»Tednik Izhaja pod tem skraiSa- nim imenom od 24 no\' 1961 da- !ie na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormoi. — Izdaja ;'avod »Tednik«, Ptuj - Odgo- vorni urednik: Anton Bauman. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lac- kova 8. — Telefon 156 — Tiska (^asopisno podjetje »Mariborski tisk*. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za inozemstvo ISOO din. bi Icj! PTUJ, dne 2. avgusta 1963 CENA 20 din Letnik XVI. Ptujiane Je neareJa Skopja globoko presunila. Pred izložbo trgo- viBf »Peko«, kjer so razstavljeni posnetki razrušenegra mesta, je vedno polno IJndi. Enotnost zbiralne akcije za žrtve potresa Tpaifična katastrofa, ki je prizadela Skopje, terja od nas izdatnejšo, dolgotrajnejšo in sistematičnejšo pomor. V prvi vrsti je treba dati pomoč v denarnih sredsfvih in jo sproti nakazovati na enotni tekoči račun pri Občinskem ljudskem odboru Ptuj. NB.(»04-19-615-99-13 (denarna pomoč — Skopje). V delovnih organizacijah, ki so se odločile za darovanje za- služka, se ta nakazuje v bruto osebnih prejemkih, kajti pri tem so kolektivi oproščeni vseh družbenih dajatev na izplačilo osebnih dohodkov. Na omenjen račun pri NB Ptuj nakazujejo denarna sredstva tudi vsi krajevni — terenski štabi. Materialna sredstva, katejra so voljni darovati posamezniki ali delovni kolektivi, naj se evidentirajo količinsko in vred- nostno na posebnih spiskih, ki jih je treba takoj poslati Ob- činskemu štabu za pomoč prizadetim po potresu pri Občinskem odboru SZDL Ptuj, Trg MDB l/I. Priporočamo pa vsem kra- jevnim štabom, terenskim, zlasti pa delovnim organizacijam, da namenjena materialna sredstva prodajo, denarni znesek pa takoj nakažejo na zgoraj om ' jeno številko tekočega računa. Odslej naprej naj terenske (»rganizacije na vaških področjih pobirajo denarne prispevke na posebnih polah, ki so žigosane z žigom Rdečega križa. Da ne bi potekalo zbiranje pomoči neorganizirano, so zato veljavne edino nabiralne pole, ki so žigosane z omenjenim žigom. To pravilo pa ne velja za delovne organizacije. Delo\Tie organizacije naj same poiščejo najprimernejši način zbiranja sredstev. Obveščamo vse organizacije in posameznike, da so uradno veljavna edino navodila občinskega odbora za pomoč prizade- tim, zato se je treba v vsakem nejasnem vprašanju obračati le na ta odbor. Občinski štab za pomoč prizadetim po potresu v Skopju J^lenarno zasedanje SZDL-Ptuj Živahnejše klubsko življenje v torek, 30. julija 1963, so na plenarnem zasedanju SZDL Ptuj obravnavali v glavnem kulturne probleme v ptujski občini. V svojem referatu je tov. Fra- I njo Rebemak podal sliko pro- svetne in kulturne dejavnosti v občini Ptuj. V referatu je obde- lal delo knjižnic, dramskih sek- cij, glasbe, filmske in estetske vzgoje, delo radia in tiska ter raznih klubov. V razpravi po referatu se je razvila živahna diskusija o vlogi družbeno-političnih organizacij v kulturno prosvetni dejavnosti, o vlogi društev pri nadaljnjem pro- svetljevanju občanov, vlogi in nalogah občinskega sveta »Svo- bod«, naloge prosvetnih in drugih društev. Mnogo so razpravljali tudi o povezanosti organizacij, trov na terenu ter o vlogi SZDL in delavske univerze pri poljud- no strokovnem in političnem iz- obraževanju občanov. V zvezi z ustanavljanjem klubov je refe- rent Franjo Rebemak povedal naslednje: »V zadnjem času si vse bolj utira pot klubski način kulturne- ga dela in življenja. V tem po- gledu precej zaostajamo za neka- terimi slovenskimi občinami, ki so si že v določeni meri izobli- kovale fiziognomijo svojih klu- bov. , V ptujski občini so štirje klu- bi, ki delajo v okviru prosvetne- ga dnaštva. To so šele prvi za- metki klubskega življenja, ki ga bo potrebno razširiti in formirati najprej v krajevnih skupnostih, kjer bodo imeli klubi potrebno materialno osnovo zg svoj razvoj. Stremeti bomo morali, da ne bo- do klubi vsebinsko preveč eno- stransko usmerjeni in specializi- rani, zlasti na podeželj\i, kjer nam gre za aktivizacijo in zdru- ževanje interesno in idejno raz- ličnih ljudi. Zato bo potrebno prisluhniti tem različnim mtere- som in po njih načrtno in orga- nizirano razvijati klubsko dejav- nost. Klub] naj pomagajo občanu spoznavati kulturne storitve ju- goslovanskih narodov. V tem smislu bi bilo treba klubsko živ- ljenje izoblikovati in razširiti. Poleg obstoječega in zelo aktivne- ga smdikalnega in mladinskega kluba, ki je zaenkrat -^e v pro- gramu, bi kazalo v Ptuju ustano- viti klub javnih in kulturnih de- lavcev, kot ga imajo npkateri močnejši slovenski občinski cen- tri. Klub naj bi angažiral vse po- litično kulturne, javne m poli- tične delavce ter izobražence, postal naj bi nekp vrst® posveto- valni forum, ki naj bi pomagal programirati in oblikovati podo- bo kulturnega življenia v P^uju in občini. U^'eijavii bi naj kot osrednji klub. ki bi nudil kadrov- (Nadaljevanje na 4. strani) POTREBNA STA SOLIDARNOST IN POMOČ Težko je človeku dojeti pravo bistvo m jedro nesreče, ki je ta- ko nenadoma — kct strela z ne- ba, prizadela prebivalstvo Skop- ja. Tisti, ki noč in dan rešujejo in iščejo življenja pod razvali- nami modernega mesta in se po- dajajo v smrtno nevairnost, da tudi sami izgubijo življenje, ti- sti, ki stoje v vrstah in dajejo kri, kirurgi, ki se od utrujenosti opotekajo oikrog ranjencev ter rešujejo njihova gola življenja, in celo tisti, ki osebno prizadeto in globoko čutijo ter jokajo s skopsko materjo z dvema otro- koma v naročju, ali vojak, ki je polnih dvajset ur vztrajno re.5e- val svoji dve se.stri, a sta vsled prehudih poškodb podlegli, pa zopet drugi, ki je izgubil starše, šest bratov in dve sestri, ki so ostali pod ruševinami, in ne^ na- zadnje celo tisiti, ki iz daljnih in bližnjih dežel pošiljajo poimoč, ali celo samo isikreno sožalje — vsi so postali bogatejši. Boga- tejši za nekaj, česar ni mogoče opisati, ne opredeliti, ampak sa- mu čutiti m doživeti. Beseda je bleda za to doživetje, ker človek ob največjih čustvih, ki jih pre- more, molči. Ta čustva so kakor ogenj, ki človeka dvigne iznad malenkosti življenja, drobne zavisti, sebič- nosti in celo brezbrižnosti ter zaverovanosti v svoj jaz. Pone- srečenci potresa so nas s svojo žrtvijo očistili in dvignili, da smo pozatoili nase in postali sposobni resnične ljubezni in resničnega sočutja do človeka. Ponesrečencem ne moremo vr- niti tega, kar so izgubili, ne mo- remo jim vrniti umrlih sorodni- kov, he moremo jim z ničimer poplačati strahu, ki so ga doži- veli v nekaj strašnih trenutkih, vendar jim lahko njihove težave olajšamo. V ta namen se je tudi v ptujski občini formiral štab za zbiranje pomoči, ki je že v nekaj dneh zbral že precejšnja sred- stva. Do sedaj je zbral že okoli 12 milijonov dinarjev, pričakuje pa, da bodo delovni ljudje ptuj- ske občine pomagali ponesrečen- cem z vsoto 20 milijonov dinar- jev. V mnogih ptujskih podjet- jih so delavci in uslužbenci skle- nili prepustiti Skopjancem svoj eoo- ali dvodnevni zaslužek. Športne organizacije bodo orga- nizirale športna srečanja, ves iz- kupiček pa bo šel v korist priza- detim prebivalcem makedonske- ga glavnega mesta. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem je odobrila 4 milijo- ne dinarjev, občmska skupščina Ptuj pa 3 milijone dinarjev. Gradbeno podjetje Drava je odo- brilo 780 tisoč, gostinsiko podjetje Haloški biser pa 500 tisoč dinar- jev Po 200 tisoč dinarjev so odo- brili Komunalna banka. Trg podjetje Les. Mestna lekarna in kraje^'-na skupnost Markbvci Kmetijske zadruge: ■■Haloze^'. »Jože LackO" Lo\Tenc. Mestni k:no. Petovia m Pekarsko pod- jetje >Vmko Reš so zbrali 100 tisoč dinarjev. Izredno lepo gesto je napravila t)udi pionirska in mladinsika organizacija na osn. šoli '>Toneta Žnidariča« v Ptuju, ki je svoje prihranke v višini 100 tisoč dinarjev od'stopila pri- zadetim v Skopju. Tovarna Avtoopreme iz Ptuja bo poslala v Skopje ekipo šestih delavcev s popolno opremo, da bodo pomagali pri obnovi mesta. ' Pomoči ostalih podjetij v ptuj- ski občini je štab za pomoč pri- zadetim tudi že sprejel. Večina podjetij bo dala del svojega za- služka. S tem bodo občani ptujske ob- čine vsaj malo pomagali ublažiti katastrofo glavnega mesta brat- ske repu'blike Makedonije. Da bi lažje in čimprej posredo- vali pomoč prizadetim, .so v ob- čini Ormož tako.j po vesti o ne- sreči sestavih 9-članski občinski štab in krajevne štabe za pomoč Ijrizadetim ob potresu. V teh šta- bih so zastopani člani vseh druž- beno političnih organizacij", dru- štev in predstavnilki delovnih or- ganizacij, zavodov in ustanov v občini. Ker je prebivalce občine Or- mož tragedija Skopja zelo pre- S'unila, so poslali glavnemu od- boru SZDL Makedonije nasled- njo brzojavko: OBČANI OBČINE ORMOZ POŠILJAMO BRATSKEMU NARODU MAKEDONIJE OB STRAŠNI TRAGEDIJI, KI JO JE UTRPEL. ISKRENO S02A- LJE. OBVEŠČAMO VAS. DA BOMO VLOŽILI VSE NAPORE ZA UBLAŽITEV NESREČE. PO NASIH MOŽNOSTIH VAS BO- MO VSESTRANSKO FINANČ- NO IN MATERIALNO POD- PRLI. Večina delovnih organizacij se je že odločila, da bo nudila dvo- dnevni zaslužek, ostah samo- upravni organi pa bodo o tem sklepali v kratkem. Delo\'ni ko- lektiv KZ »Kombinat Jeruza- lem« Ormož je že sklenil, da se ho odrekel dvodnevnemu zasluž- ku. S tem bo prispeval Skopju čez 2,500.000 dinarjev. Tovarna »Jože Kerenčič« bo prav tako nudila dvodnevni zasilužek, poleg tega je še poslala šest strokov- njakov, dva električarja in štiri vodoinstalaterje. Tudi ostale de- i lovne oi-ganizacije, prosvetni de- ! lavci, personal občin.ske s.kup- ščine in drugi so sklenili dati dvodnevni zaslužek. Kraje^'Tld i^tabi za zbiranje pomoči, ki so ustanovljeni pri krajevnih orga- nizacijah SZDL v občini, so že zbrali precej denarja. Tako pred- videvajo, da bodo delovne orga- nizacije, zavodi, us'tanove in ob- čani prispevali nad 8 milijonov dinarjev, vendar to ni vse. Vedno več je tudi prostovoljcev, ki že- lijo sodelovati pri čiščenju poru- šenega mesta. V občini se je za odvzem krvi prijavilo čez 2500 ljudi. Cvetoče mesto ob Vardarju je v neka.i trenutkih katastrofalni potres ©pustošil Od marsikatere hiše v Skopju je ostal Ip kup kamenja S seje občinske skupščine Ptuj Pni M f m^Mi oifliziiciiDl v PRVEM POLLETJU SO VSE GOSPODARSKE PANOGE V i PTUJSKI OBCINI PRESEGLE PREDVIDEN PLAN. Industrija V letošnjem planu je predvide- no povečanje industrijske proiz- vodnje za 4,7 odst.; vendar niso upoštevane vse možnosti nadalj- njega povečanja industrijske pro- izvodnje v tovarni glinice in alu- minija v Kidričevem, ki bo pred- vidoma končala z rekonstrukcijo konec leta. Ce primerjamo letošnje prvo polletje z lanskim, ugotovimo, da se je proizvodnja v prvem pol- letju glede na lansko primerjal- no razdobje povečala za 5,2 odst. Letni plan je realiziran s 50.8 odst. Plan so najmočneje preseg- li v TAP, kjer so ga presegli 7a 11,9 odst., in v tiskarni kjer zna- ša preseg plana 22,5 odst. Zelo slabi rezultati pa so bili doseženi v tekstilni tovarni v Ptuju. Za to je mnogo kriv vod- stveni kader, ki se ne zaveda po- stavljenih nalog. Zaradi nekate- rih nepravilnosti je nekaj spo- sobnega kadra pdšjo iz'tovarne. Z odhajanjem strokovne delovne sile pa je začela padati kvaliteta in kvantiteta izdelkov. Zaloge letnih artiklov so se sicer zniža- le, je Pa še vedno na zalogi mno- go blaga, ki ne gre v prodajo, ali i pa se prodaja pod lastno ceno. Kljub nabavi avtomatskih tkalskih strojev in povečani de- lovni sili, ki pa je nekvalificira- na. je proizvodnja v primeri z lanskim prvim polletjem padla za 14,1 od.st. KViub iekonstrukciii je proiz- vodnja v tovarni, ki ima odlo- čujočo vlogo v industriji naše ob- čine. v tnv-arni glinice in alumi- nija Kidričevo, dosegla predvi- deno višino, le proizvodnja gh- - niče je bila nekoliko nižja. V drugi polovici leta lahko pri- čakujemo še boljše uspehe v in- | dustriji, predN'sem zaradi sezon- skih pod'ot.i sp bila v pn-em polletju pod pianom. ' Kmetijstvo/ | Družbeni plan računa letos s i 4,6 odst. povečanjem kmetijske j proizvodnje v primerjavi, z letom 1962. Dosedanji razvoj 'proizvod- nje pa kaže, da lahko računamo na ugodnejše rezultate Žita. ki so bila pozimi močno prizadeta, so ob pravilnem in pravočasnem dognojevanju dobro obrasla in dajejo zadovoljive rezultate. Mnogo nevšečnosti je povzro- čala letošnja dobava umetnih gnojil, zlasti dušičnih, ki so pri- manjkovala prvo polletje. Kme- tijske zadruge tako niso mogle zadostiti potrebam po gnojilih. Izpad pridelka žit, ki so ostala brez spomladanskega dognojeva- nja, ali pa je bilo dognojevanje prepozno, je ocenjen na 30 odst. pridelka. Ugoden razvoj pa ka- žejo letne kulture, zato lahko pričakujemo ponekod rekordne pridelke. Nezadovoljiv pa je ob- seg kooperativne proizvodnje pri kmetijskih zadrugah. V primerjavi s postavljenim planom kmetijske organizacije ne dosegajo ustreznega odstotka pol- letne realizacije, kar pa je ute- meljno z ozirom na pretežni del vnovčenja kmetijskih pridelkov v jeseni. Gazdcrrstvo Dela na obnovj gozdov niso bi- la izvršena po predvidevanjih. Vzrok je predvsem pomanjkanje saditvenega materiala. Plantaži- ranje je od predvidenih 42 ha za- jelo le 5 ha ali 11 odst., ker za- sebniki neradi odstopajo zemlji- šča. Gozdarstvo se je sicer v pr- vi polovici leta 1963 gibalo po predvidevanjih letnega plana. Gradbeništvo Gradbena podjetja so pred- vsem sezonskega značaja, zato je bilo že v maju opaziti, da se je vrednost gradbenih del zelo po- večala v primerjavi s prvimi me- I seci leta. Ce primerjamo vred- nost opravljenih del v gradbeni- štvu v pnah petih mesecih tega leta z istim obdobjem lam. ugo- tovimo. da 5® je skupna vrednost opravljenih del povečala za 135,2 odst. 2al gradbena podjetja še nimajo potrebne mehanizacije, zato zaposlujejo veliko nekvali- ficirane delovne sile. Več pozor- nosti bo potrebno posvetiti kad- rovski politiki in izboljšanju or- ganizacije dela. Promet s prometom se ukvarja v ptuj- ski občini le podjetje Agrotran- sport, ki je doseglo v prvi polo- vici letošnjega leta 127,5 milijo- nov dinarjev vnovčene realizaci- je, kar je za 22,6 odst. več v pri- meri z lanskim razdobjem. Trgovina v trgovini- je bil v prvem pol- letju 32 odst. porast vnovčene re- alizacije. Pri presoji tako velike- ga porasta moramo upoštevati zvišanja cen in potrošniškega po- sojila. Velik delež je dalo tudi trgovsko podjetje ■ »Perutnina«, kar je posledica novih proizvod- nih kapacitet perutninarske far- me in mešalniee močnatih krmil. Obrt v letošnjem prvem polletju so obrtna podjetja presegla . letni plan za 2,9 odst. V vseh obrtnih podjetjih so dosegli zadovoljive rezultate,, zlasti v zavodu »Olge Megličeve« in v »Strojnih delav- nicah«. Nižji obseg storitev in u- »lug v primerjatii z lanskim le- tom so dosegli le v obrtnem pod- jetju »Gradnje«, kar pa je zaradi dolge zime razumljivo. Gostinstvo Medtem ko v lanskem letu go- stinska podjetja niso dosegla predvidenega plana, so v letoš- njem prvem polletju za 22,9 odst. presegla lanske polletne do- sežke. Povečani gostinski promet je posledica povečanega turistič- nega prometa. Prenočitvene ka- pacitete so se v lanskem drugem polletju povefale z dograditvijo hotela Istočasno so se povečale tudi kavarniške >n restavracijska zmogljivosti, Pjn večanju .turistič- nega prometa ima zaslugo tudi marljivo ptujsko turistično dru- štvo Turizem vedno močneje na ustvarjanje narodnega dohodka tudi . v ptujska občim. stran 2 PTUJ. DNE 2 AVGUSTA 19M NOVA VINSKA KLET Nova vinska klet v Ormožu bo najmodernejia v Evropi — letos bo v klet vlofenlh RO odst. v»eh investicij. Oprema kleti bo veljala 250 milijonov dinarjev — vinska klet v centru vino- rradniikih površin — v kleti bo vskladiSčenih sedemsto tisoč bu- teljk in tristo petdeset vagonov vina — zgrajena klet bo velike gospodarske in turistične važnosti. Ormoiiko vinsko klet gradijo po najnovejših ienno»osKih iz- siedkin pnaooivanja vin, šola- nja vin, v&kladiscenja in pridobi- vanja stransKin proizvodov iz tropin. Ob pnčetku gradnje k^e- ti jt; izvajalcu delčjila precej te- žav komplicirana gradnja prve tovrstne vinsike kleli v Jugosla- viji. Tudi »Agrobiroju« Ljublja- na, ki je s pomočjo biološke fa- kultete pristopil k izdelavi na- črtov, ni bilo lahko. Bilo je po- trebno temeljito raziskati teren in ugotoviti njegovo razgibanost, ki je bila večja kot so pričako- vali. Potrebno je bilo spremeniti del načrtov, m zalo se je gradnja zavlekla. Čeprav bodo šele v kratkem izdelani vsi manjkajoči načrti, dela na gradbišču to ni oviralo. Gradnjo kleti bo izvaja- lec »Gradiš« Maribor še pospešil s tem, da bodo uvedli dve izme- ni. Ormoška vinska klet, za ka- tero so izkopali 11.600 kubičnih metrov zemlje, bo po mnenju kmetijsikih in gradbenih strokov- njaikov, zasnovana na najsodob- nejših principih znanosti in teh- nike. Po proračunskem elaboratu bi naj gradnja kleti z opremo stala 619 milijonov dinarjev, od tega zneska bi znašala gradbeno in- štalacijska dela 356 milijonov, domača oprema 91 milijonov, in oprema, nabavljena v Italiji, Av- striji, Franciji in Nemčiji, 172 milijonov deviznih dinarjev. Glede na to, da se je zaradi po- znega projektiranja gradnja za- vlekla, se bodo stroški gradnje občutno dvigniji. Po mnenju strokovnjakov bo gradnja kleti z opremo s^tala 700 milijonov din. Večji del domače m tuje opreme so že nabavili, ostali del pa je na poti. Zadruga, ki nastopa kot in- vestitor, si vsestransiko prizade- va nabaviti čim več domače opreme, da bi tako prihranila potrebna devizna sredstva. Podobna vinska klet je že zgrajena na Brdih, vendar bo ormoška klet pri popolnejši teh- nologiji imela pred njo veliko prednost Opremljena bo tudi z ■najsodobnejšimi stroji. Vinska klet bo 34 metrov vi- soka, od te višine bo 22 m v zemlji in 12 metrov nad njo Klet bo zgrajena v obliki kroga s premerom 35 metrov Iz Kolo- dvorske ulice je v klet vgrajen iz elektrof litrskih kock tunel jajčaste oblike, dolg 31 metrov, 4,4 m visok in 2,8 m širok. Tunel povezuje vse obrate kleti s stolp- nim delom in je razdeljen v prostor za predelavo ter prostor za vrelno in založno klet. Pod stolpnim delom kleti lx) 126 be- toniranih cistern, ki bodo se- stavljale dve etaži, tretjo etažo pa bodo sestavljali leseni vinski sodi. Iz. "novozgrajene kleti bodo prodajaili samo buteljčno in ste- klenično vino. Buteljčna klet bo zavzemala poseben pros'tor. Nje- na sikladiščna kapaciteta bo 700 tisoč steklenic. Vse tri kletne obrate bo med seboj povezovalo dviganje materiala in proizvo- dvigalo, ki bo obenem služilo za dov kot tudi delavcem. Glavni in bistveni namen no- ve vinsike kleti v Ormožu je pre- delava grozdja v vino, slabše vrste grozdja, na primer šmar- nice, pa v grozdni sok. Tropine, ki so vse doslej bile odpadek, postanejo v novozgrajeni kleti dragocena surovina za pridobi- vanje olja iz grozdnih p^čk. Olje bodo pridobivali s c>omočjo difu- zije. Vse naprave za pridobiva- nje olja iz pečk, alkohola iz tro- pin, jabolčnega in grozdnega so- ka, bodo poleg drugih naprav, ki se uporabljajo v sodobnem kletarsitvu, imeli v istih prosto- rih. Vinska klet bo torej tovarna ki ix) sposobna predelati večje količine sadja in grozdja, kot se ietno pridela na privatnem in družbenem sektorju na območju občine. V predelavi spadajo na pi-vo mesto tri hidravlične stiskalnice, katerih zmogljivost bo 60 ton grozdja v eni uri. Alkohol iz tro- pin pa bodo pridobivali po novi metodi z izluževanjem sladkor- ja. Klet bo zgrajena in oprem- ljena na bazi dirigiranega vre- nja. Tropine, ki jim bodo odvzeli alkohol in pečke, bodo uporab- ljali za gnojenje takih kultur, ki potrebujejo mnogo kalija Tudi izlužene tropine so primerne za gnojenje. Doslej je bil večji del vinskih in jabolčnih tropin od- padek. V vinski kleti v Ormožu bo tehnološki proces stisikanja mo- šta iz grozdja mnogo hitrejši kot v sedanjih zastarelih lese- nih ali železnih stiskalnicah. Za- to že prihodnje leto kombinat v svojih obratih ne bo več potre- boval dosedanjih 50 starih le- senih stiskalnic. Tudi sedanje vinske kleti v obratih bodo sča- soma prenehali uporabljati za .šolanje in vskladiščenje vina Leito« bo i-nveititor vložil v fradnjo viiiaike kleti 80 odst. rseh investicij, preostanek i>a bo rložil prihodnje leto. Tako veli- te invesiticije, kot jih v otbčini, e ne pomnijo, je treba vlagati >reudamo. O novogradnjah v >bčini, posebno pa o gradnji ritiske kleti in sladikorne tovar- le, razipravljajo občami že vrsto et. Gradnja vinske kleti se na- ialjiuje, z gradnjo sladkorne to- ,'aime pa že več let odlašajo, :eprav se uvaja sladkorna pesa r kmetijsko proizvodnjo. Zaradi leodobrenih kreditov še ni zna- lo, kdaj bo pričetek gradnje iladkome tovarne v Ormožu, Jetudi je direktor sladkorne to- /ame nastavljen že vrsto let. Novozgrajena vinska klet bo ;a občino Ormož velike gospo- iarske in turistične važnosti, ^■rmošiki grad, ki ga bodo uredili / turistično točko in bo pred- rtavljal jedro ormoškega go- ftinstva, je oddaljen 200 metrov )d vinske kleti. Klet in grad /eže znameniti grajski park, :ato bo vinska klet s S'Vojimi jnačilnositmi poleg velikega go- spodarskega pomena važna tudi l)čin V(j.raždin-Cako- vec-Ptuj. v katero so bili izvo- ljeni: lianilo ~^lasteIl. predsed- nik. in f.ojze Ciiček. pod pred- sedlii.k Občinskega sindikalne- ga sveta Pinj: Vladimir Vrečko. ])odprediTeden bratstva in prijateljstva« občin Varaž- din-C akovec-Ptu j. Ormož je dobil vodo iz novega vodovoda 22. julija je Ormož dobil prvič vodo iz novozgrajenega vodovo- da, za katerega je b:.lo do sedaj vloženo čez 100 milijonov dinar- jev. Crpalna postaja je pri Tr- govišču pri Vel. Nedelji. Od tam se voda potiska v rezervoar na Heindlo, kjer se razdeli za Or- mož. Vodovod je dolg 8 kilomet- rov. Glavna zemeljska dela, od- kop jarkov za cevi, so Ormožan- ci v večini naredili s prostovolj- nim delom. Ob otvoritvi se je na Glavnem trgu zbralo precej ljudi. Predsednik občine tova- riš Pajnkiher je odprl vodovod- no cev, da so poškropili trg — kot nekakšen krst. Pri črpalni postaji so se zbrali predstavniki oblasti s celotnim kolektivom stanovanjske sikupnosti, pod ka- tere upravo spada vodovod. Pro- slavili so zelo važen dan, ko je Ormož dobil vodo, ki je bila že zelo potrebna. H Alojz Balažič novi predsednik ObSS Ormož v ponedeljek popoldne je iz- vršni odbor občinskega sindi- kalnega sveta občine ()rmož na seji obravnaval zelo važna vprašanja. Na seji je sekretar občinskega komiteja ZK občine Ormož Drago Pintarič pojasnil pomen, važnost in bistvo nasta- vitve novega profesionalnega predsednika ObSS. Vse dosedaj je poleg svoje redne zaposlitve kot obratovodja poslovne enote kmetijskega kombinata pri Ve- liki Nedelji to funkcijo oprav- ljal Alojz Kranjc. Čeprav je dosedanji predsednik ObSS, ki v kratke^i oflhaja na odgovor- no politično dolžnost v zadrugo, pokazal veliko zanimanje, po- žrtvovalnost in ns-pehe pri delu v sindikatu, se zaradi prezapo- slenosti v kmetijstvu včasih ni mogel dovolj angažirati pri tem dehi. Glede na to. da je vloga sindikata zelo odgovorna na vseh področjih družbenega živ- novo delovno n?esto. S tem bo Ijenja, j" bilo nujno odpreti mog(K'e našemu delovnemu člo- veku nuditi popolnejšo vse- stransko pomoč in še se do- sledneje zavzemati za boljšo zaščito delavcev na delovnem mestu, za pravilno in pravivčas- no koriščenje letnih dopustov, za višjo produktivnost dela. za izobraževanje delavcev, za oži- vitev nekaterih kulturnih pri- reditev v kolektivih ob drža^^^- nih in občinskih praznikih, oži- veti je treba nekatere športne dejavnosti in drugo. Na seji so iigotovi-li, da premalo delavcev sodeluje pri sestavi statutov de- lovnih organizacij, zato je nji- hova vsebina preveč enostran- ska, ki premalo obravnava ali celo preveč enolično celotno proizvodnjo. Pri sestavljanju tako važnega dokumenta, kot je statut delovne organizacije, bi morali predvsem sodelovati delovni ljudje iz proizvodnje. Nadalje je bilo ugotovljeno, da so se tu in tam v nekaterih gospodarskih organizacijah kr- nili delovni odnosi. Čeprav so bili primeri le redki, hi se naj prizadeti delavci v bodoče v takšnih primerih pritožili na ObSS. ObSS mora odslej od- igrati odločnejšo vlogo v zaščiti delavcev in seveda nenehno stremeti za njihove boljše živ- ljenjske pogoje v skladu t. viš- jo produktivnost,jo dela. Sindi- kat v občini Ormož je mnogo napravil glede socialističnega razvoja miselnosti delovnega človeka, dal je zaposlenim nov pogled in elan pri hitrem raz- vijanju in krepitvi gospodar- stva. Naš delovni človek razume prednosti naše stvarnosti pred drugimi, zato se nenehno za- vzema za višjo produktivnost dela in s tem za dvig življenj- skega standarda slehernega de- lovnega človeka. Xa zadnji seji izvršnega od- bora ObSS je J)il za predsedni- ka imenovan .\lojz Balažič. No- vo izvoljen predsednik ObSS Ormož je bil rojen 11. maja l')28. leta kot prvi otrok sedem- članske viničarske družin« pn Miklavžu. Pred kratkim je kon- čal enoletno šolo za družbene politične vede v r.juibljani. Izvršni (Klbor je na seji tudi razdelil nagrade trem najlepše okra»enim voliščem v občini. Prvo nagrado je izvršni odbor dodelil volišču Jeruzalem (7 ti- dinarjev), ki je bilo f>ce- njeno z devetimi in pol tcKka- mi, drugo nagrado (5 tisoč di- narjev) je prejel Zdravstveni dom z devetimi točkami in tret- jo nagrado tisoč dinarjev) pa si delita tovarna »Jože Ke- renčič« in volišče Cerovec. Iz- vršni odbor je na seji pohvalil vsa volišča, predvsem pa volišča Kog, Vinski vrh, opekarna Or- mož in volišče občinske skup- ščine. ki so bila izmed nacrra- ,jenih najlepše okrašena. Tudi glede ostalih volišč se ie izvršni odbor pohvalno izrazil. Nadalje je izvršni odbor v razpravi sklenil, da je treba storiti vse in omogočiti čim hi- trejšo pomoč prizadetim prebi- valcem katastrofalnega potresa v Skopju. cz>ot)o()oooi)o»^^ Pomoč ptujskih podjetij razrušenemu Skopju seznam dosedanjih prispevkov za žrtve potresa T Skopju: 1. TGA >Boris Kidrič« Kidričevo................4,000.000 2. Občinska skupščina Ptuj....................3,000.000 3. Gostinsko podjetje »Haloški biser«, Ptuj .... 300.000 4. Gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj..............750.000 5. Komunalna banka Ptuj.................200.000 6. Perutnina Ptuj............................200.000 7. Trgovsko podjetje >L&s«, Ptuj................200.000 8. Mestna lekarna Ptuj........................200.000 9. KZ >Jože Lacko«, Ptuj......................100.000 10. Mestni kino Ptuj..........................100.000 11. Pekarne, mlini >Vinko Reš«, Ptuj..............100.000 12. Petovia, Ptuj..............................100.000 15. KZ Haloze, Ptuj..........................100.000 14. KZ Lovrenc......................100.000 15. Mladiinska in pionirska organizacija OŠ Toneta Znidariča................................100.000 16. Projektivni biro Ptuj........................50.000 17. Vajenska šola za lesno stroko, Ptuj............50.000 18. Krajevni odbor SZDL......................25.000 19. AMD Ptuj................................25.000 20. KO SZDL Cirkovce........................25.0(K) 21. KO SZDL Leskovec..........................25.000 22. Sindikalna podružnica OS Markovci . ..... 17.500 25. Vukotič Nikola, zasebni mojster..............5.000 24. Tabor pred vojaške vzgoje Ptuj................14.000 25. Podjetje za popravljanje voz, Ptuj............200.000 26. Gimnazija.............' . . . 40.000 27. Sindikalna podružnica okr. sodišča (zaposl. pri odv. Aliču....................................15.000 javno tožilstvo)............................6.000 Enodnevni zaslužek bodo prispevali naslednji kolektivi: 1. ZID >01ge Meglic«, Ptuj......t vrednosti 60.000 2. TP Panonija..............................200.000 2. TP Panonija..............................400.000 3. Elektr^kovinar Ptuj........................269.000 4. KZ >Jože Lacko«..........................200.000 5. TP Izbira, Ptuj............................300.000 6. Gostinsiko podjetje >Haloški biser«, Ptuj .... 200.000 7. K«nuoaka banka Ptuj......................50.000 (Na(iaJj«v«Bje na t tirani) Pomen mikroelementa bora za kmetijstvo ling. Egon Zoreč Kaj je mikroelement? Piazen desetih neogibno potrebnih ele- mentov, potrebujejo rastline tudi nekatere druge elemente, toda v zelo majhnih količinah. Ce teh čeprav majhnih količin elementov primanjkuje, se po- kažejo znamenja pomanjkanja in rastline zaostanejo v rasti. Take elemente, ki so rastlinam neogibno potrebni v zelo majh- nih količinah, imenujemo mi- kroelemente. »Kovaški borals« je znano sredstvo za spajanje železa in ga uporabljajo kovači in kle- parji. S pridom pa lahko upo- rabljamo borals (zaradi bora) i tudi v kmetijstvu. Bor ima | namreč lastnost, da pospešuje bujno raist in obroditev rastli- ne. Služi pa nam tudi kot sred- stvo za borbo proti boleznim in mrazu. Mnogi strokovnjaki smatrajo uporabo boralsa kot nujno sredstvo agrotehnike. Po- manjkanje bora v zemlji po- vzroča zelo težke posledice. Puhlost pese in sladkorne pese ' povzroča pomanjkanje bora. Večje količine bora zahtevajo • lucerna. krompir, manjše ])a žita. Ob pomanjkanju bora so pojavljajo na sadnih plodovih rjavi, plutovinasti izrastki. PuhloM pese se prepreči r. do- dajanjem boralsa in to 1—20 kg na ha. V hlevskem gnoju je ne- kaj bora. Na kvintal hlevske- [ ga gnoja je okrog 50 gr bora. ' Bor up' '^bliamo v O' r^H^t. ra/topiai i vuUo, lo jt. Kg na 100 litrov vode. Ker se bo- rals v vodi zelo počasi raztopi, moramo paziti, da ne ostane na dnu. kar bi vžgalo mlado list- je. Borals u|)(>rabljamo na dva načina: 1. zalivajo rastline v z(Mnlji, ko ta ni preveč suha niti mo- kra ; 2. škropljenje listja uporab- , Ijamo pri nizkih nasadih, kar je prunernejse za polje (koru- za). l^kropimo odnosno zalivamo v suhem vremenu, nekaj pred sončnim zahodom, da ostane listje čim dalj časa vlažno. Bo- rals ui)orabljnmf) izključno v začetku vegetacije, ])red cvete- jijem: i><>znejša iiporabLi ni .učinkovita, posebno tedaj ne, če vegetacija že ponehava. Zorenje zemlje Inž. Rgon 7.oree l Kaj pomeni beseda zorenje zem- lje? To pomeni, da mora zemlja dobiti takšne lastnosti, ki so za razvoj kulturnih rastlin najpri- kladnejše. To zorenje pospešuje- mo s pravilnim obdelovanjem in gnojenjem. Zorenje zemlje po- vzročajo bakterije, ki razkrajajo humus, pri čemer se razvija to- plota in ogljikov dioksid, ki zem-^ Ijo rahla. Pozimi rahljajo zemljo voda, mraz in toplota, zato je ko- ristno v jeseni zemljo preorati ali prekopati, da prek zime sprh- ni. Bakterije so za rodovitnost zemlje odločujoči činitelj. V slabi, kisli, težki in hladni zemlji bak- terije slabo uspevajo. Najbolje uspevajo v topli, srednje težki, humusni zemlji. V takšni zemlji pa tudi rastlina najbolje uspeva. Bakterije so nevidnj prijatelji poljedelca, ker mu pomagaj® do dobrega uspeha ph proizvodnji poljskih pridelkov, seveda pa tu- d- v drugih kmetii^^kih panogah To so glivice,- mala živa bitja, ki jih ne vidimo s prostim očesom. Teh nevidnih bitij je na milijone in milijarde v zemlji. Vse, kar je vezano z vrenjem ali s kisanjem, napravijo bakterije in glivice. Glivic in bakterij je mnogo vrst, a vsaka ima svoje lastnosti in pretvarja le določeno tvarino v drugo. V zemlji je mnogo vrst bakterij. Najvažnejše so nitrifi- kacijske, ki razkrajajo organske spojine v nitrate, ki jih lahko korenine vsrkavajo. Te bakterije presnavljajo tudi apneni dušik, ki preide najprej v sečnino, ka- tero pretvorijo potem druge bak- terije v amoniak. Denitrifikacijske bakterije pa so škodljive, ker povzročajo iz- gubo dušikovih spojin. Zelo ko- ristne so tiste bakterije, ki lahko vežejo dušik iz zraka in živijo na koreninah metuljnic. To imenu- jemo strokovno »asimilacija zrač- nega dušika«. Brez bakterij m glivic si življenja ne moremo mi- To so naši brezplačni de- lavci. PTUJ, DNE 2 AVGUSTA 1963 TEDNIK Stran 9 Dopust no Pohorlu v roči in soparni so zadnji ju- lijski dneri. V teh vročih dneh je najbolje, da se delomi člo- vek odloči za oddih in se poda v planinski svet. Na Pohorju je te dni sveže. Uhravioletni žar- ki imajo pro<;to pot do človeka. Vitamina D dobite kolikor že- lite. Pohorje vas rado sprejme v svoje zeleno okrilje. Vsake- mu nudi res prijeten oddih. Poti in stez je mnogo, tako, da se lahko vsak umakne iz civi- lizacije v svoj svet prvobitne narave in se naužije zraka, ze- lenja. borovnic in miru. Opisala bom bivanje na pla- ninskih postojankah, ki spreje- majo na dnevni penzion člane planinske organizacije in ne- člane, kogar koli. Prva posto- janka z mariborske strani je Slariborska koča. Dnevni pen- zion za člane planinskega dru- štva znaša 1200 din. za nečlana 1400 din. V koči je čisto in lepo urejeno. Imajo sobe v posebni zgradbi z dvema posteljama ali več. Hrana je zelo dobra. V nje- ni neposredni bližini je veliko planinskih koč gospodarskih organizacij. Izlet do Knške ko- če, eno uro hoda. je prav pri- jeten. Ustavimo se za nekoliko časa na tej planinski postojan- ki, ki jo upravlja planin&ko društvo Ruše. V koči nudijo dnevni penzion planincu za S^O dinarjev, neplanincu za 1.150 dinarjev. V koči je še prostor in sprejemajo nove goste. Do- hod je možen tudi z avtomobi- lom ali kakšnim drugim pre- voznim sredstvom. Važno je za- to, ker je koča oddaljena od vzpenjače 2 uri in bi invalidi, starejši ljudje in majhni otro- ci težko zmogli pot. Lega koče je na višini 1250 m v pravem gorskem svetu. Kdor se poda na to kočo, ne sme pozabiti vol- nene bluze, jopice in vetrovke. Na planjavi pred kočo je stalno čutiti rahel veter. Od te koč^e so možni daljši in krajši izleti na vse strani. Do naslednje planinske postojanke je pet in rani poti: PESEK; upravlja jo planinsko društvo /^reče. l eži ob avto cesti in je možen do- hod s prevoznim sredstvom. Od Ruške koče do Osankarice je rkm po cesti. V veliki dvorani na Osankarici je lepo urejen muzej o Pohorskem bataljonu. Pol ure hoda nad kočo je pro- pol ure hoda po dubro marki- stor s spomenikom, kjer je pa- del pohorski bataljon. Po'cesti naprej se pripelješ do lepe vasi, vredno omembe. Kanja. V va«i so postavljeni moderni bloki za družine logarjev, gozdarjev. Od Osankarice do Peska je spe- ljana zelo lepa cesta v dolži- ni 14 km. Pesek nudi dnevni penzion za planince in nepl.^nin- re za ''iO dinarjev. Koča še sprejme g()«»te. Pol ure lioda je do Rogle. ki jo upravlja pla- ninsko društvo Žreče. Koča lež: na Vitanjskih planjavah. \g eni izmed teh planjav, petnajs' minut od Rogle in dvajset mi- nut od Peska stoji razgledn stolp, visok 50 m. Avtocesta se od tu spusti \ Lovrenc na Pohorje. Planinec ali turist mora naprej peš pc dobro markirani poti. V treh in pol urah je na Hibniški koči, Naprej leži Pungart in zadnja planinska postojanka je Krem- žarjev dom na Krem/arjeveni vrhu nad Slov. Gradcem. Vse tri so planinske postojanke in nudijo planincem od 100 do "00 dinarjev cenejši penzion ali prenočišče. Planinska organiza- cija je morda edina organiza- cija. v kateri se članom povrne članarina. 7.e pri eni nočnini se )ovrne vložen denar. Zato ni- ^ar ne premišljujte mnogo, vpi- šite se v planinsko društvo Ptuj, Ormož. Majšperk. Veliko hodite po planinah in koristite planinske izkaznice. Na vsaki planinski postojanki dobite žig koče ali bližnjega vrha ter stolpa, vtisnite ga na prazne li- ste v izkaznici. Zraven žiga na- lišite datum in bistveno v dveh lesedah, kdaj ste bili na plani- ni in kaj ste doživeli, videli, opazili. Vse to v izkaznici vas' bo čez nekaj časa prijetno pre- sunilo in v mislih boste obnav- ljali doživetja v planinah. Kdor ima veselje, je dobro, če vodi planinski dnevnik o bivanju in izletih na planinah. S tem še bolj utrjujemo nova doživetja na planinskih postojankah, pla- njavah, soteskah in vrhovih. Vse kar je v naravi in z naravo povezano, je veliko vredno, ple- menito in pošteno. Še nekaj besed o obnašanju v planinah. Takoj ko se odlo- čimo za izlet ali oddih v pla- ninah. moramo vedeti, da gre- mo v svet tišine. Ce imate radi zabave, ples in jazz muziko. ni- kar ne hodite v planine. V pla- ninah ne smemo biti nikdar preglasni ne v gozdu, ne na planjavi ali vrhu, še manj pa v koči. To je sveto pismo za planine. Vse kričače bo uprava planinske postojanke ali gostje oziroma planinci v planinski postojanki izločilo. Obzirnost in spoštovanje do sočloveka se mora v planinah gojiti in do- sledno izpolnjevati. Za planince in goste ter vse, ki preživljajo svoj letni dopust v planinah, bi morali približati mnoge zanimivosti, ki so v glo- bokih pohorskih gozdovih, va- seh. posameznih domačijah, lo- garnicah, starih glažutah itd. Planinska društva, društva goz- darjev. turistična društva in društvo spomeniškega varstva bodo morali pričeti koordinira- no delati in pripraviti dohode dn vseh teh zanimivosti. Ptuj- čani. preživiiajte svoj letni od- dih na bližnji planini, na Po- horju. Anica Znidaršič Prijeten počitek v senci pohorskih gozdov Neprimeren odnos avtobusnega sprevodnilta do [krvodajalcev v petek, 26. julija, nas je vse globoko pretresla ve®t o hudi nesreči, ki je prizadela Skopje. Vsak je po svojih močeh želel pomagati ponesrečencem. Tako so gasilci iz Stojnc pri Ptuju sklenili, da bodo darovali kri in tako tudi doprinesli svoj skromen delež. Po dogovoru s Transfuzijsko postajo Ptuj so imeli šele ob 20.50 zvečer mož- nost, da se zvrstijo v bolnišnici zaradi odvzema krvi. Ko so ob 22. uri zvečer prispeli z izred- nim. posebej zanje naročenim avtobusom, so mi pripovedovali naslednje: Na avtobusni postaji Stojnci je dežurni miličnik vstopil v avtobus redne proge Maribor— Zagreb—Maribor, ki je last Av- tobusnega podjetja Maribor. Napovedal je krvodajalce, ki so čakali pred avtobusom, na- kar je večina od njih že vsto- pila v avtobus, ki ni bil popol- noma zaseden. Sprevodniku so krvodajalci omenili, da so sli- šali po radiu, da imajo pravico do brezplačnega prevoza, ker pomagajo ponesrečencem. Pre- cej ostro jih je nato zavrnil in zahteval takojšnje plačilo voz- nih kart. kar mu je tudi eden od krvodajalcev za vse ponudil. Videti je bilo. da se sprevodni- kn ni zdelo vredno še nadalje razpravljati o v«ej zadevi, saj je takoj nato zahteval, da iz- stopijo vsi krvodajalci (bilo jih je precej), zaloputnil je vrata jred njimi in z vozilom odpe- jal. Krvodajalci s^o nato čakali še dobro uro na cesti na pose- ben prevoz ... Avtobusni šofer ni ničesar pripomnil, vprašanje pa je, ali je tudi on, kot to krvodajalci trdijo, opazil, da je bil spre- vodnik vinjen? In še, ali avtobusni potniki res niso mogli drugače reagi- rati, kot da so se norčevali iz krvodajalcev? In končno, ali ni pravica in dolžnost prizadetih, da priča- kujejo in zahtevajo od Avto- busnega podjetja in prizadete- ga sprevodnika, da javno pojas- nijo vso zadevo? Pripominjam, da to podjetje že leta prevaža krvodajalce za bolnišnico Ptuj po posebnem naročilu in proti rednemu pla- čilu. Doslej ni bilo podjetje primorano niti eneffa krvoda- jalca zastonj prepeljati in zato v sili ne bi smelo tako reagirati. V bodoče bi na i krvodajal- skih akcij nikdo ne zaviral, če jih že ne more podpirati. Dr. Jožica Vrečko Kidričevo Zadnje dni so dela pri kopali- šču v Kidričevem v zadnji fazi. Otvoritev bo 4. avgusta 1963. Buldožer je zravnal okolico ko- pališča. Z vso naglico opravljajo zadnja dela tudi pri vhodu v ko- pališče. Poleg možnosti kopanja v ve- likem bazenu bo marsikomu v vročih poletnih dneh dobrodošla senca pod drevjem, ki obdaja kopališčni prostor. Tudi za vozila bo lahko, saj bodo parkirala v senčnem parkirnem prostoru. Zakaj tako? Ze vrsto let je bila v Ormožu potreba po ustanovitvi menze družbene prehrane. Zato se je pred kratkim dosedanja gostilna »Abonent'< v Ormožu preusme- rila na menzo, ki pripravlja to- ple jedi za zaposlene v Ormo- žu. Med odmorom si naž delov- ni človek želi vsaj nekoliko po- čitka. Zeli se okrepčati z izdat- nim obrokom tople malice ali korsila, ki je v menzi na razpola- go. S tem si nabere novih delov- nih moči in elana . Posebna ugodnosit menz je, da nudijo ob vsakem času delovne- mu človeku izdatne obroke jedi po nižji ceni kot v gostilnah. Zato delovni ljudje zelo radi za- hajajo v menze. kar potrjuje veliko število občasnih in stal- nih abonentov. Glede na to, da sta topla malica in kosilo za za- poslene nekoliko ceneje, bodo razliko v ceni nadoknadili sin- dikati tistih delovnih organiza- cij, ustanov in zavodov, katerih zaposleni se hranijo v menzi. S tem ne sme biti dana samo mož- nost, da bi se v menzi hranilo večje število zaposlenih, temveč bi morale vse delovne organiza- cije v centru Ormoža skrbeti, da bi se v menzi hranili njihovi delavci. Do nedavnega so v menzi brez blo^kov prodajali to- plo malico po 60 dinarjev, z uvedbo blokov, se je za tiste, ki nimajo blokov, povišala cena na 100 dinairjev. Res je, da stalne- mu abonentu menza lažje nudi malico po nižji ceni, kot, občas- nemu, vendar ne z razliko 40 din, ki predstavlja 66 odst. pri- bitka na osnovno ceno. Naj še opozorimo na to, da je čas do- pustov in da večje število zapo- slenih preživi dobržen del do- pusta na jadranski obali, za pre- ostale dni pa zaradi objektivnih razlogov ne dobi blokov. Zato so prisiljeni plačati topel obrolk malice po tako visoki ceni, kar je vredno javne kritike, poseb- no še, če upoštevamo, da tudi za občasne abonente razliko v ce- ni malice lahko krije sindikat. Ce je bil to tudi sMep sveta menze, ga je treba spremeniti. V nasprotnem primeru za ob- časne abonente menza ni več menza, marveč je istoi-redna vsaki gostilni v občini. Ni prsv, da poskušajo nekateri obrati na ta ali oni način pridobiti si sredsitva na račun delovnega človeka. Morda bi bilo bolje ta- ke in podobne ukrepe predhod- no temeljito proučiti. Vedeti je treba, da si je vižji dohodek moč zagotoviti le z višjo prodiiktiv- nostjo dela. Ob tej priložnosti je treba kri- tično oceniti tudi cene piva po nekaterih gostilnah. Zadnji čas se opaža, da nekatere gostilne na področju občine Ormož pro- dajajo steklenico belega piva po 110 din druge po 120 in nekate- re celo po 130 dinarjev. Potroš- niki p;va take konkurenčne cene upravičeno kritizirajo in zaradi njih negodujejo. Tudi v trgovi- nah so pri ceni piva vidne raz- like, pa čeprav so stroški doba- ve isti. Morda bi bilo možno trž- nemu inšpektorju v času turi- stične sezone posvetiti takim primerom še več pažnje. M. M. ŠE ENKRAT AUF, AUF - BIKS Da, in res je tako, predvsem v mestu Ptuju. Piscu članka pod naslovom: »Auf. Auf - biks! Kaj nam pa morejo?«, ki je bil ob- javljen v Tedniku dne 26. julija, in ostalim bralcem, želimo malo bolj jasno prikazati, kako je stanje javnega reda in mira v Ptuju. Pisec članka zvrača krivdo za brezupno stanje na organe varnosti, ki jih v Ptuju, po nje- govem mnenju, sploh ni. Koliko in kake ukrepe je postaja LM Ptuj podvzela zoper nediscipli- nirane občane Ptuja, lahko pri- zadeti zvedo pri kaznovalnih or- ganih. .Strinjamo se s piscem, da s« to dogaja v Ptuju noč za nočjo, leto in dan in se temu vprašanju pridružujemo vsi varnostni or- gani, ki noč za nočjo fizično ukrepamo zoper omenjene ob- čane. Velikokrat moramo upo- rabljati tudi prisilne, toda zako- nite ukrepe. Da je temu tako, nam dokazujejo naslednji po- datki: V letu 1962 smo ukrepali v me- stu Ptuju zoper 455 kršiteljev javnega reda in mira in jih pred- lagali v kaznovanje pristojnim organom. Poleg tega pa smo predlagali v kaznovanje 922 kr- šiteljev cestno prometnih pred- pisov, še več pa mandatno ka- znovali. V prvem polletju letošnjega leta smo ukrepali proti 172 krši- teljem javnega reda in mira, 58 oseb je bilo pridržanih do iztrez- nitve, da smo na ta način pre- prečili drzna razgrajanja in mo- tenje počitka delovnih ljudi. 43 osebam je bi^l odrejen odvzem krvi za analizo alkohola v krvi. Te osebe so imele od 1 do 4 pro- mila alkohola v krvi. Pri ukrepanju naši organi na- letijo tudi na najpredrmejše kr- šitelje. ki ne motijo samo okoli- ce. temveč otežkočajo normalni postopek, ki ga izvajajo usluž- benci LM, ko varujejo red in mir. zato je večkrat potrebno uporabiti vsa zakonita poobla- stila. Naj pri-pomnimo, da v tem pogledu prednjačimo v merilu SR Slovenije. Pisec članka zatrjuje, da so razgrajači vedno isti ljudje. Var- nostni organi imamo izkušnje in dokaze, da temu tii tako, temveč da so med razgrajači, ki so »al- koholno izobraženi«, tudi »ugle- dni« občani, kar je vsekakor omembe vredno. Smatramo, da bi ?e moral pi- sec in vsi ostali vprašati, kje so posredni vzroki za tako nočno stanie. kie se te osi^be zadržuje- io pozno v noč. kaj tam por^p-nja- io in v kak,5ri°rn stanju ndh^iajo na ptujske ulice. Pri reiov^nju teh problemov bo rotrebno da bo eodolovala ^irša iavno.it in iavnn ri^zknn- kRla take rono^-niake — kalilce r^d^ mini da hi bilo vp!^ ohioktiTmih in r>onč- -»ih v nqJem Tedniku, naj b' T-pli^';)!! n^ f^b- "■anp. Men-mo da je ^i^nka ■^rp-' na+pč,'^!^ in na^r^d® lahko ri-oHo'' "O s ■'■'^■m r + oniorn V Ptuju. POSTAJA LM PTUJ ^T^oja Uft re^ufe iri^lfenja'' Priznanla kr^oJalalcem ob lOO-letnšci Rdečega križa v nedeljo. 4 julija 196.3, je bila dvorana SZDL na Bregu pri Ptuju polna krvodajalcev, ki jih je po\'abil občinsiki odbor Rde- čega križa Ptuj z namenom, da bi skupno proslavili lOfl-letnico obstoja Rdečega križa in lO-let- nico krvodajalstva ter da bi prejeli vpr:čo najširšega kroga krvodajalcev najpožrtvovalnej- ši zlate in srebrne značke za kr- I vodajalce ter priznanja. Dvora- no za to slovesnost in za pro- gram je tokrat poskrbel pomla- dek RK z Vičave-Ptuj Proslava je bila pod gornjo parolo. V slavnostnih nagovorih sta poudarila tov. Valter Kolarič in tov dr. Jožica Vrečkova kot predstavnika Rdečega križa in krvodajalstva, da bo iz leta v leto krvodajalstvo vedno več pomenilo po celem svetu in pri nas. ker je kri najučinkovitej- še zdravilo in pomoč v nesrečah in boleznih, ko je potrebno po- magati poškodovancem in bol- nikom. Tega se zavedajo delov- ni ljudje v vseh državah, zlasti zdravniki, zato tudi opozarjajo, da mora biti človeštvo priprav- ljeno s krvjo za slučaj večjih prometnih in drugih, zlasti pa vojnih nesreč. N.kdar več se ne bi smelo ponoviti, da bi nas na- šle večje nesreče nepripravlje- ne, brez zaklada krvne plazme, s katero bi lahko reševali dra- gocena življenja V zvezi s tem je bilo zelo zanimivo poslušati nagovor tov. Valterja Kolariča, ki je govoril o zgodovini krvo- dajalstva izpred prve svetovne vo,ine. med njo in drugo svetov- no vojno ter pozneje Tov, dr, Jo- žica Vre^^ko je navedla .številke, ki potrjujejo vedno večje raz- umevanje delovnega ljudstva iz ptujske občme za krvodajal- stvo To je potrdila tudi na- vzočnost številnih krvodajalcev, mladine m odraslih, žensk in moških, večinoma s podeželja, zlasti tistih, ki so že 5- do 10- krat dali kri in so z njo marsi- komu rešili življenje. O hvalež- nosti prejemnikov krvi se sicer zelo malo piše. zato pa o njej veliko več povedo primeri, da se uvrsti marsikateri ozdraveli ali pa njegovi na.i'bližji med kr- vodajalce in prispevajo kri za nadaljnjo pomoč drugim. Prizadevanja organizacij Rde- čega križa, njihovih aktivistov, članov in članic, da bi pridobili čimveč krvodajalcev, so obro- dila dober sad, žal pa še vedno ne prekaša.io številnih primerov nesreč m bolezni, v katerih je potrebno vso kri sproti porabiti in zopet poskrtieti za novo; po- trebno je najti nove krvodajal- ce, ljudi, ki so pripravljeni žr- tvovati del svojega najdragoce- nejšega bogastva — svojega zdravja za bližnjega, ki pa več- krat te žrtve ne znajo dovolj ceniti. Prav lepo je od občinsikega odbora Rdečega križa Ptuj da je pripravil zbranim krvodajal- cem za to priliko tako prijeten kulturni spored mladih harmo- nikarjev recitatoriev itd., lepo pa je od vseh povabljenih, da so se odzvali vabilu na proslavo, ki je potekla v prijetnem vzduš- iu m v n^^^^^liriii T>r^nra-^-lio-no=;ti na no^'a darovanja kn.n ko bn pntrebn<^ in na inteoTivnei^-^ V Ptuin ic ni-oilo v nava- do cn prired-t--^ "Rd^^^^^fa k^'- (^pVi-ro iene ^'nH rnoi+ripl co in in rvo+OT-n ni gled-^ krvcdaialst-v^a, J V. Pomoč ptujskih podjetii razrušenemu Skopfu (Nadaljevanje ^ 2 strani) 8. Pekarne, mlini »Vinko Reš«. Ptuj..............200.:K'0 9. Živ. vet. zavod Ptuj........................104.137 10. TP »Perutnina«. Ptuj ......................200.000 11. To\arna perila in konfekcije »Deltac..........300.00(1 12. Okrajno sodišče Ptuj........................80.000 n. TP »Merkur«. Ptuj...................ITO.OOO 14. KZ Haloze. Lovrenc. Ptuj....................130.000 13. Narodna banka Ptuj........................78.000 16. Dimnikarsko podjetje Ptuj....................33.000 17. KZ Gorišnica . ..........................30.000 18. Osnovna šola Toneta Žnidariča. Ptuj............30.000 19. Splošna bolnišnica Ptuj 20. Zavod za socialno zavarovanje. Ptuj 21. Dom defektne mladine. Dornava 22. Ptt — nadzorstvo Ptui 23. Dom oskrbovancev. Muretinci 24. Zavod za komunalno dejavnost. Ptuj 23. Osnovna PTl enota Ptuj Dvodnevni zaslužek bodo prispevali naslednji kolektivi: 1. Pleskar. Ptuj 2. TGA »Boris Kidrič«. Maribor 3. Mestna lekarna Ptuj 4. Stanovanjska skupnost Ptuj 5. Zdravstveni dom Ptuj 6. Kolektiv časopisnega zavoda »Tednik«, Ptuj Ena in pol-dnevni zaslužek: 1. TVl Majšperk Ptujsko strašilo bončno odstranjeno Kmetijski kombinat Ptuj je prišel v svoii skrbi za rezervoar- je za pogonsko gorivo na svojih obratih po občini Ptuj na svoje- vrstno zamisel. S ^-Petrolom« Ljubljana se je domenil, da bo v lastni režiji izkopal in dvignil 10,000-litrski bencinski rezer- voar, ki je bil zakopan pred ma- gistratom v Ptuju, kjer je bila prej bencinska črpalka V torek. 30, julija 1963. popol- dne se je zbralo pred ptujskim magistratom mnogo radovednih gledalcev, ki so občudovali kom- binatove ljudi, ko so si prizade-' vali dvigniti iz odkopane jame 10.000-litrski rezervoar s pomoč- jo dveh TAM-avtomobilskih žerjavov Telaii so pr-^-idno. da se ne bi kaka nc^rc.-^a Končno jim je uspelo šele na- slednjega dne, to je v sredo, do- končno spraviti rezervoar iz jame. S tem rezervoarjem je končno odstranjen izpred magistrata zadnji ostanek nekdanje ptujske bencinske črpalke in servisne po,=:taje. ki je pred.^tavljala za prebivalstvo, ki je živelo v cen- tru mesta, pravi strah in tre- pet. Ljudje so se vedno bali. da bo prišlo do eksplozije 10.000- litrškega rezervoarja z bencin- nom. kar bi dejansko pomenilo za središče mesta grozno opusto- šenje. Sedaj ne bo več nikomur v strah in trepet, amoak bo do- bro služil Kombinatu Ptuj ozi- r-^ma enemu izmed njegovih •-ihrgt-^v: njem bo spra^i^t^^na količina tekoč'=-='a go- riva V. J. Stran 4 TEDNIK PTTJ T>KT 2 AVGVSTA 19« KOVAČI BRATSTVA IN ENOTNOSTI v po(*a5t.itizbira« iz Ptuja, 42 dinarjev je ven- darle nekoliko preveč, posebno če še pomislimo na to, da so prodajalne oddaljene druga od druge le nekaj korakov, Za pol stotaka se človeku takšen kra- tek sprehod rerjetno izplača! Upravičeno lahko tarnamo, stokamo in si venomer postav- ljamo ista rprašanja: >Kam rse to rodi?« Ne vem, kako je sploh mogoče, da trgovine tako samovoljno postavljajo cene. Ne bi se čudil, če bi naletel na nekaj dinarjev razlike pri bla- gu, ki ga trgovina kupuje r večjih količinah in pri različ- nih torarnah. ter gn šele r tr- govini stehta potrošniku. Toda pri izdelkih «tehtanih že pri proizvajalcih, bi se to ne smelo dogajati. Gotovo je, dt tovarna rsak mesec ne menja cene svo- jega izdelka. Tokrat so bile na vrsti špece- rijske trgotine. Blago, katere- ga cene so me tako zbodle r oči ni življenjsko potrebno, ne- kateri bi ga imenorali celo >luk«usZarji< 2900 dm. popolno- ma enake pri >Merkurju< ali »Biserki« pa 3070 dinarjer. Mislim, da bo dorolj. Vse na- daljnje komentarje pa prepu- ščam ,,, no. saj gotovo nisem edini, ki je opazil te nepravil- nosti T ptujfkih prodajalnah. T.nto lovni ljudje. Želijo si čimveč ta- kih srečanj, Želel bi, da hi s« v bodočnositi srečanja razširila med vsemi delo\Tiimi kolektivi in delovnimi ljudmi!« Tudi Lojze Cuček je v »voj«m pozdravnem govoru poudaril važnost srečanj m^d delovnimi ljudmi razhčnih ofečin: »Bratsko sodelovanje m®a de- lovnimi ljudmi naših treh občin ni edino v Jugoslaviji, vendar spada med prv« iskrene iaraž«(ne želje delovnih ljudi-sos«de^^ ki se želijo spoznati na v««h pod- ročjih svojega dela in življenja, ter z bratsiko toplin« potrati bratstvo in enotnost jugoslovan- sikih narodov.« »Veseli Prleki« navdušili čakovčfine v kulturnem pro^rainu, ki je sledil pozdravnim gov^orn, so se izvajalci izkazali. Vsi so s« zelo potrudili, občinst^^o pa je poskrbelo iET>edno prijetno gano«; ko pa sem sam sebe krepko uščipnil pod rebra in $0 cene še redno neomajno sta- le pred mano, tem hočeš — no- češ moral verjeti svojim očem. Malo natančneje sem si ogledal izložbi, primerjal, računal, se čudil in nazadnje samo nemoč- no skojnifRil z rameni. Kaj ho- čemo, že tako astronomske ce- n« r naših trgovinah rerjetno tekmujejo. kat«ra bo prej do- segla resAlj«, Nehote se sp«n- jiim $orjet&ko-«m«riške dirke in obe velesili se mi k«r zasmi- lita. Pa pustimo za nekaj časa ša- lo, Pobuda za obiftk naših špe- cerijskih trgovin, za poizvedo- ranje po cenah in s tem za kratko r^ortazo, je bila tu, Ve«dar si nisem upal udariti kar na slepo; še enkrat sem $i natančneje ogledal izložbe in že tam naletel na takšne raz- like, da bi bilo poizredovanje po pr«>d»jalnah skoraj nepo- V kateri je tudi navodilo za uporabo in ceno 140 dinarjer, ki jo je določila že tovarna >Merima«, Na žalost je »Azu- lin« po takšni ceni r Ptuju ne- mogoče dobiti, saj stane tuba 5ri »Jelenu« in r trgovini >Ko- oniaie« 145 din, t »Delikatesi« in »Merkurju« 150, pri »Nami« celo 169 dinarjer. Kar čedne razlike, ali ne? Polkilogramski zavitek kare »Mineš« stane pri »Zlatorogu« 1500, pri »Dclikatesi« I4?5 in pri »Nami« le 1450 dinarjer. Kar zajetna škatla sladka- rij tovarne »Josip Kras« z napi- som »Citron vafli« velja pri »Zlatorogu« in »Jelenu« 360 pri »Nami« pa le 330 dinarjev. Edinstvena »konkurenca« med prodajalnami podjetja »Izbira«. Višek rsega je cena konser- re z rampi, izdelek torarne »Garrilorie« iz Petrinje. Za ta proizvod naše renomirane to- rarne konzerv v Ptuju ni MITJA VOSNJAK: Nasa velika matura (Odlomki iz knjige) Mi!n•^'ali so zadnji šolski dne- Bili so polni nečesa nemirne- 154, ognja in čudovitih pri- čakovanj. Pa tudi sanj in l?pih, »koritih misli. L*>)»n je še vedno sanjal o Sfwv1ih troikah in o profesorju ]M»«k=u, ki je ostal neizprosen d« kraja- Mirko Zajec je gradil načrte za počnmice. Štirinajst dni bo MMlisalrt biti res pravih počitnic. T® «• pravi: Bled, Bohinj, Tri- gil«^, l«ris j« bolj kot kdajkoli prej mislil na dekletce iz Slovenskih HmKc. S®daj, ko je odšla domov, j« š^ prav spoznal, kako mu je L«(bnow sanje so poznali vsi. Kpogi so slutili tudi Za jč«ve na- Ipl«. Za B«ns»v«o hrepenenje je ppavdio;kovalcev. kar pomeni, da je ])ovprečno vsak ohčau bil lani šestkrat v kinu. To povprečje je še pre- nizko. zato je potrebno pove- čati število ozkotračnih kino- projektoriev v občini in jih dati na razpolago predvsem v od- ročne haloške in slovenjegori- ške predele. K estetski vzgoji prištevamo likovno, literarno in ostalo vzgojo, ki prispeva k formira- nju pravilnega odnosa do estet- skih vrednot na področju lite- rarnega. likovnega in glasbene- ga ustvarjanja. Pri ptujski »Svobodi« so ustanovili posebno sekcijo, ki bi naj organizirala estetslA> vzgojo. Sekcija si je že zastavila svoj okvirni delov- ni program, k njegovi realiza- ciji pa bo potrebno pritegniti vse tiste prosvetne in kultur- ne delavce, ki botlo na tem za- htevnem iKKiročju lahko čim več storili. Svoje izkušnje bo sekcija posredovala tudi zuna- njim društvom. Naloga sekcije bo, da bo vzgajala svoje člane za samostojno spoznavanje, ra- zumevanje, ocenjevanje, doživ- ljanje in izražanje lepega, da bo pri svojih članih razvijala smisel in te/njc, da bi svoje življenje, svojo okolico ,in živ- ljenjski prostor izpolnili z vsem, kar je lepega — estet- skega. V naših delovnih prosto- rih, stanovanjih in lokalih je vse polno kiča, pa tudi trgovina s takim blagom jo pri na«' še precej' razširjena. Nekateri tr- dijo, da hi se naj z estetsko vzgojo ukvarjale neke posebno 1 r* c.i Irv tr* n a noiil ft ker se človek oblikuje le tam, kjer živi in dela. V naporih, da se estetska vzgoja razvija, bi bilo treba ra- čunati, da se celotna človekova osebnost ne more oblikovati samo v društvih, pač pa bi jo bilo treba oblikovati ze v šoli in na delovnem me«tti. Pri ptujski >Svobodi< je prav tako v formiranju likovna sek- cija, ki bi naj združevala sli- karjo-amaterje ter razvijala, usmerjala in pospeševala ama- tersko likovno dejavnost. Ob letošnjem drugem »Tednu brat- stva in prijateljstva Varaždin- Cakovec-Ptuj< je nekaj ptuj- skih slikarjev — amaterjev raz- stavilo svoja dela na skupni razsitavi v Varaždinu, sedaj pa se pripravljajo na republiško razstavo, ki jo organizira Zveza Svoboosrečilo napraviti sinte- M beljakovin, teh najibolj zamo- tanih organskih spojin. i •Vsekakor je treba čimprej za- četi s pi^ripravami na festtival. Prihodnje leto bo festival v Ni- šu. Bilo bi dobro, če bi se festi- vala v Nišu udeležili posamezni kulturni in športni delavci ti- stih krajev, v katerih bodo pri- reditve leta 1965, da bi spoznali njegovo vsebino in obsežnost. Glede na krajevne možnosti bi se tako laže odločili, katere eki- pe naj gostujejo pri njih. Možno- sti so velike, saj je minimalno število izvajalcev okrog 700, maksimalno pa 2000, kolikor jih pričakujejo prav v Nišu, ki je po številu prebivalstva največje festivalsko mesto. S pripravami za festival tako velikega obsega res ne moremo odlašati, če hočemo izpolnili pričakovanja sodelujočih in gle,- dalcev, ki v treh dneh lahko do- seže in preseže število 30-000. Ivan Kreft Nove naprave za dviganje bremen Znano je, da je za dviganje težkih kovinskih bremen naj- primernejši elektromagnet. No, izgleda, da so v Zahodni Nemči- ji naišli boljšo rešitev: skonstrui- rali so napravo, katere bistveni sestavni del so vakuumske črpal- ke, nameščene na ravni plošči. - S pomočjo takšnega »magne- ta«, je mogoče poileg kovinskih, dvigati tudi bremena iz stekla, plastičnih mas, lesa ... z edi- nim pogojem, da je površina bremena dovolj ravna. Dvigalo spusti ploščo s črpatlkami na breme, posebna tlačilka iztisne nato iz črpalk zrak tako, da se dobesedno zalepijo na breme, ki ga nato dvigalo skupaj s ploščo dvigne oziroma prenese na za- želeno mesto. VINSKI SEJEM V LJUBLJANI Na vinskem sejmu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo sodeloval tudi ptujski Kombinat, ki bo razstavljal štajerska vina, s katerimi je že na prejšnjih sejmih žel precejšnje priznanje. Kot vsako leto bo tudi letos ob ^ koncu poletja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljan. medna- rodni sejem vin, žganih pijač in sadnih sokov ter opreme, ki je postal že tradicionalen in si je v j strokovnih in poslovnih krogih doma in v tujini pridobil velik ugled. Letošnji vinski sejem je že deveti po vrsti. Čeprav prija- ve še vedno prihajajo, se je pri- | javilo že 20 držav: Anglija, Av- stralija, Bolgarija, CSSR, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Jugoslavija. Madžarska Nova Ze- landija, Romunija, Švica, obe Nemčiji in Južna Afrika. Doslej je organizator prejel 1116 vzor- cev, od teh 902 vzorca vin, 136 žganih pijač in 58 sadnih sokov. Iz naše države je doslej prijav- ljenih prci/v^ipjcev. ki no- slri -^n« v nski>^ V7nr(-p''- Na letošnjem sejmu bo raz-» stayljena tudi oprema za vino- gradništvo in kletarstvo. Obisko- valcj sejma si bodo lahko ogle- dali najrazličnejše naprave in stroje za to panogo gospodarstva. Razstavljene bodo stiskalnice, fil- tri, stabilizatorji, naprave za pol- njenje buteljk itd. Številna vinarska podjetja bo- do skupaj z gostinci poskrbela, da bodo gostje postreženj z naj- boljšimi vini in bogato izbiro priljubljenih specialitet. Odprti prostori razstavišča bodo polnj pisanih sončnikov, strežno oseb- je pa bo oblečeno v slikovite na- rodne noše. Vsakdo bo našel svoj ambient. .svojo priljubljeno kap- ljico ;n svojo specialiteto Vsak večer bo na razstavišču zabavni program Nastopili bodo humori- sti. pevc,. folklorne skupine ter dva plesna orkestra. ŠPORT Pred pričetkom nove športne sezone Le še dober mesec loči ptujske športnike od pričetka nove šport- ne sezone, novih bojev na šport- nih igriščih. V pretekli sezoni so nekateri športniki v ptujski ob- čini dosegli velike uspehe. Poleg državnega prvaka v jadralstvu Korparja je največji uspeh dose- gel nogometni klub »Aluminij« iz Kidričevega in ženska ter mo- šika ekipa rokometnega kluba »Drava« Ptuj. Kako se priprav- ljajo športni kolektivi v ptujski in ormoški občini na novo pr- venstvo, bomo objavili v naših nas-lednjih številkah. Danes pa poglejmo, kako bodo v novi se- zoni nastopali rokometaši »Dra- ve«. V rokomet - množičnost Ptujski rokometaši so v pre- teklem prvenstvenem obdobju dosegli velik uspeh. Po kvalifi- kacijskih nastopih sta se v višjo ligo uvrstili ženska in moška ekipa. 2enska ekipa bo nasto- pala v enotni slovenski rokomet- ni ligi, moška ekipa pa v vzhod- ni slovenski coni. S tem se bo kvaliteta rokometne igre v Ptuju izboljšala, gledalci bodo imeli možnost prisostvovati tekmam med najboljšimi slovenskimi ro- kometnimi kolektivi. Da bi do- segli še večjo kvaliteto, je po- trebna tudi množičnost. »Drava« lahko vzgoji dobre, mlade roko- metaše, zato bo poleg ekip, ki bosta nastopali v republiški ligi, poslala v boj za točke še drugo moško ekipo v zahodno okrajno ligo, drugo žensko ekipo, k; jo bodo sestavljale predvsem mla- dinke, pa v okrajno ligo. V tej ligi bodo nasLopali tudi mladin- ci. Tekmovailn, stroški bodo za tako množičnost zelo visoki, zato bo o celotni stvari potrebno še razmisliti. Marsikdo v Ptuju se vpra.šuje, kako se bosta ženska in moška ekipa odrezali v novem okolju. Ženska ekipa bo po enoletnem, prostovoljnem nastoipanju v nižji ligi,^ponovno nastopila v enotni slovenski ligi. V tem enem letu je žensiKi rokomet po vsej Slo- veniji močno napredoval, ko je v Ptuju stagniral. Ekipa, ki je na- stopala v okrajni ligi, bo brez vsakih okrepitev s starejšimi igrailkami, ki so" že nastopile v republiški ligi, le težko kos naj- boljšim slovenskim rokometnim ekipam. Mlade igralke »Drave« so si- cer zelo talentirane, lahko bi postale dobre rokometašic«, ven- dar je potreben za to disciplini- ran in oster trening. Vsem tem igralkam manjka rutina, pa tu- di več resnosti in prizadevnosti jim včasih ne bi škodilo. Podobna situacija je tudi pri moških. Tudi pri njih bi moralo biti več resnosti. Trener Turudič včasih svojim varovancem pusti preveč samovoljnosti. Potrebna bi bila strožja disciplina! Vodstvo kluba se zaveda, da bi morali biti obe ekipi v začet- ku septembra fizično dobro pri- pravljeni, da bi trenerji lahko pričeli tudi s tehničnim in tak- tičnim treningom. Kot vsako leto tako tudi letos organizira roko- metni klub taborjenje svojih članov v Biogradu. Od 15. avgu- sta dalje se bo v Biogradu pri- pravljalo za novo prvenstvo 25 rokometašic in rokometašev pod vodstvom ženskega trenerja Mi- Jana Zupanca. Istočasno se bodo pričeli tudi treningi ostalih ro- kometašev v Ptuju, ki jih bosta vodila igralca Stalcer in Feguš. V prvenstvu bo treninge mo- ške ekipe znova prevzel Turudič Vojo, ki je že doslej uspešno vo- dil moško ekipo. Potrebno pa bo misliti še na pomožnega tren6ri- ja in tehnično vodstvo, ki bo nujno potrebno. ZANIMIVOSTI NEK.AJ O RAKETAH Misel ali še bolje želja, vzleteti visoko nad Žemljo, na Luno ali ns Sonce, je skoraj tako stara ka- kor človeški rod. Pripovedka o ponesrečenem vzletu Dedela in Ikara k Soncu z umetnimi perut- mi je plod te človeške želje. Pred kakimi sto leti je postala želja, da bi človek poletel na Lu- no vedno večja, Človek je spo- znal, da mora izstrelek, ki bi ga izstrelili na Luno izpolniti razne pogoje. Predvsem mora razvijati velikansko silo, da lahko ponese tovor v zaželjeno višino in mu po- deliti hitrost, ki je potrebna za kroženje okoli Zemlje. Ne sme mu p« podeliti vse hitrosti hipoma, temveč postopoma. Za to potre- ben čas pa mora biti daljši od po- leta izstrelka skozi zračne plasti, ker bi sicer prevelik pospe.?ek povzročil nepremagljive ovire. Iz- strelek mora dobiti del svoje hi- trosti izven atmosfere, razen tega se mora dati tudi krmariti. Vsem tem zahtevam ustreza ra- keta. Kako deluje raketa? V raketi izgorevajo trdne in te- koče snovi. Nastali plini iztekajo naglo iz raketnega trupa in poti- skajo raketo v nasprotno smer. Po isti osnovi letajo tudi reaktivna letala, vendar s to razliko, da le- talo potrebuje kisik iz zraka, medtem ko ga raketa nosi s seboj in je tako neodvisna od zraka Prve rakete so uporabljale tr- dno gorivo, sčasoma pa so spozna- li, da Je tekoče gorivo uporabnej- 5e. V dobi jedrske energije priče- nja človek misliti tudi na upo- rabo te energije v raketni tehni- d. Pojavlja pa se tudi misel, da iji rakete poganjala svetlobna, tonski kvanti S takšno raketo bi bilo možno doseči tudi hitrost svetlobe, vendar je vse skupaj ie samo stvar fantazije. ^ v ta namen Je h- strelil že veliko število raziskovalnih raket. Na sliki ie izstrelitev ameriške rakete, ki bi naj proužila viije sl?je "emeUake atm^^ sfere. Elektrika bo lahko vodila naše misli Do skrajnih meja izpopolnje- na tehnika nam bo verjetao omogočila še eno, davno skrito, željo: pogled v duševnost člo- veka, kontrolo njegovih misli in mogoče tudi oblast nad njimi. Takšno sposobnost so rodovi pred nami pripisovali le bogo- vom. V nepravih rokah bi ta sposobnost lahko postala zelo nevarna; o tem pričajo tudi sva- rilne besede nekega ameriškega psihologa: »Smo na poti k veli- kemu znanstvenemu odkrit- ju ... ob njegovem pomenu se nam celo atomska energija lah- ko zazdi slabotna.« Za kaj gre? C^rav so danes .r-o cd vplivom elek- tričnih dražljajev obnašajo kot električne igračke. Kaj delajo, je odvisno le od tega, na kateri gumb svojega kompliciranega oddajnika pritisne eksperimen- tator. Seveda se včasih volja upre tej nadvladi, živali nočejo izvršiti določenih ukazov, toda pod vplivom močnejšiCJr MATIČNEGA UR VDA ITIJJ Rodile so: Ivanka Topolovec, Laško 21, C»ije — Zlatka; čtefka Mesarič, S^. fablane 41 — de^ka; Štefanija C.-:n>šk.<, Pobrežje IMa — Zlatka; Ivanka PavHčlč. Na po- stajo 9 — Jelko; Frančiška Gaj- zer, Janžkl vab 42 — Zdenko; Ma- rija Dobnik, Zlatojičje 59 — Dar- ka; Lilijana Skok, Orešje 23 — Darka; Marija Kozel, Zg. Lesko- vec 14 — Franca; Terezija Manič; Radomeščak 51 — Franca; Zofija Cestnik, Podvinci 131 — Egona; Alojzija Bes, Zg. Kamenščak 27/a — Danico; Ivana Burjan, Njiver- ce 37 — Bojana; Helena Sečar, Kidričevo 47 — Mirana; Alojzija Krušič, Jiršovci 54 — dečka; Olga Tobias, Pacinje 41 — Olgo; An- gela Brec, Stojnci 2 — Vladimira; Ivanka Kirbiš. Prepolje 79 — Da- rijo; Neža Lovrec, Podvinci 6 — Ivanko; Ana Selinšek, Zg. Velov- lak 2 — Vladka; Ana Gavez, Ki- dričevo 30 — Darka; Marija Ku- stec, Mihalovci 32 — Zlatka; Ani- ca Kolednik. Brezovec 24 — Fran- ca; Ljudmila Kosec, Pršetinci 46 — Anico; Danica Recek, Cven — Kristino; Marija Junger, Majski vrh 22 — Brigito; Elizabeta Zni- darič, Pragersko 99 — Marto; Ma- rija Petek, Ilijaševci 5 — Bojana; Marija Vidovič, Lancova vas 85 — Mirana; Marija Trstenjak, Mi- klavž pri Ormožu — dva dečka; Kristina Rodošek, Drstelja 16 — Stanka; Ljudmila Miško, Kolo- dvorska 1, Ljutomer ~ Mirana; Ana Jagrineg, Kamenščak 61, Lju- tomer— Franca; Katarina Vilč- nik, Kidričevo 9 — Renato; Eli- zabeta Vuzem, Hrastovec 141 — Ivana; Anka Trstenjak, Gibi na 22 — Cvetko; Jožefa Krajnc, Ločki vrh 52 — dečka; Erna Petek, Drstelja 35 — deklico, Anica Vo- itriec, Kamenščak 3, Ljutomer — .A.nico; Angela Topolovec, Pod- loge 114 — deklico; Erna Zobovič, Hardek 33 — Branislava; Berta Rap, Pobrežje 9 — Zdravka;; Ida Vilčnik, Jadranska 12 — Bojana; Vida Golob, Mestni vrh 6, Ormož — Vladka; Alojzija Zamuda, Oslu- ^evci 27 — dečka; Katarina Han- žekovič, Godeninci 31 — Jožeka; Kristina Janžekovič, Bukovci 180 — dečka; Ljudmila Vajda, Stojnci 22/a — Milana; Marija Kamenšek, Trnovci 41 — dečka; Antonija Se- gula, Podvinci 61 — deklico; Ma- rija Murgec, Ivana Kaučič, Ljuto- mer 18 — Branka; Amalija Leva- čič. Za kolodovorom 16, Ormož — Marijo; Hilda Firbas, Jiršovci 10 — Zinko; Marija Mernik, Volkma- jerjeva 2 — Zlatko; Elizabeta Jažekovič, Strmec 4 — Olgo; Jo- žefa Rihtar, Prešernova 20 — Mi- lana, Poroke: Drago Vogrinec. Ljuto- merska 24 — Frančiška Matjašič, Ljutomerska 24; Marjan Kunstek, Krčevina 115 — Ivana Ambrožič. Cankarjeva 4. Umrli so: Ignac Arnuš, Ra- beljčja vas 8. roj. 1877 umrl 11. 7. 1963; Katarina Steger, Rogozni- ška cesta. roj. 1868 umrla 16. 7. 1963; Jakob Klaneček, Prešernova 10, roj. 1897 umrl 17. 7. 1963; Marija Grozi, Setarjeva 11, Lenart v Slov. goricah, roj. 1914 umrla 30. 6. 1963. ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvo- vali ob prerani in boleči izgubi našega ljubega sina in bratca SLAVKA GLA2ARA iz Ptuja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, se najtopleje zahvaljujemo. Po- sebno zahvalo izrekamo dr, Jo- žetu Neudauerju in dr. Ehiilu Blagoviču za nesebično požrtvo- vanje pri lajšanju bolečin po- kojniku, Iskrena zahvala obema govornikoma za tople in iskrene poslovilne besede, pevskima zbo- roma, sindikalni podružnici ob- činske skupščine Ptuj ter števil- nim darovalcem cvetja, Žalujoči: mama, očka, bratec in ostalo sorodstvo. od 4. do 11. avgusta 1963 Polna luna bo v ponedeljek, 5, avgusta, ob 10.31, Napoved: do 5. avgusta bo spremenljivo vreme s pogosti- mi plohami. Od srede, 7. avgu- sta bo spet lepo vreme, tudi vročina ho iiara-ščaJa. Pripo- minjam, da bodo dežne padavi- ne med 4. in 6. avgustom zajele tudi Ptuj in okolico. Alojz Cestnik Iz programa RTV Ljubljana KEDEL.IA, 4. AVGUSTA 5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) — vmes ob 5.15—5.20 Poročila in' dnevni koledar. 6.00—6.10 Poročila in vremenska napoved. 6.30—35 Na- potki za turiste. 7.00—7,15 Napoved ča- sa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved, radijsm koledar, prireditve dne- m objava dnevnega sporeda. 8.00 Mla- dinska radijska igra. Milankov-NVkolič. Lov za izginulimi oblaki 11.50 Zabavni mlermezzo. 12.00 Poročila. 12.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Zi našo vas. 14.00 Koncert pri vas do- ma'. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene raz glednice. 19.30 Radijski dnevifik. 20.00 »Pod lipco zeleno . . . « (številnim zve- stim poslušalcem narodne in domače glasbe). 20.40 Orkester Andre Kostela- netz. 20.50 Športna poročila. 21.00 Ga- lerija opernih likov — IV. oddaja. Fal staff in kot sta ga oblikovala Giuseppe Verdi in Otto Nicolal. 22.00 Napoved ča- sa. poročila, vremenska napoved in pre gled sporeda za naslednji dan. 22.15 Skupni program JRT — studio Sarajevo. Zabavni ansambli Radia Sarajevo, 23.on Poročila. 23.05 Plesna glasba. 24,00 Zad- aja poročila in zaključek oddaje PONFDELIEK. 5 AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spare«! in dnevni koledar) — vmes oh 4.15—4 20 Poročila 5.00—5 05 Poročila in vremerska napoved 6 OO—6.10 Napo ved čisa poročila, pregled tiska, vre- BieaskJ napoved in obvestila 7 00—7,15 KsjHTved časa. poročila, vremenska nano- ve nn Rnssinf- SerMiski vec 22 0" 22 1' ,va 4 og Zadnja poro- čila m zaključek oddaje. PETEK. 9. AVGUSTA 4.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored In dnevni koledar) — vmes ob 4.15—4.20 Poročiia. 5.00—5.05 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— . 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska j napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- ■ čila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! (od- | daja za voznike in potnike motornih vo- j zil) 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glas- I ba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Do- mači napevi za prijetno opoldne. 12.45 Poje zbor Slovenske filharmonije. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved. prireditve dneva in objava dnevnega; sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas-' ba. 13.30 Pol ure pri jugoslovanskih skladateljih. Z. Bradič: Hrvatska plesna suita. — V. .Viloševič: Koncert za oboo in frfkester — T. Zografski: Devet minia- tur za orkester. 14 00 Poročila. 19.00 Ob- vestila. 19,30 Radijski dnevnik, 20.00 Kratek večerni koncert zbora KUn »Sta- n" 7aear. iz Krone 20,15 Tedenski zu- nsnjenolitični nrp