 Cenedella, Analisi chimica dell’acqua, str. 14.
90
 Pocar, Monfalcone e suo territorio, str. 51, glej tudi Agapito, Le grotte di Adlersberg, 
str. 58, 59.
91
 Kandler, Notizie storiche di Montona.
92
 Uporabo term v antiki omenjajo še Burton, The Thermæ of Monfalcone, Cenedella, 
Analisi chimica dell’acqua, Pocar, Monfalcone e suo territorio, Bressan, Terme e acque minerali, 
in Langella, Le Acque Termali, str. 4.
93
 Agapito, Le grotte di Adlersberg, str. 53.
94
 Cenedella, Analisi chimica dell’acqua, str. 13.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 137
term so si sicer prizadevali za kakovostno izboljšanje ponudbe, ki bi v kraj, ki je 
že gostil aristokrate, privabilo še ve č elitnih gostov. Tako so prvi na črt za izgradnjo 
veli častnega hotela s pridihom rimskih časov, ki bi omogo čal nastanitev tujcev, 
izdelali že v času francoske prisotnosti. Do realizacije na črta ni prišlo.
95
 Pozneje 
Pocar
96
 v svojem delu navaja, da so bile obiskovalcem na voljo sobe v šestnajstih 
namestitvenih obratih,
97
 pri čemer je bil najve čji Albergo Alla Posta s trideseti-
mi sobami, vsi drugi so imeli šest ali manj sob. Na voljo pa so bile tudi zasebne 
95
 Cenedella, Analisi chimica dell’acqua, str. 11.
96
 Pocar, Monfalcone e suo territorio, str. 55, 66.
97
 Agapito, Le grotte di Adlersberg, str. 53, navaja štiri, in sicer: L’Aquila nera, La Croce 
di Malta, La Nave in Il Leone d’oro, pri čemer se samo slednji pojavi tudi v Pocarjevi evidenci, 
Monfalcone e suo territorio, str. 66.
Slika 1: Tloris term v Trži ču iz leta 1892. Vir: Pocar, Monfalcone e suo territorio, str. 50.
Fig. 1: The groundplan of the thermal bath in Monfalcone. Source: Pocar, Monfalcone e suo 
territorio, p. 50.

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 138  
družinske namestitve.
98
 Poleg tega je bilo obiskovalcem za prehrano na voljo enajst 
lokalnih gostiln, med katerimi so nekatere oddajale tudi sobe. Število registriranih 
gostov, ki so v Trži ču bivali med poletno sezono vsaj 48 ur, je bilo veliko manjše 
od tistega v Gradežu (glej Graf 1) ali Opatiji in Portorožu. Glede na te okoliš čine 
lahko razumemo promocijske napore Deželne zveze za promet tujcev na Goriško-
Gradiškem, ki jih je izvajala tudi za Trži č,
99
 saj terme niso dosegale rezultatov 
drugih turisti čnih središ č Avstrijskega primorja. Glede na skope informacije o 
dodatni ponudbi, ki bi bila morebiti organizirana v kraju, lahko sklepamo, da so 
terme ohranjale bolj zdraviliški zna čaj, brez usmeritve k temu, da bi Trži č postal 
turisti čno-letoviška destinacija. 
Stagnacija in zaton term v Trži ču se je za čel leta 1900 po smrti dr. Suttina, ki je 
dosegal najboljše uspehe na podro čju zdravljenja. Čeprav so uvajali nove terapije, 
nova pravila (1900), nadaljnje raziskave vode in fanga ter nove zdravnike, tudi 
pod razli čnimi politi čnimi vplivi, niso ve č dosegali rasti iz preteklosti. 12. avgusta 
1914 so terme zaprli.
100
 
Pomen zdravstvenega turizma v izbranih krajih grofi je 
V Pokneženi grofi ji Goriško-Gradiški je bil turizem oz. zdravstveni turizem 
relativno nova dejavnost, ki pa je zaradi ugodnih pogojev – naravnih danosti – 
doživljala hiter napredek in prepoznavnost v monarhiji in tudi širše. Vendar ta 
dejavnost ni bila glavna gospodarska panoga. V obravnavanem obdobju je bilo v 
ospredju kmetijstvo, kar je razvidno tudi iz grba grofi je, kjer so na levi in desni 
strani izobešeni bogati plodovi ‘goriško-gradiške zemlje’. Na to se je naslanjal 
tudi razvoj predelovalne industrije, npr. papirnice in tekstilne tovarne, ter trgovska 
dejavnost.
101
 Problemati čno sobivanje omenjene industrije, z vsemi negativnimi 
vplivi na naravno in družbeno okolje, in turizma je na primeru Gorice izpostavil že 
Šuligoj,
102
 ki sicer upošteva tudi številne ugodne vplive lokalne klime, ki jih navaja 
že von Czoernig.
103
 Dvom o meritvah in ugotovitvah slednjega izhaja iz njegovih 
nedvomnih interesov (prizadevanj) in vpletenosti v priprave na kandidaturo Gorice 
kot zdraviliškega kraja (it. luogo di cura), kjer avtor negativne vplive prakti čno 
minimizira. V tem kontekstu sklepamo, da so posledice delovanja lokalne industrije 
z negativnimi vplivi na naravno in družbeno okolje ter nekatera nerešena klju čna 
infrastrukturna vprašanja, oteževali uveljavljanje in (ne)razglasitev Gorice kot 
zdraviliškega kraja. V nasprotju z Gorico se je Gradež, kljub nekaterim nerešenim 
težavam, preoblikoval iz kraja z osnovno kurativno dejavnostjo v moderno letoviš če 
98
 O tem piše tudi Agapito, Monfalcone e suo territorio, str. 53.
99
 Janša-Zorn, Društva, povezana z razvojem.
100
 Langella, Le Acque Termali, str. 13, glej tudi Bressan, Le Acque Termali, str. 82.
101
 Inoue, Le industrie goriziane; Luchitta, La Camera di Commercio; Šuligoj, Impact of 
the Great War.
102
 Šuligoj, Impact of the Great War.
103
 von Czoernig, Gorizia, stazione climatica.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 139
avstrijske riviere. V primeru Trži ča pa so pomanjkanje fi nan čnih sredstev in inte-
resa za vlaganja, posledi čnega pomanjkanja nastanitvenih zmogljivosti, dodatnih 
dejavnosti za zabavo gostov in neugodne lokacije term izven naselja, kljub edinstveni 
naravni danosti (termalna kraška voda), zavirali razvoj zdravstvenega turizma.
Graf 1: Primerjava med številom gostov in številom prebivalcev v Gorici, Gradežu in Trži ču v 
letih 1890, 1900 in 1910. Vir: avtorja; Gemeindelexikon der im Reichsrate; Spezialortsrepertorium 
der Österreichischen; Special Orts-Repertorien. Automobilkarte für Tirol; Kalc, Vidiki razvoja.
Fig. 1: A comparison of the number of guests and that of population in Gorizia, Grado, and 
Monfalcone in 1890, 1900, and 1910. Source: authors; Gemeindelexikon der im Reichsrate; 
Spezialortsrepertorium der Österreichischen; Special Orts-Repertorien. Automobilkarte für 
Tirol; Kalc, Vidiki razvoja.
Vse aktivnosti, ki so jih olepševalna društva, zdraviliške komisije in druge 
organizacije v sodelovanju z mestnimi oblastmi izvajali za goste v Gorici, Gradežu 
in Trži ču, so ugodno delovale tudi na dvig kakovosti življenja prebivalcev, pa 
tudi tistih priložnostnih lokalnih obiskovalcev, ki so prihajali v te kraje. Teh 
ugodnih vplivov prav gotovo ne moremo pripisati kmetijstvu in industriji, ki pa 

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 140  
sta pozitivno vplivala v ekonomskem smislu, in sicer pri zaposlovanju lokalnega 
prebivalstva, oskrbi s kakovostnimi pridelki ipd. Posledi čno se je skoraj v vseh 
obravnavanih krajih ob čutno pove čevalo število prebivalcev, kar je prikazano na 
Grafu 1: v Gorici je bilo leta 1910 za 34 % ve č prebivalcev kot 1890, v Gradežu za 
24 % ve č, medtem ko jih je bilo v Trži ču 3 % manj.
104
 Pri tem kriteriju je Gorico 
kot upravno, gospodarsko, izobraževalno in logisti čno središče težko primerjati z 
drugima dvema mestoma. Prav tako pri Gorici ni mogo če primerjati števila gostov, 
saj so te evidence uradno vodili le v mestih/krajih s statusom zdraviliškega kraja, 
kar pa Gorica nikoli ni bila.
105
 
Graf 1 nam nazorno prikazuje tudi podatke o turisti čni prepoznavnosti oz. 
obiskanosti dveh zdraviliških krajev v grofi ji. Razvidno je, da je bil Gradež dale č 
najbolj obiskana zdraviliška destinacija. Z grafa je tudi razvidna zanimiva posledica 
na črtnega razvoja turizma, ko število gostov preseže število lokalnih prebivalcev. 
Ob zadnjem štetju prebivalstva v monarhiji (1910) je bilo razmerje med stalnimi 
prebivalci in gosti 1 : 2,83; še leta 1900 pa je bilo 1 : 0,83, kar pomeni, da je bilo 
stalnih prebivalcev (malenkost) ve č kot gostov. Seveda je treba pri interpretaciji 
podatkov upoštevati koncentracijo gostov zgolj v poletni sezoni, medtem ko 
prebivalci ostajajo v mestu celo leto. Sistemati čni razvoj osnovne zdravstvene 
dejavnosti, vklju čno z vsemi olepševalnimi in promocijskimi aktivnostmi (tudi 
avtokarta z Grafa 1 je del promocijskega gradiva) ter obvladovanje vseh slabosti, 
ki so bile predstavljene v tem prispevku, se je odseval v velikem pove čevanju 
povpraševanja. Ponudbo razvijajo čih se destinacij, ki je v celotnem južnem delu 
grofi je presegala zgolj zdraviliške/zdravstvene storitve z medicinskim osebjem, so 
poleg tujih gostov uporabljali tudi doma či/lokalni gostje. 
Zaklju ček
Analiza razvoja zdravstvenega turizma na primeru treh razli čnih tipov turisti čnih 
destinacij na obmo čju Poknežene grofi je Goriško-Gradiške je pokazala, da v vseh 
treh primerih lahko govorimo o iniciativah in širšem interesu za vlaganje v turisti čni 
razvoj. V Gorici so si mestne oblasti zelo prizadevale za uradno razglasitev kli-
matskega zdraviliškega kraja, ki jim ne bi prinesel zgolj formalne potrditve, ampak 
tudi prepoznavnost in ve čji fi nan čni u činek, kar pa jim do za četka Velike vojne ni 
uspelo. Ravno tako je bil manj uspešen turisti čni razvoj term v Trži ču, kljub izredni 
naravni danosti na kraških tleh in temu, da je bil formalno priznan kot zdraviliški 
kraj (vodenje statistike obiska). Termalno zdraviliš če, ki se mu iz že izpostavljenih 
razlogov ni uspelo preoblikovati v zdraviliško destinacijo ter zaradi neuspešnega 
poslovanja, je bilo leta 1914 zaprto. Kot najuspešnejši turisti čni kraj se do za četka 
Velike vojne pokaže Gradež, ki dobro izkoristi ugodno lego in terapije z morsko 
vodo in zrakom ponudi tudi elitnim obiskovalcem. Iz primarne dejavnosti okrevališ ča 
104
 Gemeindelexikon der im Reichsrate; Spezialortsrepertorium der Österreichischen; 
Special Orts-Repertorien; Kalc, Vidiki razvoja prebivalstva.
105
 Tudi drugih mogo čih virov tega podatka ni bilo mogo če zaslediti.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 141
tako preraste v priljubljen letoviški kraj. Pri tem seveda velja upoštevati, da je morje 
v tem obdobju postajalo čedalje popularnejši na čin preživljanja prostega časa. V 
tem kontekstu se je Gradež podobno razvijal kot Opatija in Portorož, medtem ko 
sta bila o čitno druga dva obdelana primera, z vsemi izpostavljenimi razvojnimi 
omejitvami (težavami), bolj oz. preve č podobna drugim celinskim zdraviliškim 
destinacijam v monarhiji in tako manj zanimiva za goste s celine. V analizi so se 
pokazali tudi širši demografski vplivi razvoja turizma v obravnavanih krajih. Vseh 
vzrokov za pove čanje prebivalstva ne moremo pripisati razvoju turizma, kar še 
posebej velja za Gorico s svojo upravno, gospodarsko, izobraževalno in logisti čno 
vlogo. Ve čji vpliv pa je mogo če pripisati turizmu v Gradežu, ki ni imel razvitih 
drugih gospodarskih dejavnosti in je bil s svojo specifi čno obalno lego odmaknjen 
od ve čjih mest in pomembnih poti tistega časa.
Viri in literatura
Viri
ASGO, Archivo di Stato di Gorizia, Archivio Storico, Comune di Gorizia, fascicoli separati, 
Società di Gorizia, Statuti, 1865–1892, fi lza 3315, prot. N. 8558/1875, š. 1596.
ASGO, Archivio Storico, Comune di Gorizia, fi lza 1239/II, prot. 1136/1914, š. 1039.
AST, Archivio di Stato di Trieste, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume I, 1850–1885, 
Sezione II, Classifi ca 2/12, Materia 10 Erezione di Stabilimenti balneari, š. 362.
AST, Luogotenenza del Litorale, Atti generali, volume II, 1886–1906, Fascicolo 39/25, Fonti 
salutari (bagni), š. 519, 601, 1219, 1220.
AST, Luogotenenza del Litorale, Atti presidiali, 1906–1918, Sezione 7, Società secondo la 
legge dell’anno 1867 e leggi d’adunanza, 7.a Società per il promovimento degli interessi 
economici, società d’abbellimento, š. 313, 327.
Automobilkarte für Tirol, Vorarlberg, Salzburg, Südbayern, Salzkammergut, Kärnten und 
Küstenland mit einem Reiseführer auf der Rückseite in deutsch-englisch-franzüsischer 
Übersetzung. Innsbruck: Automobil-Klub für Tirol und V orarlberg, n.d.
Grado, Bagno di spiaggia e luogo di cura Grado nel Litorale Austriaco. Gorizia: Stabilimento 
tipografi co Seitz succ. A MUSIG, 1914
Österreichische Statistik: Band XII, Heft IV, 1883; Band XIII, Heft 3, 1884; Band 18, Heft IV, 
1885; Band XXI, Heft 4, 1886; Band 22, Heft III, 1887; Band XXVIII, Heft 2, 1888; Band 
XXXI, Heft 4, 1889; Band XXXVII, Heft 2, 1890; Band XXXVIII, Heft 2, 1891; Band XL, 
Heft 2, 1892; Band XLIV, Heft 3, 1893; Band XLVIII, Heft 3, 1894; Band XLIX, Heft 4, 
1895; Band LII, Heft 1, 1896; Band LV , Heft 1, 1897; Band LIX, Heft 1, 1898; Band LX, 
Heft 1, 1899; Band LXVIII, Heft 2, 1900; Band LXXII, Heft 3, 1901; Band LXXVII, Heft 
1, 1902; Band LXXIX, Heft 2, 1903; Band LXXX, Heft 3, 1904; Band LXXXII, Heft 1, 
1905; Band LXXXVI, Heft 3, 1906; Band XCII, Heft 2, 1907–1910; Band 11, Heft 1, 2 
1911–1912, Neue Folge; Band 14, Heft 2, 1913, Neue Folge.
Spezialortsrepertorium der Österreichischen Länder Spezialortsrepertorium für das Österreichisch-
Illyrische Küstenland (1918): Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der V olkszählung vom 
31. Dezember 1910. Herausgegeben von der Statistischen Zentralkommission. Wien, V erlag 
der Deutschösterreichischen Staatsdruckerei.
Special Orts-Repertorien der im Österreichischen Reichsrathe vertretenen Königsreiche und 
Länder, Special-Orts-Repertorium des österreichisch-illyrischen Küstenlandes / Re-

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 142  
pertorio speciale dei luoghi nal litorale austro-illirico / Specijalni repertorij krajev na 
avstrijsko-ilirskem Primorju = Posebni popis mjesta u avstro-ilirskom Primorju (1894): 
Neubearbeitung auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung vom 31. December 1890 / 
Nuova compilazione pubblicata in base ai risultati dell’anagrafe 31. dicembre 1890 / Na 
novo predelan po rezultatih popisa ljudstva dne 31. decembra 1890 / Nanovo ga preradil 
Herausgegeben von der K. K. statistichen Central-Commission / i. r . commissione centrale 
di statistica / na svitlo dala c. kr. Centralna statisti čna komisija / na svijet izdala c. k. 
statisti čka centralna komisija. Wien, Alfred Hölder.
Literatura
Agapito, Girolamo, Le grotte di Adlersberg, di S. Canciano, di Corniale e di S. Servolo, la mi-
niera di mercurio d’Idria, il lago di Cirknitz, le terme di Monfalcone, antichità Romane 
d’Aquileja e Pola, ed altri notevoli oggeti nelle vicinanze di Trieste. Vienna: dalla tipografi a 
di Antonio Strauss. A spese di Paolo Schubart in Trieste, 1823.
Blaževi ć, Ivan, Povijest turizma Istre i Kvarnera. Opatija: »Otokar Keršovani«, 1987.
Boemo, Antonio, Ritorno a Grado: un secolo di turismo. Monfalcone: Edizioni della Laguna, 1992.
Bressan, Marina, Signori, si parte. Come viaggiavamo nella Muitteleuropa 1815–1915. Mariano 
del Friuli: Edizioni della laguna s.r.l., 2011.
Bressan, Marina, (ur.), Terme e acque minerali in Friuli Venezia Giulia: censimento delle fonti 
archivistiche, documentarie e bibliografi che per una storia del termalismo / Spas and Mi-
neral Waters in Friuli V enezia Giulia: Census of Archival, Documental and Bibliographic 
Sources for a history of Thermalism. Mariano del Friuli (Go): Edizione della Laguna, 2005. 
Burton, Richard Francis, The Thermæ of Monfalcone, Aqua dei et vitae. London: Horace, cox. 1881.
Cenedella, Giacomo-Attilio, Analisi chimica dell’acqua termale di Monfalcone. Udine: Tip. 
Giuseppe Seitz., 1862.
Darovec, Darko, Kratka zgodovina Istre. Koper: Založba Annales, 2008.
De Grassi, Marino: La rivoluzione innavertita in un secolo di turismo la più grande trasforma-
zione territoriale e sociale della stroia di Grado. Antono Boemo (ur), Ritorno a Grado: 
un secolo di turismo. Monfalcone, 1992, str. 9–22.
Fabi, Lucio, Storia di Gorizia. Padova: Il Poligrafo, 1991.
Gemeindelexikon der im Reichsrate vertretenen Königreiche und Länder, Bearbeitet auf Grund 
der Ergebnisse der Volkszählung vom 31 Dezember 1900 Herausgegeben von der k. k. 
statistischen Zentralkommission. VII. Österreichish-Illyrisches Küstenland. (Triest, Görz 
und Gradiska, Istrien.). Wien: K. K. Hof- und Staatsdrückerei, 1906.
Inoue, Naoko, Le industrie goriziane e l’istituto per la promozione delle industrie di Gorizia 
1903–1914. Doctoral disertation. Trieste: University of Trieste, 2008.
Janša-Zorn, Olga: Društva, povezana z razvojem turizma na Slovenskem, do prve svetovne vojne. 
Sašo Jerše, Darja Miheli č, Peter Štih, (ur.), Med srednjo Evropo in Sredozemljem, V ojetov 
zbornik. Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2006, str. 689–703.
Kalc, Aleksej, Vidiki razvoja prebivalstva Goriške-Gradiške v 19. stoletju in do prve svetovne 
vojne. Acta Histriae, 21, 4, 2013, str. 683–706.
Kandler, Pietro, Notizie storiche di Montona: con appendice. Trieste: Tipografi a del Lloyd 
Austro-Ungarico, 1875.
Kavre či č, Petra, Turizem v Avstrijskem primorju. Zdraviliš ča, kopališ ča in kraške jame (1819–1914). 
Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015.
Kavre či č, Petra, Pri čevalci preteklosti: avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v Istri pred 
modernim turizmom. Acta Histriae, 19, 4, 2011, str. 683–702.

Zgodovinski časopis | 72 | 2018 | 1-2 | (157) 143
Kavre či č, Petra, Biseri avstrijske riviere. Opatija, Gradež, Portorož, za četki modernega turizma 
na severnem Jadranu. Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, izr. št. (2009), 
Ljubljana, 2009, str. 113–128.
Kresal, Franc, Struktura slovenskega gospodarstva od 1851–1914. Časopis za zgodovino in 
narodopisje, 2-3, 73/38, 2002, str. 101–124.
Langella, Aniello, Le Acque Termali di Monfalcone. Tra storia e legenda. Monfalcone: Società 
Terme Romane di Monfalcone, 2012.
Luchitta, Alberto, La Camera di Commercio di Gorizia 1850–2000: Uomini e lavoro in 150 anni 
di storia. Gorizia: Libreria Editrice Goriziana, 2001. 
Luchitta, Alberto, Appunti di storia turistica goriziana (1850–1940). Quaderni giuliani di storia, 
19, 1, 1998, str. 34–47.
Maggioli, Marco, Spazi del lavoro e paesaggio culturale: un caso di studio. Espacio y tiempo, 
Revista de Ciencias Humanas, 23-2009, 2009, str. 209–232.
Marin, Biagio, Nell’ 80 anniversario della azieda di cura e soggiorno di Grado. Grado: Grado, 
Azienda di Cura e Soggiorno di Grado, 1972.
Maruši č, Branko, Železnice na Goriškem (1860–1918). Acta Histriae, 16, 3, 2008, str. 261–276.
Niel, Alfred, L’i.r. Riviera da Abbazia a Grado. Trieste: Edizioni Lint, 1991.
Noe, Heinrich: Peregrinando nella laguna. Marina Bressan, (ur.), Impressioni di viaggio. Grado 
e Aquileia tra ‘800 e ‘900. Gorizia, 2001, str. 63–78.
Pocar, Giacomo, Monfalcone e suo territorio. Udine: Tipografi ja D. Del Bianco, 1892.
Pucer, Alberto, Portorož – Sto let organiziranega turizma. Koper, PAK, 1985.
Salami ć, Nina, Gorica kot klimatskozdraviliška destinacija med letoma 1874 in 1914. Magistrsko 
delo. Koper: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanisti čne študije, 2016.
Stanonik, Janez: Zgodnji angleški potopisi po Sloveniji. Zgodovinski časopis, 46, 112–118, 1992.
Studen, Andrej: K zgodovini potovanj in o za četku turizma pred prvo svetovno vojno. Tatjana 
Badovinac, Rolanda Fugger Germadnik (ur.), To in ono o meš čanstvu v provinci. Celje, 
1995, str. 70–78.
Studen, Andrej, Ustavite, ustavite železnega slona, Prihod južne železnice v naše kraje. Zgodovina 
za vse, 4, 1, 1997, str. 14–19.
Šuligoj, Metod, Retrospektiva turizma Istre. Koper/Capodistria: Založba Univerze na Primorskem, 
2015.
Šuligoj, Metod, Impact of the Great War on the conditions for the development of the hospitality 
industry in Gorizia/Görz/Gorica and its surroundings. Historický časopis, 64, 3, 2016, 
str. 431–449.
Tavano, Luigi, La badiota Suor Giovanna Nepomucena Piccinini (1815–1885) protagonista a 
Gorizia. Ladinia, XV (1991), 1991, str. 75–83.
V on Czoernig, Carl, Gorizia, stazione climatica. 2nd ed. Gorizia: a cura della Cassa di risparmio 
di Gorizia, 1987.
Zavran, Roberto, Il turismo in Provincia di Gorizia: Aspetti quantitativi. Gorizia: Camera di 
Commercio Gorizia, Uffi cio Studi e Statistica, 2011.
Zimmermann, Franz. X., Gorizia di ieri. Gorizia: Libreria Editrice Goriziana, 2008.

M. ŠULIGOJ IN P. KA VRE ČIČ: Za četki organiziranega razvoja zdravstvenega turizma ... 144  
SUMMARY
The Beginnings of Organized Development of Health 
Tourism in the Princely County of Gorizia and Gradisca
Metod Šuligoj and Petra Kavre či č
The article analyses the development of health tourism in the Princely County of Gorizia 
and Gradisca in the period when the area experienced an increased investment in tourist infra-
structure. Our focus lies in the period spanning from the second half of the 19th century to the 
onset of the Great War, which was a watershed for the development of tourism, because it was 
followed by a decline of the period/phase of elite modern tourism. As many as three localities 
were being developed in the county: Gorizia, Grado, and Monfalcone, whose respective tourist 
offer was based on their natural assets, namely the climate, the sea or thermal water. The research 
was based on an analysis of archival or other sources, and scientifi c literature, by means of which 
we discussed and highlighted the dynamics of the development of the health-related sector from 
the point of view of tourism. The developmental circumstances and several important achieve-
ments of Grado as the most established centre, where health tourism underwent the fastest and a 
systematic growth, are presented. Monfalcone as a seaside town with thermal water acquired the 
status of a spa resort as well; however, if compared to Grado, its tourism-related achievements 
were very modest. It somehow failed to transcend basic health-related activities and become 
a tourist destination. In spite of great efforts and favourable natural predispositions, Gorizia 
as the county’s administrative, economic, educational, and logistic centre, failed to become a 
health-related destination, which represented a considerable hindrance to its development in the 
context of health tourism. Issues associated with the infrastructure and the coexistence of differ-
ent economic activities were clearly deemed too disruptive by the decision-makers in Vienna. 
The paper fi nishes off by comparing the dynamics of the development of tourism and trends in 
population numbers in the analysed tourist destinations.