GLAS
* \
List slovenskih delavcev v Ameriki.
S^ber^T-- 68.
2STo \a/
2©.	za 1899.
Leto "VII.
Vojni davki po vojni.
V zveznem zakladu po pričeli resno misliti gledč zveznih linanc v liod«•Anosti, ker vojna na Filipinah sila veliko denarja stane. TV •krbi bo pa v ojatrem nasprotstvu s polnim zaupanjem, k te n-ga so gojili v istih krogih ob sklepu poslednjega gospod a rs koga leta, toraj ne &e pM popoln«»ma dvema mesecema, ko so zagotavljali, primanjkljaj bode kmalu zginol vsled pomnožu-jočih se dohodkov čoln i ne in davkov. Mi smo že takrat bili glede zaupanja zelo m al overili, ali da bi liil<j nate mnenje tako hitro opravi-g>* pa pač nismo nadjali. Kakor zadeva danes stoji, se nahaja zvezna vlada, ako se neče z ved ni m precej velikim primanjkljajem ukvarjati, vzelo kočljivem položaju ali mora izdati nove bonde in javni dolg pomnož ti, ali pa mora tako-imenovane vojne davke pomnožiti. V zveznem zakladu uvažajo sedaj, ali naj bi javni dolg pomnožili, ali kongr«'su priporočali nove davke. Da jim sedaj, ko se nahajamo v predvečeru za volitev ne ugaja ne prvo, n« drugo, je samo ob sebi umevno.
Vprašanje pa je, ako ima vlada tudi pravico, izdati nadaljne vojne bonde. Po postavi, ktera je omogočila dobiti novce za vojne stroške v vojni z Španijo, je dobil tajnik zaklada pooblastilo izdati navadne dolžu« listine v znesku 100 milijonov, za 4<>0 milijonov pa na bolj kratko dol>o glaseče dva odstotne bonde; od teh bondov so jih v istini ?.a 200 milijonov izdali. V postavi Be pa glasi:,,Dolžna pisma in boudi ae smejo izdati le za poravnanje autoriziranih stroškov sedanje vojne (z Španijo), skupilo od prodanih hondov se sme uporabiti le v platež taci h vojnih atroftkov." Menimo, da ga ni pametnega človeka, kteri bi hotel še zagotavljati, da smo sedaj po preteku šest mesecev, odkar srno mir skleni I i z Španijo, še vedno ž njo v vojni in bili opravičeni za izdajo vojnih bondov. V to bi bilo potreba razširjeno vest po I i ti kurje v, kteri bi zagotavljali, da je vojna na Filipinah ie nadaljevanje vojne z Španijo, in bi bili zato opravičeni Ae nadalje izdajati vojne bonde.
Preti izdaji novih bondov je pa tudi okoliščina, daje taka naredba gospodarsko le takrat opravičeni), ako je v istini p »treba brzo dobiti večje svote demi rja, kakor v slučaju vojne, a i vlada nastopi z načrti, kteri mnogo novcev veljajo, in bi bili tudi poznejšim naraščajem v korist, kakor z gradenjem železnic, prekopov itd. Pri teh zadevah ima pa tudi proračun stroškov v rokah in ga predloži. Vsega tega pa ne najdemo na Filipinah. Mi vemo, da bode tam vojna dolgotrajna in zahtevala veliko žrtev na denarju, človeških življenj in krvi. Koliko bode ta vojna veljala in kako dolgo trajala, ne vemo; kake prednosti nam bode donašalo trajno zasedanje Filipiu, vemo pa še veliko manj. Velikanska domišljija je in nič druzega. Ako se spuščamo v take d •mišljije, moramo tudi sami stroške nositi. Nepravično bi bilo, naše potomce obremeniti s takimi stroški po izdaji novih bondov.
Ne Inxle torej nič druz^ga preostalo, nego dobro vonječemu šopku vojnih davkov dodati še par cvetk. Za vse ono, kteri so bili tolikanj naivni in mislili, da bodo vojni davki sedaj, kmalu po vojni odpravljeni, so Be zelo motili. Namesto znižanja davkov bode nastopilo poni noženje, kljuhu temu, da je vojna končana - kar je v istini zelo grenko. Sedaj govore že o razširjevanju davkov na zdravila, dišave itd., dalje davek na strelno orožje, kar je
precej gizdavo, in tretjič o davku na patente, kar bode tudi neslo lepe dohodke. Z davkom na izdelovanje avtomatičnih igralnih strojev, kteri se zelo hitro razširjajo, bi vlada tudi lepo svoto novcev pridobila, ali oli jednem bi si na glavo nakopala vso pobožno družbo, ktera bi v t' m videla povf renje igre. Na noben način ne bode vlada i ridobila novih privržencev, akokljubu boljših časov izda nove bonde, ali razpiše nove davke, to pa samo zato ne, ker jo v filipinsko politiko globoko zagazila in sama neče priznati svoje napake.
Ako v pošte vam o pomnoževanje davkov in kako v Manili kontrolirajo poročila o ,,vojni**, potem s«* pač nehote spominjamo že zelo zastarele prislovice: „Molčati in davke plačati."
Tudi prikrita kriza.
Prikrite, počasne, omlakužene, počasi obotavljajoče krize se nahajajo povsodi; na Nemškem, Francoskem, v Italiji, Avstriji, na Španskem in tutfi na Angleškem in južnej Afriki. O kterej nameravamo tukaj govoriti, je južna Afrika.
Že nekaj mesecev, lahko rečemo že nekaj let se vleče južno-nfrikan-ska kriza ; jedenkrat v poslednjem letu je postala celo huda in to ko je Transvaal napadel dr. Jameson in njegovi kumpatii. Toda brzdanju in razumnosti predsednika Kriiger-ja in vlade Boercev ter neodločnosti lord Salisburya se je zahvaliti, da ni.prišlo do krvavega spopada med britiškimi vojnimi oddelki v južnej Afriki in armado Iioercev. Dr. Jamesona in njegove strmoglava jezdece so Boerci pustili bežati, Angleži so bili pa pred vsem svetom osmešeni iu morali škripajo se zobmi to ponižanje prenesti.
Toda Angleži niso to osmešenje pri Kriigersdorp pozabili in neprenehoma iščejo pod kako pretvezo bi se za mogli maščevati. Poleg maščevanja se pa Angležem kaj rada pridružijo narodna pregreha — lakomnost.
Neprecenljivo, prejo ni sluteno bogastvo zlata v deželi Boercev je Angleže oslepilo. Poželjivo stegujejo roke proti zlatu bogatemu Wit-waters robu, kteri je del južnoafri-kaneke ljudovlade, in hahaje zagotavljajo, da ima samo Velika Britanija v južnem črnem delu zemlje, to je južno od Jamh< si reke nekaj govoriti.
Toda ravuo tam bivajo Boerci, ti so potomci holandskega pokolenja, kteri so pa že davno preje ustanovili državo Rhodesia in obe Boer-ske države Oranje in Transvaal, prodno so Angleži prišli v one kraje, ter so in bodo odločno varovali svojo neodvisnost iu slobodo. (
Dalj nego trideset let vlada tam kriza, ktere končna rešitev bode rešena v boju na odprtem vojnem polju; niti Anglaži, niti združeni Boerci in njih plemenu sorodni Afrikandi se niso upali v minolem letu poseči do odločilnega, krvavega plemenskega spora. Vendar so se pa letos bližje pomaknile vojne moči obeh rodov v Transvaalu. Vsled skupnega stekanja raznih iskalcev in pojalcev za srečo in zlatom je postal ptuji element v Witwaters robu zelo oblasten, in ta element imenujejo Boerci „Uitlan-der".
Ta tuji element, kteremu ima glavne mesto Johannesburg zahvaliti svoje procvitanje, pa zahteva enakopravnost z starim boerskim elementom, tuji element podpira tudi v njegovem pravu angleška vlada, ter preti samostalnosti južno-afrikaoske ljudovlade.
Dosednj ste se vlada Boercev in Velike Britanije posluževale le di-plomatičnih sredstev, da bi Be nasprotno prekanili. Sedaj pa kaže, da je John Buli dospel do konca svojih šal, in je odločen se posluži-ti surove sile, da najprvo jedno, potem pa drugo državo Boercev uniči. Za Boerce pa pride sedaj na površje vprašanje: Obstati ali prenehati?
Gotovo bodo z vso močjo branili svoj narodni obstanek, in izid te vojne bode še le na kak način rešil prikrito južnoafriicansko krizo.
Ceski visokosolci na Slovsnskem.
Brzojavno poročilo o surovostih celjske nemškutarske fakinažo suio že objavili, zato se nam pa umestno vidi, da podrobnosti ponatisnemo iz ,,Soče".
Kakor smo čitali v ljubljanskih listih, je bil sprejem čeških visoko-šolcev na Kranjskem i av prisrčen, pred vsem na Bledu in še posebno v Ljubljani. Nebrr.j občinstva je pričakovalo na ljubljanskem kolodvoru č«ške visokošolce, na čnlu razna društva, ki so z največji m navdušenjem sprejela češke izletnike. V ,,Narodnem domu" je bilo potem nlavlje na čast Cehom, kakor so hili počeščeni v Šiški, ter sploh, kamor so stopili. Ni prostora, da bi nv g!i opisati bratski praznik v Ljubjani, rečemo le s kratka: Ljubljana je storila, kar se je dalo storiti, in s tem so bili Cehi do cela zadovoljni.
Iz Ljubljane so se napotili v Celje, kjer jih je čakala razdivjana nemška pouličad. Ker v Celju ni zadosti Nemcev, da bi mogli uprizoriti take škandale, kakor so hoteli, so poklicali izGradca somišljenike, ki so res prišli pomagati, reševati ljemštvo Celja, ktero je bilo v nevarnosti zato, ker je stopila na tla mesta češka noga. Nemški kul-turonosciso kričali in npili podnevu in po noči, kamenali so ,,Narodni dom'1 in v pritličju napravili mnogo škode, ko je izšel iz razdivjane nemške mase klic: Planimo po Narodnem domu !' Deželnega poslanca dr. D.-čka so stepi i s palico, neki knjigovodja je bil težko ranjen, da je padel v krvi na tla, istotako nevarno sodnijski adjunkt Kavčič. Tolpe razdivjan ih Nemcev so hodile neprestano po mestu ter tulile,,die Wacht am Rhein." Kjerkoli so dobili kakega Slovenca, ni bil varen življenja; župniku, ker je Slovenec so pa vpili : Proč z duhovniki, ki izhajajo iz Rima ! vTeč osob so zaprli, med njimi tudi nekega visokošolca Len za iz Gradca. Ko je razdivjana nemška tolpa to slišala, je hitela na magistrat zahtevat, da Lenza izpuste, in res nemški župan je to dovolil ! Na to bo ga pa kot narodnega mučenika nosili v triumpfu po trgu. — Morala je priti na po-mi č vojaščina, pa tudi tej se ni posrečilo, vzdržati mir. Pred „Nar. dom." je bila zbrana preteča tolpa, ki bo ni hotela umakniti. Na ,,Narodnem domu" je vihrala slovenska trobojnica, ktero pa je dala politi-ška oblast odstraniti Nemcem na ljubo, d oči m je na Friderikovem stolpu prosto vihrala — nemška zastava! Nevarnostjo bila taka, da v sredo Cehi niso mogli odpotovati izCelja ; prenočiti so morali v ,,Nar. dom", kamor sojini prinesli vojaki okoli 100 postelj.
PredDo se je še začela velika gonja proti Cehom in Slovencem, se jim je bilo posrečilo priti do razvalin grada celjskih grofov. Uhod je mestni zastop sicer v svoji prijaznosti zaprl, a kljubu temu so prišli gori. Ogledali so si tudi spomenik pokojnega učenjaka Oblaka.
Izgredi proti Cehom in Sloven-
cem dne 9. t. m. — kteri so nadeli Črno znamenjegospodujočemu liem-štvu v Celju — so izvirali iz čistega golega narodnega sovraštva proti Slovanom. Lani smo imeli v naši deželi seveda vse drugačne .izgrede', kteri m pa so pripisovali skrajno narodno sovraštvo, kar je pritrdil v Batujah sam grof Goess, vsled česar je zagronielo z Dunaja „Strenge Bestrafung!" Radovedni smo, kako bodo kaznovali nemške divjake v Celju, pri kterih je očitno narodno s ivraštvo!
* *
*
9. avgusta so odšli Cehi iz Celja, spremljani od vojakov. Metali so nanje kamenje ter jih več ranili, vpili pa so kakor zverine. Prejšnjo noč so čuvali Nemci v«-s čas ,,Nar. dom". Po noči okolu jedne ure so hoteli nek ter i oditi iz„Nar. doma", prišlo je do spopada, nrkdo je sprožil revolver ter smrtno zadel nekega priv. uradnika.
Poslancu S r :i e c u so na cesti up i 1 i : O- ne tukaj., pa se vidimo zopet v Gradcu ! Slovence napadajo kjer se prikažejo. Zupan in okrajni glavar grof Attems pa sta pokazala sv« jo slabost, ker sta šla v ,,Nar. dom'" preganjati ('^he, naj odidejo, ker ne sprejmeta več < dgovornosti za javno varnost.
Proti dr. Srnecu je podana kazenska ovadba, da je hujskal ljudstvo proti Nemcem.
Dopisi.
Whitney, Pa., 2o. avg.
Prosim gosp. urednik, da vsprej-mete v naš delavski list moj dopis, s kterim žt jim rojakom naznaniti kako se nam tukaj godi. Z delom gre pri nas hvala Bogu precej do-hro spod rok, tukaj v Whitney so trije premogokopi, v Baggley pa sedaj odpirajo nov rov. Ako bi kakega rojaka veselilo sein priti, mu povem, da tukaj lahko delo dolu pri premogu v rovu, ali pa pri pečeh pri koksu; zasluži se še precej dobro in tudi bosi imajo radi naše ljudi, ter pravijo, da so dobri delavci.
Tukaj smo ustanovili novo podporno društvo sv. Alojzija in pristopili k Jugoslovanski Kat. Jed-noti. Ako kterega rojaka v našej okolici vesoli pristopiti k našemu društvu, to kaj lahko stori, ker je vstopnina majhna. Ako jih lepo število pristopi, bode tudi društvo lahko lepo podporo dajalo v bolezni; naša Jugoslovanska Kat. Jed-ii o ta pa počasi toda lepo napreduje, ta pa daje članom ako se poškodujejo lepo podporo, po smrti plača vdovi ali dedičem SS00, možu pa za umrlo ženo .$200.
Rojaki v našej okolici, nemorem Vam dovolj topio priporočati vstop k našemu društvu in Jugoslov. Kat. Jednoti. Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi naše delavsko glasilo želim obilo podpornikov.	F. Baitt.
Pueblo, Celo., 21. avg.
Gospod ureduik, gotovo ste mislili, da je Jakatova t"rba prazna, ker se toliko časa nič ne oglasi, ali temu ni tako, tukaj v našem mestu je vedno kaj novega. Tukaj je še vedno nekaj naših rojakov, kteri tako delajo kakor je bilo opisano v štev. 63 ,,Glas Naroda"; posebno se odlikujeta dva rojaka, ta dva sta vedno moledovala, da bi z delom že pričeli, eden nju je plačilo že dobil, sedaj pa čaka še druzega. Uslišaua sta pa sedaj vendar oba rojaka, ker dve tukajšnje topoluice so že pričele z delom in okužujete zrak z smrdjiviits dimom, kteri je tudi osodepoln delavcem.
Omeniti pa moram tudi, da ko so po končanem štrajku. delavci
prišli v topilnice kako Bojih zbirali kakor hruške iu norčevali se iz njih. Ko bo nekteri delavci vprašali, ako bodo delati, so jim „boBi" rekli, da ne vedo, ko bo še nadalje spraševali, so jim pa povedali, da bo jih dva rojaka počrnila, ker bi najrajše videla, da bi sama delala. Ali tako visoko proti nebu ne raste nobeno drevo, ker tudi ta dva sta le takrat pri volji delati, kadar je malo dela, kadar je pa veliko dela pa raje doma čepita. Sedaj smo pričeli delati po 10 in 12 ur na dan, plačo so nam zvišali za 10 odstotkov, osein-urni delavni čas je pa zgubljen, saj za ono loto tako se tukaj pogovarjajo; samo v Philadelphia Smelter bode ostalo osemurno delo pri „bles farnesih", ako bodo delavci složni, ker so jim to že popreje obljubili. Več iiaših rojakov je sedaj zgubilo delo, ker so isto pustili v Philadelphia topilnici in šli nazaj v ostale dve, češ tam je bolje delati, sedaj pa ni nikjer nič in bodo morali čakati, da začno popolnoma delati. Pozdrav rojakom, tebi ,,Glas Naroda" pa želim ob'lo vspeha.
Slovenski delavec.
Jenny Lind, Ark., 21. avg.
Cenjeno uredništvo ,,Glas Naro da", prosim uvrstite moje vrstice v naš ljubljeni list, da naznanim rojakom kako se nam tukaj godi. Znano je že rojakom, kteri se le količkaj zanimajo za delavske razmere, da imamo tukaj trdovraten štrajk, kteri že traja šest mesecev, ali kljubu temu nekteri rojaki še nič uomarajo zato. Ta mesec sta prišla sem dva rojaka iz Wyomin-ga dobro vedoč, da imamo tukaj štrajk, toda nista se zmenila za so-brate in sotrpine, ter nista vpošte-vala razmer kako se tukaj borimo za boljšo bodočnoBt, pač pa izstopila med skabe, eden zmed nju Be je še celo izjavil, da bode še pisal po svoje rojake, da naj sem pridejo za skabe. To je sramotno, ti so primerjati onemu oslu, ki je rekel: ,,da le sedaj trava raste, ko sem jaz živ!" Rojaki, nedajmo se preslepiti, ker družbeni agentje imajo medene jezike in Be družba na vse kripelje prizadeva, da bi sem privabila mnogo ljudi na delo. Dne 30. julija je družba privabila 86 Bkabov iz West Virgin i je obetajoč jim,, da tukaj ni štrajka in dobra plača, ter potrebuje ljudi vsled obilih naročil. Tukajšnji superintendent se je zelo prizadeval, da bi pridobil unijske delavce, pretil jim je, da bodo tujci zavzeli njih proBtore, ali posrečilo se mu je le nekaj Angležev pridobiti in s tem tudi nekoliko naših rojakov. Nam ostalim pa vedno obetajo, da pridejo novi delavci, dne 19. avgusta jih jo zopet prišlo 61, med temi sta bila dva Slovenca, ko sta pa pozvedela, da je tukaj unijski štrajk, sta se precaj k nam pridružila.
Dragi rojaki, bodite previdni in ne poslušajte sladkih besed, s kte-rimi bi Vas radi sem zvabili, pomislite koliko z skabovaujem škodujete ne le nam, temveč vsej de-lavskej stranki; nihče naj ne misli saj bodo štrajk zgubili, ali kaj jednacega, marveč vsi pogumno nadaljujmo boj proti kapitalistom kakor delajo iievstrašeni Amerikan-ci, uaj se potem zadeva zasuče, kakor hoče. Ako bodemo skupno delali unijski delavci nas ne bodo Amerikanci zaničevali iu obsojali, da smo Avstrijanci krivi ob kakej zgubi štrajka. Toraj rojaki pozor, ne hodite sem v Jenny Lind dokler ae stvar ne obrne na bolje. Pozdrav rojakom, tebi „Glas Naroda", edini zagovornik delavcev pa želim obilo podpornikov.
Unijski delavec.
Razne vesti.
O Deivevevem sprejemu.
Prirejevalni odbor za Deweyevo slavnost je sklenil admirala prositi, da bi 2s-. septembra dospel v New York, ker bi se s tem izognili posebnim stroškom, ktere bi pro-uzročilo daljno gostovanje, k slavnost i v New York prišliin vojakom. Namestnik majorja je v tem smiBlu brzojavi 1 admiralu Deweyu tf Villa-franehe. Za parado brodovja due
septembra, bodo z dovoljenjem tajnika mornarice, pripeljali zgodovinsko fregato ,,Constitution" iz Bostona. Odbor, kteri je imel mi-noli teden nalogo, pregledati pro-rnenne raznih pododborov je predložil svoje poročilo. Sledeči proračuni ostanejo : Slavoloki $26.500, znamenja £5500, vozovi S500, hoteli -f 1000, darovana čaša 85000; smod-ke za moštvo „01ympije" S1 (100 skupaj $35.500. K temu pride še -SlO.OoO za tekoče stroške. Proračun za gostovanje na obisk prišle vojaščine so od $20.000 znižali na S 10.000 iu Od onih 835.000, ktere je odbor za olepšanje zahteval so -520.000 odvzeli in drugim odborom razdelili. Pričakujejo namreč, da bode prebivalstvo mesta svoje hiše na lastne stroške olepšalo. Samo okrašenje brookJynokega mosta bode veljalo S5000. Odboru za parado na vodi so od zahtevanih S21.000 okn-glih $2000 odtegnili in odborom za godbo od $36.500 na §21.000 znižali. Ta svota mora zadostovati za dve parade, godbo, razs^itljiva City Halle in Brooklyn Borough Halle. Posebej je še $500 določenih za umetalna ognja, ktere bodo ob prihodu „Oiympije" od obrežju zažigali. Odboru za odre določenih $30.000 ostane nezmanjšanih. Po-gostevanje obiskovalcev bode veljalo S 10.000, vpoštevši $4000 Ka za-jutrk v Claremontn. Slavolok na 24. cesti in 5. Ave. so te dni pričeli graditi. Delaware, Lackawanna & Western železnica bode v Hoboke-nu vso svojo stran ob vodi električno okrasila in vožno ceno znižala.
Dewey pride 28. septembra.
Kakor že na drugem prostoru omenjeno je, majorjev namoBtuik brzojavno prosil admirala Dewey a, da bi prišel 28. septembra v New York. Nato je dospel namestniku newyorškega majorja sledeči brzojavni odgovor: ,,Pridem v četrtek 28. septembra, kakor želite. Dewey".
Ramapo sleparija.
Preglednik Coler,enfant terrible' Tammany tov si je od bivšega sodnika Dillona svojega zasebnega odvetnika dal napraviti spričevalo,
. Ako . želite
najboljše
zahtevajte
Superior
StOCk • • Pivo ktero . . •—- . . je izvrstno . . glede čistosti. Naprodaj . . povsodi. ^
30scs mm to
Rojaki podpirejte ,,Glas Naroda" pri vBaki priliki.
)
Knterad as second clas matter at me New York. N. Y. Post office Oct 2. 1S9M
„GLAS NARODA".
List slovanskih Helav^v v Ameriki.
Izdajat* Ij in nredni*: Published by
F. 8AKSKR. 109 Greenwich St. New York City.
Na leto velja list za Ameriko $3.—,
ca pol leta..............$1.50,
La. Evropo za vb« leto - - . gld.7.—,
„ pol leta----„ 3.50,
„ č.*trt leta . . . „ 175. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
ltGlaa Naroda" izhaja vsak* -; ~ in soboto.
--^do
..GLAS NARODA'
(„ Voice ok the People'4)
Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly 83.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača
"JO centov.
Dopisi br^z podpisa in osob nos ti
se ne natisnejo.
Denar naj te blagovoli poslati po VIon »v Order.
Pi i spremembi kraja naročnikov (vroiiino, da se nam tudi prejšnje ttivaiišče naznani, da hitreje najdemo nasi »vnika
Dopisom m poši Ijatvaui naredite
naslovom :
„Glas Naruda',
109 Greenwich St. New York City.
daje ,,charter" Ramapo Water Co. v nasprotju z državno upravo, vb led ktere imajo samo voljeni uradniki, tie pa odsek za javne poprave, pravico narediti javni dolg. l!azna
je namreč velik nasprotnik Curtail vja, velikega mesarskega barona v Chicagi, ker se je ta enkrat mešal
v njfgnvc kupčijo. Zastopnik Swif-ta se je smejal radi podjetja na iztoku ustanoviti klavnice in menil, chicaškim monopolistom je treba samo ceno znižati in podjetje bode propadlo. Tudi mnogo malih mesarjev ne veruje, da bi se načrt posrečil.
% isoka cena mesa pa je tem bolj občutljiva, ker so se tudi ribe podražile. Sploh je že veliko pomanjkanje rib, ker jih ob atlantiškem obrežju malo vjamejo. Zvedenci pripisujejo to okolnost nezadostni povprečni toploti vode letošnjega poletja.
3Iesarji se združujejo.
Pod vodstvom ,,Retail Butcher Mutual Protective Association" v Brook 1 you bodo te dni priredili tamošnji mesarji velik 6hod. Namen je v prvi vrsti združenje vseh mesarjev v Brooklynu in določitev trdne cene za meso. Kakor se čuje mislijo ceno od 2 do 4 centov pri funtu zvišati. Mesar Charles \\\ "Kir.-chner bode pri zborovanju govoril za ustanovitev klavnice.
Nepotrebne službe.
Tamilian vti in posebno oni, kteri - -de pri polnih jaslih in se vesele lužbiee, So jezni na preglednika C .lerja iz l!r oklyna. Njegovo na-sprotnifitvo proti Ramapo vodnem načrtu in s daj ujegov namen vse mestne odd lke pregledati, ni bili primerno, da bi bil postal pri Tammany tih priljubljen. Razmerje med vviguamom na 14 cesti in demo-kratiško organizacijo v Kings coun-tvju, so 8' daj baje zelo napete. <'tiler je pričel včeraj svoje ogledo-dovanje. S tem si hoče pridobiti materijala, kteri bi mu omogočil, j-ta vi t i pred ge glede prihodnjega proračuna. NjegoVo mnenje je, da i'i s.- z odpravo služeb brez posla in znižanjem plač dalo od S4,000.-
pojasnila o tem projektiranem vod ikiiuri ,	___
,	,	i 000 do $5,000.000 na leto Drihrani-
nein sleparstvu ho prvakom od I	*	Jt,tlJ Fnuiaui*
Tammanv Hall zelo neprijetna postala in vse čaka na odločilno besedo bosa Crokerja, kteri M z samim migljajem lahko napravil konec sleparstvu. Med tem pa kakor je videti bog fiuancijelne prednosti kupčije nikakor prenizko ne ceni, kajti da bi se izognil vsem radovednim vprašanjem, umaknil se jf
ti. Najprvo h- je preglednik obrnil k dobrodelnemu oddelku. Proti komisarju Kellorju je rekel, da bode •gledal tudi zasebne dobrodelne zavode. kteri dobivajo od mesta pod-ro. Dovoljenja za razne zavode hoče znižati, drugim zavodom pa popolnoma odtegniti. Po dobrodelnem oddelku pridejo drugi na vrsto. Ko
na Long Island, kjer bode vsekako i>od* doko"6al *voje pregledovanje, premišljeval, kako bi se izmotal | f^i-eColer razdelilnemu svetu pred
zadrege s zdravo kožo in ^žiti l^lo nepotrebnih uradnikov.
Crokerjevo moštvo kriči, da je postopanje preglednika napad boea McLaughlina na Tammany.
Delnieni kapital zvišali.
Državni železnični komisarji so
iz tak«
nedotaknjeno listnico.
Slučajno uživa tudi odvetnik Moss, načelnik Mazet odbora svoje počitnice na Long Islandu. Pri zopetni otvoritvi sej ne namerava
samo pokazati sleparske načine družbi 3. Ave. železnice dovolili,
njen delnični kapital od S12,000.000 na jMO,000.(»00 zvišati in istočasno 42. ulici. Manhattan vi lie in St. Nicholas železnicam, dovolili, da njihov kapital od 82,500.000 na
vodnega oddelka, ampak tudi dokazati, da razun Ramapo Co. še druga družba molze mestno kravi-co, in da očividuo gotovi ljudje hočejo od dveh strani dobivati di-
videude, kteri bi naj bolj prekanje- f7,r>00 000 zvišajo. Dovolili so proš-
nemu sleparju delali vso čast
j nje obeh družb ko sti dokazali, da
Pri zadnji seji odseka za javne j morate zvišati kapital za pokritji
poprave Ramapo pogodbe niso omenili. Na vprašanje Citizens unije je predsednik Ilolahan v kratkem pripomnil, da b- d>- vsak mestjan, kterega ta zadeva zanima, imel prihodnjo sredo priliko, svoje mnenje uradu naznaniti.
<'ene mesa bodo še >išje.
Vse kaže nato, da bodo cene me-sa še nekoliko zvišali. Nekteri trgovci z mesom na debelo so že ceno za 100 funtov mesa zvišali za dolar in mali mesarji razmotrivajo kiko bi ceno pri prodaji na drobno primerno zvišali. Nekteri mesarji priporočajo, da bi ceno še bolj zvi-ftali, drugi pa so temu nasprotni, ker se boje, da bi se radi tega kupovanje mesa zmanjšalo. Retail Butchers Protective Association pa namerava pričeti boj proti chika-ikimi mesarskimi monopolisti. Po načrtu naj bi namreč tukaj na iztoku in sicer v Jersey City ah Long Island City ustanovili klavnice
V	to svrho že imajo S7o0 OOO in Upati je, da ne bode težavno dobiti skupaj $1,500 000 začetnega kapitala. Pri tb irovaiiiu, kterega je priredilo omenjene društvo le dni
V	New Yorku so sprejeli baje 400 novih udov. Kakor pravijo, se je maguat petroleja John D. Rockefeller izratil, da bode tako podjetje tiaancijeloo podpiral. Rockefeller
stroškov predrugačenja gonilne mo-ii. Na vseh črtah imenovanih že-leznie bi >do vp< lja I i električno gonilno moč, kar bodp stilo približne S15,0o0.00n. Politega nam«ravaio tudi ot.^irne poprave pri !>• v Di ck, Kast Broadway in Battery železnicah, kakor tudi pri vseh dr: zib od :). Ave. železnične družbe kontroli-ranih črtah in črte Union Railway Co. podaljšati. Kakor se čuje bodo združili vse od družbe kontrolirane črte na Manhattan Island.
Tragičen konec.
Dva dobro merjena strela sta te dni v NeW Yorku končala nesmiselno ljubezen med oženjenim John Landauerom in komaj otročjim letom odraslo Josipino Eugel. Puli-Caj je našel trupla rano zjutraj na praznem stavbišču ležati tik poleg drug drug ga. Možje ležal na hrbtu, dekle pa na levi strani. Desnica moža je trdno držala revolver. O boju med njima ni bilo nikakega sledu in vse okoliščine so kazale, da sta oba šla prostovoljno v smrt. Obema je kroglja skozi srce ugasnila luč življenja. Levica deklice je bila v takej legi, kakor bi ž njo držala odprto belo nedrije, da sprejme smrtonosuo krogljo. Njen slam-nik je ležal poleg v travi. Glava moža je ležala na skupaj z!ož >ni suknji in telovniku.
Pri dekletu niso našli nič, v*mo-ževem žepu pa bo našli fotografijo obeh nesrečnih in listek b sledečimi besedami: ,.Ljuba žena! Končal bodem moje sitnosti. Žal mi je, da sem tako ravnal. Vedno sem jokal radi žene in otrok. Našla me bodeš v parku pri uhodu na 96. cesti"
251etni John Landauer je stanoval s ženo in troje otroci v isti hiši kakor Josipina Engel z svojimi sta-riši. Nazaduje so jo videli v nedeljo teden. Kje sta bila ta čas, ne ve nihče.
Engelnovi in Landauerjovi so čehi. Obe družini se preživite, kakor večina njihovih sosedov z izdelovanjem smodk. O Landauerju pravijo, da js le malokdaj delal in le ženi, ktera je $7 na teden zaslu žila, prepustil skrb za družino. Josipina je Landauerja že več let poznala in mu bila vedno zelo naklo njena. Spolnila je komaj 15 let, bila pa telesno popolno razvita in izgledala starejša. Njena ljubezen do Landauerja je bila konečno tako očita, da so ljudje pričeli govoriti o razmerju med mlado deklico in ože-njenim možem. Landauerjeva žena se je radi tega večkrat sporekla z možem. Tudi mati deklice je mno gokrat to svarila, naj se ne peča z oženjenim možem. Toda Josipina se je vedno smijala, ako je mati rekla, da je dovolj neoženjenih mož, v ktere se mlado dekle lahko zaljubi. Nadaljevala je pregrešno znanje z oženjenim možem in bila tudi večkrat v Laudauerjevem stanovanju. Radi njenega veselega smehu in razvedrilnega obnašanja jo je tudi Landauerjeva soproga rada imela.
S hudičevem oljem.
V Manhattan holnišnici leži policaj Patrick A. Meehau, za kterega se je bati, da bode popolnoma zgu bil vid, v zaporu pa sedi 331etna gospa Mary Pfister, ktera je zato-žena, da je policaju vrgla hudičevo olje v obraz.
Dogodek stranki različno popi sujete. Policaj Meehan pripoveduje, da je prišla Pfister v njegovo stanovanje in kakor hitro je vrata odprl ga iz ljubosumnosti — ože-njen je še le dva tedna — polila s hudičevim oljem po obrazu. Gospa Pfister pa pravi, da je poiskala policaja, da bi dobila od njega nazaj denar, kterega mu je dala, da bi njenemu možu dobil službo pri policajih kar pa Meehan ni storil. Ko je izustila svojo zahtevo, jo je policaj hotel politi s hudičevim oljem, žena pa seje branila in pri tem izbila čašico, ktera je odletela Meehanu v obraz. Slednja izpoved bode najbrže resnična.
Živila za Porto Rieo.
Te dni je odpljul že tretji parnik s živili za prebivalce na Porto Rico, kteri so vsled viharja vse zgubili. Bil je prevožni parnik „McClelan4t, kterega tovor je znašal skupno 1600 ton zdravil, živeža, obleke in stavbenega lesa. Celo za moštvo od-menjeui prostor je bil napolnjen s živili, ktero bodo med nesrečne Portoričane razdelili. Provijantni oddelek vlade je daroval 600.000 funtov fižola, 300.000 funtov suhih rib, 336.670 funtov graha, 192.446 funtov Kruha, 789.476 funtov riža, 6820 funtov govejega mesa, 4128 funtov ,Crackers' in 26.897 funtov druzih živil. Kakor hitro parnik ,,Burnside" dospe iz Havana, ga bodo naložili Be živili za Porto Rico.
Amerikanci odrinili v Birmo.
Pennsylvania Steel Co. je poslala te dni s parnikom „Majestic" 26 izvrstnih delavcev za zgradbe mostov preko Liverpoola v Ranaoon Birma. Ljudje bodo tam zgradili jeklen železnični viadukt, za kterega je Pennsylvania Co. prevzela naroČilo.
Tri osobe nsmrtene.
Kazni vredna zanikmost New Jersey Southern železnice, ktera je v svoji skoposti opustila napraviti pregraje pri poti čez železnično pro-go, ali na kak drugi način Bkrbeti za varnost občinstva, je zakrivila smrt treh osob. Pri Sea Bright, N. J., je vlak zgoraj omenjene železnice zadel voz, kteri jejtiotel Križati železuično progo in tri osobe na prvem sedežu so bile na mestu usmrtene, tri osobe na drugem se-
dezu pa hudo poškodovane. Samoumevno je bil voz popolnoma zdrobljen.
Ko se je v mestecu zvedela nesreča, polastila se je prebivalstva štrašna razburjenost in sreditost nad bogato ž deznično družbo, ktera je z svojo skopoBtjo zakrivila smrt ljudi, ni imela meje. Ravno na istem prostoru se je pripetilo že več nesreč, toda vkljub temu ni železnica nič ukrenila, kar bi bilo za varnost občinstva.
Krvati črn malopridneža-
New M i 1 f o r d, Conn., 24. avg. Grozovit dogodek seje pripetil tukaj danes večer. 40 let starega peka K. Trenkhausa in njegovo ženo je ustrelil lastni brat prvega. Žena je bila na mestu mrtva, mož je pa smrtno ranjen Morilec je pobegnil, toda preganjalci so mu bili kmalu za petami in ko so ga ravno hoteli prijeti, pognal si je kroglo v glavo in bil pri i>riči mrtev. Smrtno ranjeni Trenkhaus je izpovedal sledeče : ,,Moj brat ni bil nič prida, hotel je iti v New York, nisem mu hotel dati zato potrebnega denarja, radi česar je prišlo do prepira, najprvo je ustrelil mojo ženo in potem mene".
Morilec je bil le kratek čas tukaj in le malo znan. Bil je voznik pri bratu in razvažal kruh po mestu.
Po sili postal milijonar.
A 1 to o n a, Pa., 23. avg. Robert A. McCrearv iz Leechburga, kteri ae je ravnokar povrnil iz Klondiko pripoveduje, kako je „Gus" Anderson po sili postal milijonar. Anderson je šel pred tremi leti v Klondike. Imel jetakrat-SSOO. Dva zlatoiskal-ca, ktera sta imela „claimu ob Eldorado Creeku, sta hot«la Ander-Bouu prodati svoje posestvo in ker o Kupčiji ni hotel nič vedeti ga vpi-janila. Vzela sta mu denar, izročila kupno pismo in jo popihala od tam. Ko Be je Anderson streznil, mu brezdenarja ni nič druzega kazalo, nego pričeti kopanje zlata na svojem posestvu. V jednem mesecu je pridobil za 82200 vrednosti zlata. V prvem letu je dobil iz zlatega rudnika 8240,000 drugo leto pa 8250.000.
Oimiiluisi za štrajkarje.
Cleveland, O., 24. avg. Do sobote zjutraj bodo Trolley štraj karji imeli 40 omnibusov na razpolago. Večina bode vozila na Euclid in Cedar Ave. Danes so jih pripeljali dvajset, druge bodo pa jutri. Omnibuse so popreje rabili v Wa-shingtonu. V vsakem jo za 20 osob prostora.
Koliko stane vojska.
W a s h i n g t o n, 23. avg. Tajnik Gage in drugi uradniki zaklada menijo, da bode potreba zvišati vojnega davka, ali izdati bondov radi večjih stroškov, ktere je pro-uzročila pomnožena vojna na Fili-pinah. Uradniki hočejo k večem priznati, da bode morda potrebno z izdajo certifikatov, v soglasju b postavo za vojne davke vzeti malo posojilo. Tajnik Gage ceni strošk" 81000 za vsacega moža. Ako bi to-raj dosegli popolno, od kongresa dovoljeno število vojakov 100.000 mož, znašali bi stroški 8100,000.000. Jrejšnja 25.000 mož broječa armada, je veljala v mirovnem času 25,000.000 dolarjev.
Poslanik Redloe zatožen.
Washington, 24. avg Dr. -Cd. Bedloe iz Pennsylvanije, poslanik Zjed. držav v Can tonu na Kitajskem je suspendiran iz službe in se nahaja na potu v domovino, da se bode opravičeval proti hudim zatožbam.
Bedloe je baje tihotapskemu par-niku „Abby", kteri je imel orožje za Filipince na krovu, izročil potrebne papirje, akoravno je baje dobro ve lel kaj je na paruiku. Razun tega, pravijo da je obdolžen še druzih pregreškov. V Philadelphiji je užival dr. Bedloe občno spoštovanje.
Zopet trnsti.
Martinsville, Ind., 24. avg. Tovarnarji za steklo so se združili v velikansk trupt, prihodnji teden bode iukorporiran pod imenom „ American Window Glass Com p." z 300 milijoni delniškega kapitala. Novi trust kontrolira 92 odstotk jv
vse ameriške steklene obrtnije. Udeleženi tovarnarji dobe 40 odstotkov kupne cene za tovarne v gotovini, ostalih 60 odstotkov pa v delnicah trusta.
Chicago, 24. avg. Odkar so pred mesecem ustanovili trust za žvepljenke je cena tem poskočila za 20 do 25 odstotkov, koncem septembra b< >do pa ceno zopet zvišali. ,,Diamond Match Comp." je trust oživela in se tudi najbolj nevarnega tekmeca Edwin Goulda znebila s tem, da je za visoko ceno kupila .»Continental Match Coni p Stroške podjetja bode sedaj plačalo ljudstvo s podražanjem žveplenk. Velika škatlja žveplenk je meseca junija in julija veljala 63 do 68 ct., sedaj pa velja 81.13 do 81.20.
Kansas City, Kans., 25. avg. Bivši član kongresa Peters in zvezni senator Harris se trudita ustanoviti trust za govejo živino. Ti hočejo vso trgovino v Kansasu, Missouri, Nebraski in indijanskem teritoriju kontrolirati. Dosedaj se je 41 velikih redilcev živine ogla silo, da pristopijo k trustu. Dne 12. sept. se bodo baje sešli in ustanovili trust za klavno živino.
Baltimore, 25 avg. Na jugu bo danes ustanovili ,,Cotton Duck Trust41, pod imenom „Mount Ver-non-Woodberrry Cotton Duck Co.", delniški kapital znaša 823.000.000 glavnice. Vse večje tovarne juga so udeležene.
Postni roparji napravili dober plen.
Dillon, Mont., 23. avg. Med vožnjo iz Salmon City proti Red Rock je bil po roparjih napaden poštni voz. V odstranjenem kraju ne daleč od meje Idaho so štirje cestni roparji s puškami v r<.kali vstavili voz. Poštnemu kočijažu so zakričali stoj, potem so se pa morali potniki pustiti oropati. Vodji družbe, ktera obdeluje star McNul-tyev zlatokop pri Salmon City, Idaho, so vzeli zlatega prahu v vrednosti 85000. Na pripravljenih konjih so jo roparji odkurili. Šerif Pil le in oboroženi briči zasledujejo roparje.
V puščavi žalostno umrl.
Los Angeles, Cal., 24. avg. Iz Daggetta se poroča, da je James Dayton podlegel vročini ali kaki bolezni, ko je poskušal priti čez puščave. Njegovih šest mul je tudi žalostno poginilo, ker ni bilo nikogar, da bi za nje skrbel. Dayt-.n je ležal mrtev pod grmom. 50 čevljev odstranjeno je stal voz naložen z senom m vodo. Na prostoru kjer bo ležale privezane mule, so bili videti sledovi, kakor so se živali zaman trudile se oprostiti. Edino živo bitje v bližini je bil Daytonov pes, kteri je 20 dni čuval truplo svojega gospodarja.
Vojaštvo poslali nad zamorce.
Brunswick, Ga., 23. avgusta. Pristansko mesto Darien, ne daleč od tod, je bilo danes nokaj časa v rokah 1000 oboroženih zamorcev, kteri so prihiteli skupaj, da bi va rovali zamorskega poiitikarja Henry Donegala pred nevarnostjo lin-ftanja. Zamorci so zabranili šerifu vjetnika prepeljati na vlak za Savannah in ga prisilili, da je moral odvesti Denegala nazaj v ječo.
Belopolto i bo brzojavili gover-nerju Chandlerju za pomoč in ta je takoj poslal iz Savannah tri sotnije vojakov. Zamorce so razkropili in Donegala spravili na vlak. Šerif bode sedaj med zamorci več osob zaprl. Donegal je zatožen, da je napadel belopoltuo ženo.
Evropejske in druge vesti.
London, 23. avg. Tvrdka Ky-noeks v Birminghamu, ktera izdeluje orožje in streljivo je dobila naročilo za 14,000.000 Mauserjevih nabojev za takojšnjo porabo v južni Afriki. Kam bodo naboje poslali ni natančno nič znanega, ampak le sumijo. Boerci so se v slednjih 3 letih ^oborožili z Mauserjevimi puškami. Nobena druga jugo afri-kauska država ne rabi ono orožje. Radovedni smo, kako hočejo Boerci streljivo v deželo Bpraviti.
P r a e t o r i a, 23. avg. Državni tajnik Reitz trdi, da ni resnično poročilo, da je transvaalska vlada poslala Angleški odgovor na britiške predloge glede skupne preiskave pritožb Uitlanderjev. Pravijo, da
ima transvaalska vlada še vedno izvirni obris odgovora, v kterem bi se predlogi le pogojno sprejeli.
P e t r o g r a d, 23. avg. Iz Char-koffa na južnem Ruskem se poroča, da se je tam med delavci razširila misel, da bode v nekterih dnevih konec sveta. Posledica te govorice je bil strah. Delavci kar v gručah zapuščajo tovarne in romajo domov, kjer hočejo Bled nje dni v miru preživeti. Tovarnarji, kterim je na ta načine odvzeta prilika ožemanja, so se obrnili do policije in isto prosili naj sAori neumnosti konec.
L o n d o n, 23. avg. Minolo leto se je v Londonu, vsled cenega ame-rikanskega petroleja, kteri že pri mali toploti eksplodira pripetilo 28 smrtnih slučajev in 276 poškodovanj. V minolih 5 letih je bilo 228 mrtvih in 1624 poškodovanih. Časopisi vedno opozorujejo vlado na ta dejstva in priporočajo odpo-moč.
Madrid, 23. avg. Iz Oporto se je o 4 nadaljnih slučajih kuge poročal o. Zdravstveni predpisi in druge uredbe strogo izvršujejo, da se zabrani zavlečenje kuge iz Portu-gala. Portugalski kralj je podpisal uredbo, vsled ktere se postavi oko-lo mesta zdravstveni kordon.
Celovec, 24. avg. Predkn^zo-škofijsko palačo so se včeraj večer pripetili veliki izgredi, ktere je policija s pomočjo vojakov deželne brambo zadušila. Pozneje je zahtevala velika m: ožica ljudstva, ktera seje zbrala pred rotovžem, oprostitev zaprtih. O poluuoči je bilo zopet vse mirno.
L o n d o ii2, 25. avg. Petmgrad-ski poročevalec poroča ,,Times", da je od fehruvarija 8000 Fincev zapustilo domovino. Finska delavska zadruga je sklenila, poslati agente v Avstralijo, da bodo zbrali deželo. Z istim namenom so finski agenti tudi že v Ameriko prišli.
R i m, 24 avg. Tukaj so skleni, 1. 1910. prirediti svetovno razstavo.
Istočasno nameravajo odkriti velikanski spomenik kralja Vulor Emanuela ; ako do tja no Ijodo Italijani že drugačnega mnenja postali.
G i b r a 1 t a r, 24. avg. 1000 mož močni Manchester polk je odjadral proti Kapstadtu.
Southampton, 24. avgusta. Britiški parnik ,,Arundel Castle" je odjadral danes s 30 častniki in 770 možmi raznih polkov proti Kapstadtu.
J o h a n n e s b u r g, 24. avgusta. Tukaj je priredilo 200 Nemcev Bhod, pri ktero m bo izvolili odbor, da bode vladi izrazil radovoljnoRt Nemcev v slučaju vojske služiti kot prostovoljci. Odbor bode poleg tega prosil, da bi Nemce pridružili p,,, sebnim oddelkom. To hočejo storiti radi tega, ker so v Magato vojski v raznih oddelkih razkropljeni Nemci morali prestati velike napore.
T i e n-T s i n, Kitaj, 24 avgusta. V Newchangu se prikazala kuga. Pri mestu, ktero šteje 60.000 prebivalcev je pogodni pristan ob Pechelce zalivu. Kuga prebivalst\ u ne dela posebnih skrbi, bati se je pa, da se razširi v Tieu-Tsin in druga mesta severne Kitajske.
Oporto, 24. avg. Iz oficijt lnega poročila radi razširjanja kuge je razvidno, da so včeraj tri osobe na novo zbolele in dve umrle. Parniki iz in v Brazilijo ne ostajajo več tukaj, pošta gre preko Angleške. Do sedaj ni od zdravnikov in strežnikov, kteri imajo s kužnimi opraviti, še nihče nalezel bolezni. Kakor trdijo, sta se v Lisboni pripetila dva slučaja kuge, kar pa oficijelno zanikajo. Mogoče je, da radi varnostnih uredb, ktere ovirajo kupce in druge osobe, nastanejo še nemiri. \ lada se trudi vpljivati v inozemstvu, da bi He kvarantono proti iz Portugalskega prišlimi la-dijami in potniki, manj strogo izvrševala.
London, 24. avg. Poročila iz Duuaja ponavljajo vest, da seje na Ruskem prikazala sibirska kug«. Princ Oldenburg je baje od. oiovul v Astrahan, da bode nadzoroval zdravniške uredbe proti nevarni bolezni. Cenzura dotičnih poročil glede kug« je zelo stroga.
London, 24. av*». Iz Petro-grada se brzojavno poroča hankerofc večkratnega milijonarja Vonder-weissa vsled česar so borza in finan-
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Pradandiuk: Jožef A g nič, Box 266, Ely, Minnesota.
p. .dprodsednik : J«»sn- Pfzi»ib« , 1024 South 13th St., Omaha, Neb.;
I.	tajnik: Ivan Gov±k, Box 105, Ely, Minnesota;
II.	,, John Gioijokah, B >x 302, Ely, Minnesota; Blagajnik: Matija Agm5, B.x 266, Ely, Minnesota.
PREGLEDOVALC1 KNJIG: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; John Pkkštkn, Box 286, Ely, Minnesota : John Lovšin, Box 291. Ely, Minnesota.
Dopisi i m j s - blagovolijo pošiljati na I. tajnika I van Gov žeta, B*»x 105, Ely, Minnesota.
Društveno glasilo j«* „(iLAS NARODA"-
čui kr. i*'. zelo popari« ni Kapital lepega konja napravili za nadaljno imenovanja	.»nil na kakih vojno službovanje nezmožnega.
$30,000.1**1, t ■«!a k l' »d' poplača Odvržen je bil in z drugimi če-m dolgovi, ostal«- )>• kIi* ,,siromaku" tver-•nogatimi tovariši odposlan v k večem i k !< >.< H Mi Vond'Tw« ir-s domovino, kjer so ga prodali za
nizko ceno in njegova slava se je ponižala do navadnega tovornega kljuseta, kteri tudi navadno konča t«*k svjVga življenja na cestah vp-
lik. ira N'iw York a......
Ljudje so pač preveč neusmiljeni tu nehvaležni proti svojimi domačimi živalmi, njih zvesto službovanje navadno plačajo po navedenem
je bil udeležen pri velikem številu podjetij. < »bfiima železnica je bila njegova last. Njegovi parnikt so pljuli po Volgi m kaspiškem morju. Poleg tega je imel tovarno za izdelovanje strojev, zavar« >vaI no družbo, tovarno za cement in mnogo manjših podjetij Njegov pol-.m b .de pmutročil bnnkerot druzh os. b, med temi tudi kapitalista Maimu- zgledu.
tolla v Moskvi, kt ri je z - 12,0o0.<*>0 Ali m bila- tudi ona nesrečna napovedal bank<roi	ženska v kamenitem lijaku žrtev
t' ■ 111 v ' * e 25. :i\'j Izgredi od izprijenosti kakega moža? Ko jo je vč» raj S' - dane- ponavljali. Pri sramotno zapustil, bila je blizu pouličnem boju, kteri se je včeraj obupa. B rez sredstev, brez prijate-vrrij-J rti' d % .jaki in iztrredniki, je j lj«v — kaj naj počne v velikem me-bil mnogo - s"b ranjei ih : več raz s tu ? Mislila je, kako bi se vrnila k grajačev S ' zajeli.	Uvojej moteri, ali sramota jo je od-
Be r 1 i n, 25. avg. ,,L calanzei- vračala od tega naklepa. Tudi bi se ger" pno!#ftuje nasi »pni brzojav iz več ne zamogla privaditi samotnega Carigrada: ,,Tukaj pr. ti ti lančna življenja v tihej farmarskej hiši, ko kriza. Turški državni zaklad je je v zapeljivi dražesti in vedoej prazen. Finančni minister Rechad mnijavi v tako obiluej meri okusila Bey je ubežal ker ni m g l zahte- velikomčstno življ nje. Mati je po-vn j čim izplača t:. v nj« g »vem za- stala žrtev ved nega žalovanja in se-s-^Tuiein stanovanju ga str. /i poli daj je bila izročena valovom življe-cijalt.	'O3- Kesanje in bolest so jo pri-
p« »gnile.
Vzdignila se je zopet in mislila poštenim potom se preživeti. Ženskemu delu je dandanes odprto obširno polje, vendar je pa ta priložnost zelo goljufiva za uboge in osobe, ktere nimajo nikogar, da bi za nje prosil. Hčere boljših razredov, kte-( Konec )	rim mogoče ni niti potreba, da bi
posegi.' v borbo za življenje, k ter i m VII. N.kaj n - > v o s <» g n i h pomagajo zaščitniki, prijatelji in prav ji c.	so jim v pomoč razni klubi, uprav
Ono kljun«, kt r. -nv vid li po- j t«odvzamejo siromašnim prosilkam
Listel?:-New York poleti.
giniti na cesti, je stalo pred časom v konjarnici večkratnega miljonarja in imelo najboljšo hrano in postrežbo. Bilo je ponos in kras srečnega
najboljše službe.
V dobrem času sezije je vedno dobila službo v velikej prodajalnici. Das i seje trudila od jutra do poznega
skim plemenom je vedno pridobilo prvi dobitek tu bilo občudovano in
posestnika. M»d angleškim in arah- večera, delala na vso moč, da bi
bolje ustregla gospodarju, ali vedno je bila ob sklepu sezije od druzih SHvidano od dru/ah ljubimcev konj tovarišic nazaj potisnjena in na iu dirk.	ulico Postavljena.
Dvajsetletni mu bogataša gaje; Ne hodemo pohližje navajali vse selu rati imel in - ga vsak dan po- korake, ktere je ta nesrečna ženska služ. val za izlete. Krasni konj je zaman storila, da bi se zamogla po-noail mladega u »spoda na hrbtišču šteno boriti za življenje in odšla ter drvil proti samotnej, mirnej hedt. Število tacih nesrečnih s.»mo-f .rmerski hiši ob robu gojzda, ktf;ra atojuih deklet je dandanes legija, je » ila kakor navlašč pripravna za Kdo pa kaj o njih piše? _ ljubečo. Tam je bilo za njega Ko se jej je vsak napor ponesre-
srce udano v ljubezni, k ter o je premotil z obljubami in prisegami. Udala se mu je kljubu svar^nju iu pr- šojam tustrooke matere. Oče je bil že davno mrtev.
Zapustila je vsled ved nega prigovarjanja hišo s ta riše v in mu sledili v veliko mesto. Tam je uživala strup ljubezni iu velikomestno življenje ter ni poznala meje, dokler se ni popolnoma zgubila. Nje zapeljivec se je je naveličal in prepustil lastne j osodi.
Prišla je vojna na Kubi, za m)a dega milijonarskega sina kakor na vla&č, da se znebi nadležnih sponov. Plemenitega konja je vzel iz hlev? iu bil namenjen za službo mladega vojaka, kteri se je p< gumno pridru žil polku predrznih jezdecev. Kakor peklenšček ga je brhki konj nosil na potu in v vročih bitkah, ter mu vsled brzoubirajočih kopit večkrat rešil življenje. Ves polk je hvalil dirjalca.
Make vojne, nezdravo podnebje in kouečno kroglja sovražnika so

čil, so nje moči opešale, pogrezovala je od stopnje do stopnjo, dokler se ni konečno iz obupa udala pijančevanju in tako siromašno končala 'ek, kakor smo jo videli.
Ne zaupajte in Žicam vaše mla«li>stir \e /au]t;ijtf rice, moškim prisegam, l.t-jmia ji* bila padec nmje čednosti, l ukaj i>1 >s.ijcna iimrcli vse proklinjam.
I mrla je v cestnem lijaku.
VI. V soboto večer.
Tednu napora se poslavlja. — V noč seje zagrnilo veliko mesto, ši roke ulice iu trge pa razavitljuje uebroj pliuovih svetilnic. Na ulicah je živahuo gibanje ljudi, kteri si potrebne stvari nakupujejo za jutrajšnjo nedeljo. Koliko živil je tukaj na prodaj, in koliko jih nakupijo, to ni mogoče popisati, ker ameriška miza mora biti bogato obložena na dan Gospoda, gospodinja ne sme biti skopa.
S težki mi pletenicami korakajo proti domu, kakor bi hotele dom preskrbeti z jedili za celi teden. Okolu prodajaiuic je hudo drenja-
nje in prerivanja. Prodajalke, dečki in deklice, kteri blagajuiku denarje izročavajo, klerki iu mn gobrojni nadzoruiki imajo obilo posla, da vzdrže red v tej smešnjavi. To traja skoraj do poluuoči.
Med tem se preganja ljuba mladina po cestah iu v svojej predrznosti nagaja starejšim mimoidočim Tekajo s~m in tja, prižigajo ognja, umetalna ognja ali papirnate naboje, to je napovedovanje bližajočega se 4. julija. To vse skupaj nudi prizor, ktere^a je težko kje drugje videti, nego v kakem velikem ameriškem mestu
Napočih> je jutro nedelje. Slavnostna tišina vlada. Kakor v premirju vse miruje po trdnem boju, kteri je trajal ves teden, ter malo dalje spi. Kosilo bode kasneje zaužito.
V sobi je kopica časnikov- Le slike prilog vzbujajo pozornost — vse drugo le površno pregledano. Kdo pa zamore tudi nadkrilovati tako ogromno tvarino? Verniki po cerkvah poslušajo pro po ved i duhovnikov in so pri bogoslužju. Po po ludne pa napravlja ljudstvo izlete na obali morja, kterih ima New-York obi le.
Uboga prodajalka si ne more ni-kake potrate dovoliti, posebno ako je od nje dohodka odvisna družina. — Nihče ne misli koliko trpljenj je moral prestati minoli teden, koliki žrtev je zahteva a vročina ali moloh velike obrtnije, niti ne mislijo koliko jih bode zahteval prihodnji teden. Nekaka srečna lahkovernost jih navdaja. Ako je v trdem boju za obstanek človek že tako daleč prišel, da mora tako siromašno poginiti, kakor konj na ulici, pot' m se ne smemo čuditi, ako se vda to-p< glavosti, kakor žival, ter ne ve kaj s-> že drugi dan ž njim zgodi, ali kaj ga pričakuje. Naša kultura dela velikanske korake —nazaj k nekdanjemu živalstvu.
Tri kulture so vzrastle na razvalinah starega sveta — Buddhisem, Islam in mogočno se razvijajoče krščanstvo. Vsi učijo ljubezen do bližnjega in usmiljenje do živali. Kriete san. je imel usmiljenje z greš ni co, ko so jo hoteli farizeji kameuati in zaupil nad nje: , Kdor je čist, naj prvi pobere kamen!" Kako pa je dandanes v razsvitlje-nem veku, ko učeni in učeni hoteči za mali prestopek sočloveka postavijo na sramotilen kol in po besednjaku zbirajo najbolj gnjusne besede da ga ogrde. Zato pač ne smemo biti ponosni na to kulturo I
Drobnosti.
XIV. velika skupščina družbe sv. Cirila in M e t o-d a je bila nedvomno ena najlepših in najzanimivejših skupščin naše vrle šolske družbe. Tudi na tej skupščini se je pokazalo, da preveva ljubezen do družbe sv. Cirila' in Metoda vse sloje ur šega naroda | v vseh deželah slovenskih, da pa je glavni steber družbe zavedno naše ženstvo. Sprejem, kterega so priredile skupščin ar jem vrhniške r.»-doljubkinje iu rodoljubi, je bil prekrasen iz zareB prisrčen. Družba je izdala troje jubilejnih spisov. Megr. Zupan je založil svoj spis ,,Naš cesar Fran Josip I." s slikami, kterega se je prodalo 2U.000 izvodov. Novi natis — 5000 izvodov— je pisatelj podaril družbi Kot XIL zvezek družbine knjižnice je izdal ravnatelj F.IIubad; „Fraue Jožef L, cesar avstrijski", v XIII. zv. pa Lebau: ,, Andrej baron Če-hovin". Po odobrenem tajnikovem poročilu se je spominjal gosp. predsednik mrtvih. V znak sožalja so vsi prisotni vstali. — Blagajnik A. Koblar je poiočal. daje imela družba skoraj 100.000 gld. prometa. Največ daruje za družbo Ljubljana in druga mesta. Med trgi se odi -kuje Vrhnika. Ljubljanski listi so nabrali tudi letos prelepo svoto in sicer : „Slovenski Narod" 2700 gld., ,,Slovenec" 59 gld., ,,Slovenski List" 33 gld. Nabirali pa so tudi drugi listi, zlasti ,,Mir". Račun družbesv. Cirila in Metoda za XIII družbine leto 1898 izkazuje; 44 172 gld. 30 kr. dohodkov, 41.804 gld. 26 kr. troškov iu 2368 gld. 4 kr. preostanka. — Nato seje vršila volitev predsednika, treh odbornikov,
razsodništva in nadzoruištva. Na predlog g. dr. Kušarja je bil izvoljen predt-. dnikom z vsklikom zopet
g. mono T. Zupan. Tudi razs odniki iu nadzorniki s< bili izvoljeni z vsklikom. Ostali so vsi dosedanji členi. Na iie-sto odstopivšega. bla-gajuika je bil izvoljen raviTatelj Subic z 123 glasov. Nato se je predsednik zahvalil skupščinarjem za udeležbo, jih prosil, naj vztrajajo pri požrtvovalnem delovanju za
družbo in zaključil zborovanje.
* *
*
Poskušena tatvina. Dne 2"). julija zvečer p skus il son zua-ni zikuvci, bržčas cigani, ukrasti pivovarnarju Frohlieh na Vrhniki štiri konje v vrednosti na lo(H> gi. Ko so tatovi odganjali konje, jih je zapazil mlad hlapec, J os. Logar, ki je hotel iskat ljudi, dasi so tatovi nanj ustrelili. Sosedje so hitel za tatovi in jih došli, na kar so
tatovi izpustili konje in zbežali.
* *
*
Iz Celovca se poroča 5. avg. Danes po 7. uri se je primeril močan potres, kteri se je čutil tudi v drugih krajih. Posebno močan je bil v Velikovcu. Tam je popokalo mnogo zidov, in je s streh popadalo uim >go opek.
* *
*
K a p o š v a r avgusta. Davi
ob 7. un je bil tujako mačau potres.
* *
*
Nov udarec S 1 o v a n o m v P r i/m o r j u. Nulla dies siena li-nea — ni ga dneva, da n«.' bi Thun-Kaizlovzistem zada i udarca primorskim Slovanom y obraz. Sedaj je pala težka roka protislovanskega zistema, na narodni občinski zastop v Višujanu. In s kako nervozno naglico seje vršilo vse t<>! Prav kakordaniso mogli učakati treuot-ka, da ugodijo laški signoriji. Z odlokom od 27. juiija so uničili nedavno izvršene volitve za 1. razred m z drugim odlokom od istega dne so razpustili ves občinski zastop, v ponedeljek že se je vršila prodaja upravne občine nekemu Avrelu Antonu Mianichu. in sicer s tako naglico, da župan ni imel niti časa, da bi sklic il svetovalce in da niti ni bil navzoč na prodaji, in hkratu so tudi odpusti li dosedanjega vrlega tajnika! Lep.peuzum' za dva kratka dneva, vse v večno čast in slavo Thun-Kaizlov ga zistema! ! In človeku naj \ i ne vrela
kri po žilah ? !	„Kd."
* *
*
Ustrelil ge ,e v Podčetrtku umirovljeni nadzornik koprske kaznilnice, gosp Ant-.n ..uželj. Rajnik, ki je bil star 57 1 t, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem in
s štirimi drugimi svetinjami.
* *
*
Degradiran in premeščen glavar. Vodja okrajnega glavarstva v Slovenjem gradcu, znani Zotl", se je pri svojem predrznem počenjati ju proti slovenskemu prebivalstvu končno vender spodtak-nil. Vlada mu je odvzela vodstvo okrajnega glavarstva in ga premestila k politični ekspozituri v Konjice.
• *
*
Družina morilcev. 391et-ni dninar Henrik Miilil v Jičinuje umoril lastno 31etno hčer. Sodišče ga je obsodilo na smrt, a cesar je pomilostil- Miihl bo sedaj 15 let zaprt. Njegova brata, Karol in Ivan, sta umorila lastnega očeta. Zato je bil Karol obešen, Ivan pa je dobi i 20 let ječe. Vsi trije sinovi so bili torej morilci. Hiša, kjer so morili, stoji prazna in nihče noče stanovati v niej. Zato bodo sedaj hišo podrli.
* *
*
Rusko velikošolstvo. Da bi občevanje med profesorji iu dijaki postalo čim tesnejše, je minister za nauk izdal naredbr*, s ktero se ustanavljajo praktična dela di-jaštva, književna iu znanstvena družba in dijaški konvikti. vse pod vodstvom vseučiliščnih pr<-i'-s rjev. Car je ukazal, da se izda iz državne blagajne enkrat za vs-iej za ustanovitev štirih konvihtov 3,262.000 rubljev, a za ustanovi lev praktičnih del dijaštva letnih 32.000 rubljev.
Listnica uredništva.
Rojakom odpošljemo sedaj za 340.90 100 gld avstr. veljave, pn-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje je?
JERNEJ MRAK, doma iz Novomeškega okraja, pred tremi leti je bil v Carbon Hill, Pa., in vjolietu, III., od onega časa pa nisem več ^ul o njem. Ako kdo rojakov kaj o njem vč, naj to blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Frank Mrak, Box 21, Mount Iron, Minn. (16 s)
Kje sta?
JOŽEF RAČ1Č in JOHN BAGO-LIN, doma iz Vihre, okraj Krško. Ako kdo rojakov v& za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti njegovemu bratu: Frank R ač i č. Box 2S6, Rock Springs, Wyo.
STEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je imel saloon na Biwabiku, Minn. Njegov naslov bi rad zvedel: Mike Pe r uš i č, Black Diamond, Wash.	(30. ag. )
Naznanilo.
Vsem rojakom naznanjava, da i mava Grove, 306 S o. lT u ion,
Pueblo, Colo., svoj
v kterem točiva najboljše pivo dobro v i n o, fini w h i s k e y in imamo na razpolago izvrstne smodke. To je najlepši prostor tukaj; samo dve ulice (alistreeta) od 1'nion kolodvora ali Dipe. Na hiši je z velikimi črkami napisano
The Grove—^>
Z odličnim spoštovanjem
Andolsek in Plut,
gospodarja
300 So. Union Ave., Pueblo, Colo
Iz proste roke lpJ2 ©d-SCJ
v Kandi ji, poteg Novega mesta.
Pri Kondatu, popreje pri Štrum-beljnu, stara znana
GOSTILNA,
vedno dobro obiskana; leta 1S90. je bila vpa hiša predelana iu je sedaj tudi pripravna za prodajalnict poleg krčme in še posebej za mesarijo. Hiša ima 7 sob, 2 kuhinj., kaščo, 3 kleti, ledenico, skedenj in pod, 2 senici, 2 konjska hleva, 3 svinjake, drvarnico, shrambo za vozove, listnico, velik vit pri hiši za zelenjavo, ktera se doma rabi. Cena je 15.000 gold.
Dalje prodam
veliko kmetijo,
velik travnik na kterem se na koai 24 voz mrve, vse pn domu pri bolnišnici usmiljenih bratov, 40 oralov njiv in 2 kozolca, vse strehe bo pokrite z opeko. Cena 12.000 gold.
^ tiri dele h o s te, vredno 2200 gold. Vse skupaj prodam za 29.200 gold. Prodam tudi domačijo posebej kakor je kupcu na voljo. Uzrok prodaje je ker setn samec in nemam dedičev. Naslov je narediti:
John Konda,
Kandia, štev. 3 pošta Novo Mesto, Kranjsko, Avstria.
Hisa na prodaj
V NOVEM MESTU.
Na prodaj je pod zelo ugodnimi pogoji enonadstropna hiša, v kterej je sedem sob, poleg nje vrt, gojzd in njiva. Več pove lastnik
FRAN JO M OŽINA, Novo Mesto, Kranjsko.
Palace Meat Market,
Jos. Asselin, Prop.,
337Fifth St., Calumet, Mich.
prodaja izvrstno meso lazue vrste, kakor tudi perutnino. Vse blago je sveže id prve vrste-Naša posebnost so
32F kranjske klobase. T^i
Posebno pozornost bodem dajal Slovencem !
Podpisani priporočam Slovencem in Ilrvatou svoj
Oriental Saloon
v Laurium, Michigan.
v njem točim vedno izvrstno sve7e pivo, dobra vina in whisky ter imam vedno v zalogi tipe smodk«.
V obilen obisk priporočajo se rojakom z velespoštovanjem
F. P. Sedlar.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem zopet dne 1. avgusta odprl svoj
SALOON
ter točim izvrstno sveže PIVO dobro VINO in WHISKEY kakor tudi imam v zalogi fine SMODKE ter Be priporočam v obilen obisk.
Jacob J. Stukei,
Front Street, Iron Belt, Wia.
Rd n Siri D prihraniš, ako se UullUljG pri pošiljanju teli v staro domovino obrneš na FR. SAKSER & Co., 109 Greenwich St., New York.
Vina na prodaj.
Dobra rndeea in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 centov galona s posodo vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH,
702 Vt rmotu Street.,
San Francisco, Cal.
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se ;:am znee<ik naprej pošlje:
Molitvene knjige: Sveta nebesa, zlata obreza, SI.
,, „ v usnje vezane, 70 ct. Rafael, zlata obraza, 81.
v usnj" vezane, 80 ot. Kruh u«l>'ški. zlata obreza, $1.20 ,,	v usuje vezane, 90ct.
Jezus na križu, zlata obn-za, $1.
„ ,, ,, v ustij, vezana, SO ct. Presveto src^ Jezusovo, zl.obr.,S1.10 ,,	„ v usnje vez.,90ct.
Zvonček nebeški, zlata "i>rr*za, SOct.
,,	v usnje vez., no, ct.
Kruh angeljski, v usiij>- vez., ('►."> ct.
,.	v platno vez., 42 ct.
Spomin na Jezusa, zlata obr., 9Sct.
,, „, „ v usnje ve z.,55ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. SI. 10 „ ,,	„ v usujeSO ct.
Naša ljuba Cicspa, v uns. v»-z., 00 ct
Druge 31 c v. kn jige :
Zgodbe sv. pisma. In ct. Kv:ui!£^lij, ~>0 ct. Sveti- pismo, (i zvezkov, Stari testament, 35 ct. Veliki katekizem, 4o ct. Mali	,, 0 ct.
Abecednik veliki, L'~> ct.
,,	mah, 12 ct.
Slovarček nemško slovenski (Pau
lin), o5 ct. Slovarček angleški { Paulin), ,°>5 ct. Hitri računar, ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.^0. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Cveti na Rorograjska o5 ct. Princ Evgen Savojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga IS ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germana 12 ct. Pripovedke za mladino 1> ct, Zlati jubih-j ces. Franc Josipa o5 c. Naš cesar Franc Jožef 1. 25 ct. Marjetica, 30 ct. Gozdovnik, I. lull, del, 50 ct. Močni baron 11 lubar, 25 ct. Črni bratje, 20 ct. Cesar Maksimlijan 20 ct. Sto pripovdek za mladino 20 ct. Spominski listi jz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova l<» ct. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Andrej H.l r, uova izdaja ^0 ct.
,, „ stara ,, 14 ct. Naš dom I. m II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. in 111 zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, o0 ct. MatiBožjana Blejskem jezeru, lOct. Ave Marija, 10 ct.
Francoska parobrodna družba
Coipape G&neralB
Direktna č rta do HAVRE - PARIS ŠVICO - INNSBRUK (Avstria). Parinki od pljujejo vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street;
2. sept.
o 9. i6.
23. ,,!
oO. „
7. oct. 14. „ 21. ..
La Touraiue l^a Champagne La Gascogue La Bretague La Touraiue La Xorcuaudie La Champagne La Gaao gne
Prvi razred Raji te do Havre veljajo $55 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države •1 Canado: 32 BROADWAY, NEW
OR k*
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
^ITvOOiV,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH,


. Jh .1
<
Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici se toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
J3 A iV A
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street,
Allegheny, Pa.

Ta banka ZA VARI'JE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju Škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napra\ ja : pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje ded£<^in»- in \ - v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v star domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
»o?- GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
••fP-f: • T-" i T T—T' T T—T t
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Ca I umetu. Mich.
se uljudno prij r a vk ;m Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanj. VSAKO. USTNIH SLIK, za male in velike; za Bvoje delo jaiiir:m, da -/.idovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstni- I < i L E a I i br<x:hes za ženska, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi prij h M-run - viu«m občinstvu v Calumetu in okolici svojo i :i< zaloL ) OKVIRJEV (Frames) za Blike od 25 centov naprej.
Ponar. j; m s:Ik- is etire domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali \a£ih ljul.ii) d una, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi 1 >i 1 i ohjednem slikani.
Z spoštovanjem uda ni
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACTORY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnit vsakovrstne fine smo tke (Cigara) po juko ni z k ej ceni.
Edini icdelevatelj: FLOR DE CARNIOLIA ali »Kranjska lepot« Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrBtnih d< lgih viržink z slamo.
Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list).
NaroČila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Bamplf 3) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto m se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci Money Order ali ch.-k pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda'4. Moj naslov je:
F. A. DUSCHEK
OFFICE: 1323 2nd Ave.,	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojimi Spretni agentj« se sprejmo proti ugodnim pogojen.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-s ki
VVf,
1024 South 13. St„ Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči zdobro pijačo, finim wh iskeve m in izvrstnim, smodkami. Tudi imam lepo urejene prenočišča; ako kdo sem pride in ne yG kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj saloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St.. Omaha, Neb J
Vse
m roiakom priporočam moj
Saloon
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče,
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111.
'd*'
ty^r- tj. - ^ DA^A^rp^^p^


John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK- Cenanajcenejšim3glas-nim od $25 naprej in treba dati 85 „are". Boljše vrBte od $45 do 8100. Pri naročilih od §50 do 8100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in x>rva poprava brezplačno.
John Golob,
203 Bridge Street, JOLIET, 111. Spričevala:
Matija Bezek imam že štiri leta harmo* v'	nike na 4. glasove in sem zelo zadovoljen
^ ' . ž njimi, ter so še sedaj dobre; igram zelo veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi bili prevarani: harmonike so lahke za igranje. lejto izdelane in dovolj po ceni. To l*itrdim.
NAZNANILO
Rojakom naznanjam, da iman> vniiko zalugo povestnib. pouč nih ic šaljivih
krasno vezanih molitvenikuv razne velikosti. Moj cenik knjig pošljen vsakomu brezplačno kdor mi zan. piše. Dalje pošiljam tudi skrinje za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to j. vse pripravno, 2 .svečnika, sveči, sv razpelo itd., to je vse v lepo z har žunom prevlečen« j škatlji spravije-no, prejšnja cena je bila 86. a s^da;. jo dam za 84.25, samo da svoje* stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denai naprej pošlje, za mala naročila st mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brei. plačuo, samo za 2 centa štempsna* se mi dopošlje. Kdor si 10 povestnib knjig ob enem naroči, dobi en« povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.

Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODZTE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem in Hrvatom v Lead-ville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 Elm Str., Leadville, (olo.
Vedno točim fino, sveže PIVO dobra VINA, izvrstni WHISKEY,' ter prodajam fiue SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem
IGXAC MIKLICH.
T5' r r "r
A	...,'Ji.
' vr -- r
m
H^Ca/blb.. Kapsch. na ELY,	MINNESOTA,t
priporoča Slovene m svojo	J
I
kakor obleko za m o š k e in otrok č v I š ko r n j e 1 in druge stvari, kakor tudi zlatnino vsake vrste.
Vse blago j«- d' -biti po nizkej ceni.
------... .rJ
trgovino z različnim blagom,
Dalje priporočam svoj Jepo urejeni
saloon
v obilni poset, točim izvrstno sveže p i v o, lina v i n a in whiskey ter imam v^dno v zalogi fine s m o d k e.
Rojak naj podpira rojaka !
t
J
# #
M'
#
m f
KNAUTH, NAGHOO & KilEHNE
Ne. 1J William Street.
Prodaja in pošilja na vs»* dele	denarne nakaznic, mentis
in dolžna pisma.
I e posluje in izterjnje zapnšfine in 'lolicrve.
/M
i % i ^Š&md. "	v ,
' "	^ - U: ■	Na zahtevaiije
~~ - 1 J j it / j ti •	•	'-'ij* / tli 1- 1 f r«i t » lr f ltrn 1
Slika predstavlja
srebrno uro
z j e d u i m pokrovom na vijak (Schraube), na kt^n«m je udelana zluta podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z dobrim. Elgin kolfjsovjem
na 7 kamnov samo	50
in 11a 15 kamnov samo
se razp siljajo ce-
":^/mki frankovani.
Posterja postrežba in a.mstvo za robo jt- moje gnslo.
Za obilo naročbe sp priporočam z vsurn poštova:ijem :
Jakob Stonich,
K«. K. MAimON STREET. r.HHJAMO. Ihh
Podpisani priporoča vsi^ro Slovencem svoj krasno vrejeni
Hotel Florence
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodnui to^ii razno izvrstno «veže p i v o, posebnost prav importirano p 1 z e lift k o pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsnm gostom proti zmerni ceni; na razpolaga uje je lepo
izegljisce,
Posebno s- pripor »feam rojakom zn razii^ sv^a-uosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je' v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokratl
Svoji k svojim/
^e spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave.,,Brooklyn. N. Y.
Marko Težak imam harmonrke ze pet let <xl i;. Golol»a na 4 glasove; veljajo me 75 dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one. kte-re so narejene v starem kraju in veljajo 150 gold., rabim jih pa že .pet let.
M. Teschak.
* 1I'*1KlPiiani 'mam h*"11"™ -nikt-i 1 T. Goloba Je Sest let, za nje sem dal $40 in so šesedaj boljže kakor one u stare dežele, kt-re stan,-jo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, I1U P opisani Michael Klobučar potrjujem, dr so harmonike izdelane od g. T. Goloba izvrstno delo, jaz le na nje igram 4 leta, dal sem za nje S25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30.	5 Mlke Klobučar, Joliet, 111.
Mat. Frankovič potrjujem, da dela, ktere izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupil o«l njega harmonike preti 4 leti in dal /a nje S45 še danes imajo lepši glas kaker najboljše w 5tare	dosedaj še niso potrebovale poprave Math. Frankovlch, Calumet, Mich.
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godl>e (Citizen Consolidated Band> potrjujem, da Harmonike izdelane po John Golobu imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti |n vsakej godb. n« i ice, trobente ali piščali.	G. Stnuocc.
Mestna hranilnica ljubljanska i
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge Jg
po	i
S!
brez odbitja novega rentnega davka.
M
Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja narav- K nost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".	^
Bi
*111—'tr— 'h—n1—'f1—^—^f^ili^! L^f'^hziifl'iZ'fhiZ'l1 ~,lKZiliiTfi'Zi111 n*iiiri hzr' hm i ~ii t ~<h *
H BI iB BI BI
BI
m m
'»[ni ^jh ^fc 1	_

Edino slovensko podjetje!
Pozor

U Slovenci!
Oo
(»GLAS NARODA")
109 GREENWICH STR., NEW YORK.
lWeduje rojakom prevoz nje l i s t k e za najboljše parnike p<inajnižjihcenah. I	pHicimo jjotujoče, imamo izvrstno zvezo v Evropi. Ako se kakemu potniku
pripeti kaka neprilika, ln>disi v Evropi aH tukaj v Bargge Office (Castle Garden) posredujemo da ga puste naprej potovati, kar drugi agentje^ na zapadu ne morejo storiti in so 1«.trnki mnogokrat vrnjeni. Na to naj posebne) pazijo oni, kteri za k.>ga listek kupijo. — 1 al je preskrbimo m prodajamo rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovino za vse Parobrodne družbe in železnice t>o Zjedinjenih državah najceneje. — 1 osiljamo v staro domovino
'—^ denarje . ^
1»h1isi /a zasobneosol« ali hranilnicepo najnižji ceni in jako hitro, ker imamo Uobre. solidne zveze Slehrni te.len o«lpošIjemo ^, 10.000 do 15.000 g-oldinariev in nmozma stori, da lahko j*, ceni delamo.	&	J
\sak. jv.tuj.Kl- staro domovin... naj kupi vožnji listek pri nas v NEW YORKU, ker premnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu v New York pa vsled kake ze e/mene zamude ah nez-o,le samo kako uro prepozno dospejo, !>arnik .xlrine točno in ti ljudje morajo p..tem na svoje stroške čakati po več dni, med tem. ko si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potniki iz stare domovine sem v Ameriko : na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je prepuščen sam sebi in ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v .New » or k, med tem, k<. mi za nase potnike vse mogoče storimo in ni bil še ni jeden nazaj poslan, torej j*, čemu si delati nepotrebne skrbi in s:trah : za potnike, kteri potujejo brez našega p«jsred«»vanja in niso nam dobro znani, pa se ne moremo truditi, ker ie čas jtredrag. —	'
N a s e d e n a r 11 o pošiljanje v staro domovino je na zelo solidnej podlagi 111 vsako posd jatev od ( h »sijem«, s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
loraj vse prednosti govore v vseh teh zadevah obrniti se le do :
FR. SAKSER & CO
(,,GI.AS NARODA") 109 Greenwich Street, New York.
' •■ Kdor potuje v.star., domovino naj nam brzojavi dohod v New Vdkk in po kte-rej zeleznici pride, najbolje da brzojavi iz Hi'k kale ali Osukck, Mon i keala, C h [cage itd., ker 1/ teh krajev vozijo redno v New York. Vsaktlo naj preje vpraša, kdaj pride v 1 1 u ^ '.'UK ln l4" l^terej železnici, da ga naš človek pride jx^akati ; z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich Street.
» i
HEYATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti in proslavljeni zdravnik
X
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East corner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, MO.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejši zdravnik zaradi svojih zmožnosti pri tamofinjem ljudstvu,
priporočal se slovenskemu občinstvu
za zdravljenje vsakovrstni! notranjih kakor tudi vnanjii Meznij.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sa-moboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-opasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-jemin skušnjami
Dr. G. IVAN POHEK, 'jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
stotine i n stotine
postal je predsed nik dveh večjih medicinskih s&-vodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prsih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavo!)olut naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj ohifiče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na svo-
nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu.
Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo.
Stovani gospod I
Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak.	K aro 1 B 1 ažina,
Canion Ferry, Mont.
Li	. ______ . ,: ... ■ šL:

' .'i,. si
Dr. a. IVJlN POHEK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok:
v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo innavod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to nove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem ivoj krvavo
zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ.
Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. Kast 10. Walnut Str.,
kansas city.
missoUbi.
k.
'; ••• r . -J <f.

I-