Št. 54. V Gorici, dne 7. maja 1901 Izhaja trikrat na teden t 3wftn4zdanjlh, in *icer: vsak torek, četrtek in sobotfcjjtlatrauje lz-dnnje opoldne, večerno lzdanje pa^ajji. 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami »ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali pld. 6-60 poi leta........6 , 60 , , , 3-30 četrt ieta . . .. ,: ...... 3., 40 . , . 1-70 Posamične številke stanejo ltf'M8.,>*'^»» **—<— Naročnino sprejema upravnistvo'" v Gosposki ulici 5tv. 11 v Gorici v «Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak ian od 8. ure zjutraj do 0. .zvečer; ob nedeljah pa oii 9. do 12- ure. Nn naročilu brez dopolnite naročnin«1' »e ne oziramo. oPIUM0REC" izhaja neodvisno od «Soče» vnak petek in stane vse-tofco-3. Ji 20. Ji aH gld. 1-60. «8oča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nttn*ki*ulki;—- -v Trstov tobakarni-Jjavrenčid' na trgu della Casernia in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XXXI. Večerno izdanje.) ' Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici St 11. l»opIsi noj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiliaio le upravnifitvii. r J J Oglasi in poslanica w raounijo po petit-vrsteh, če tiskano t-krat 8 ki-., 2-kral 7 kr., 3-krat (i kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. , tfarognino in oglase Je plača« lot;o Uorleu. »Goriška TIskarna« A. flabrScek tiska in zalaga n»m «Soco» in «Prira0rca» šo -Slovansko kiuijfoico2', katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 8 pol ter stano vseletno i gld. 80 kr. - Oglasi v .Slov knjižnici, so računijo po 20 kr. petit-mfica. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog In narod! Interpelacije |isp. Oskarja Gabrifieka. Interpelacija p Njegovo Eksc. g, ministerskega predsednika kot voditelja ministerstva za notranje reči glede na izdelanje in vzdrževanje ceste po Balki dolini. Okrajni eestnt odbor tolminski je udeležen na Iraških za gradnjo ceste v gorenji Baski dolini proti Petrovemu brdu na Kranjski meji, Jtatejra gradnja sloji pod vodstvom vis. erarja, z 10% doneskom skupne stroškovne svote. Najhitrejla izgradnja tega cestnega dela je neobhodno potrebna v svrho lažjega prevažanja materijanj, katere se bodo rabile pri delih nameravane bohinjske železnice, ker isti je edina zuv.a struge Soške doline s Podbrdom, oziroma tvori dohod k bohinjskemu predoru. Da se pospešijo dela proti Petrovemu brdu, zato »o bile oddane prošnjo na me-rotLjne oblasti; med drugimi predlog sedanjega gradbenega podjetnika Lončarča, po katerem m zavezuje, pod gotovimi pogoji celo primorsko črto tekom jednega ali dveh let izgotoviO. Iz tega pač je bilo sklepati, da od one strani, ki je poklicana v prvi vrsti, pospeševati izgradnjo te cestne Črte na vsaki mogoči način, se pokaže ono zanimanje, katerega je velika korist, ki jo prinese čim prej mogoče izdelanjc te proge, tudi vredna. Ali do današnjega dne niso bile razpisane niti one ponudbe, ki se nanašajo na dela v tekočim letu. PosU-diea trga je, da se dozdeva, da podjetnik progf\ lani v polno zadovoljuost solidno in lepo izdelane, ki bi bil mogel v ugodn?r.i spomladanskem času izdelati velik kos daljah del, namerava odtegniti svoj pn-dlog, ki je bil ^ledt"; na izdelanjc te proge ugoden. Da s«- pospe.si promet toliko med delom pri železnici, kakor tudi pozneje, je potrebno, da se izboljša in razSiri iz Tolmina čez Ljubili j v Podmel c vodeči cestni del tako, da se znižajo obstoječi veliki klanci ter napravi zajedno druga zveza SoSke doline s spodnjim delom BaSke doline, s čemur se izogne veli- «Gor. Tiskarna> A. GabrSček (odgov. Iv. Heljavec) tiska in zal. kini oviram ter bi se dalo doseči pri malem in jednakomemem dviganju ceste od Bače-Sv. Lucije čez Klavle ob okrajni cesti stoječi kraj Uovica-Kneža. Potrebo izgradnje te ceste je razložil tudi okrajni cestni odbor tolminski v neki prošnji, vloženi dne 31. dec. 1897. Štev. 141. pri c. kr. okr. glav. v Tolminu, ter prosil za izposlovanje primerne subvencijo, Glede na poročilo 30. marca 1898. st. 6195. je prišlo od vis. e. kr. ministerstva za notranje posle % odlokom od 27. maja 1898. štev. 10513, obvestilo, da slavnoisto iz 11-nancijelnih vzrokov takrat ni v položaju, zagotoviti naprošono državno subvencijo že za bližnjo prihodnost, iz česar je mogoče sklepati, da sicer pripoznava potrebo, izgraditi ta del ceste, da pa ni dovolilo radi takratnih parlamentarnih razmer nikakoga prispevka. Ker se pa kaže sedaj več kot prej potreba boljše zveze med Soško in Baško dolino, stavijo podpisani glede na važnost te cesto pri bližnji gradnji železnice na Njeg, Eksc. g. min. preds. kot voditelja ministerstva za notranje posle vprašanje: Ali je Njeg. Eksc. g. c. kr. ministurskl preds. in voditelj ministerstva za notranje posle pri volji: 1. ukreniti potrebno, da se pospešijo cestna dela od Podbrda do Petrovega brda? 2. dovoliti okrajnemu cestnemu odboru tolminskemu za vzdrževanje iu izboljšanje ceste iz Tolmina v Podbrdo med velikim prometom pri gradnji železnice primerno subvencijo 'i 3. dati izvesti gradnjo ceste v spodnjem delu Baske doline od Bače, Sv. Lucije čez Klavže v Ilovico-Knežo pod istimi pogoji kakor pri gradnji v gorenji Baski dolini od Hude-južne proti Petrovemu brdu, upoštevaje 10 *L donesek cestnega odbora tolminskega k skupnemu troškovnemu znesku ? . Dunaj, dne 30.'aprila 1901. Interpelacijo je podpisalo poleg Osk. Gabrščcka še 15 drugih slovanskih poslancev. Iz Piantanovega govora. Za dr. Tavčarjem *e je oglasil v znani žlindrasti Šusteršičevi aferi napredni drž. poslanec Plantan, ki je govoril med drugim tako-le : »Da se more zadeva prav presoditi, je neizogibno potrebno, na kratko pojasnili ves P'.!itični boj, kakor se je pri nas razvil v zt;dnjih letih, in kakor ga je tudi grajalni odsek pravično upošteval. Ne gre se tu za človeka dra. Šusleršiča in za njegovo čast kot osebo! gre se za celo osebo dra. Šu-stersiča, ker je on priznani najvišji general klerikalne stranke na Kranjskem. Kaj pa so nameni te stranke? Na kratko rečeno: zasužnjili hoče slovensko ljudstvo duševno in materialno, da bi je mogla klerikalna stranka »v sebične, strankarske namene izkoriščati. To so nagibi, to je geslo, ki je zapisano na zastavo nasprotne stranke. Pod to zastavo so začeli boj proti velezaslužni kmetijski družbi kranjski, in začeli so snovati društva, konsutnna društva, gospodarska društva itd., ki pa niso drugega nič, kakor škorpijoni, s katerimi hočejo svobodomiselne meščane, obrtnike, rokodelce in trgovce v kozji rog ugnati in jih kaznovati, ker ne stoje v klerikalnem taboru. Pri teh društvih ne gre za gospodarsko interese, nego za sebično strankarske namene. Samo politični boj jo za te ljudi merodajen, in jaz Vam lahko navedem najlepše vzglede. Ako bi naša stranka kaj takega storila, ako bi ustanavljala društva, kakor je »Gosp. zveza*, pri kateri so same juridične osebe, kaj bi vse z nami storili? Neverjetno je, da visoka vlada ne uvidi, da je ljudstvu in ljudskemu blagostanju na neizmerno škodo, če kaplani v konsumnih j društvih nastopajo kot kramarji, in če se ¦ siromašnemu trgovcu, ki se mora bridko borili za obstanek, vzame kruh in se ga izroči obubožanju samo zategadelj, ker je političen nasprotnik te stranke. (Živahno odobravanje.) Pričakovati bi bilo, da se visoka vlada vendar že vzdrami in uvidi, da mora srednji stan, najboljšo oporo države, držati in rešiti, in da ga ne sme prepustiti naklepom tiste stranke, ki ni imela nikdar ljudskega blagostanja pred očmi, ampak vedno le sebične namene. (Živahno pritrjevanje.) Povedati Vam hočem v kratkih besedah še dva slučaja, katera bosta drastično ilustro-vala ves politično-gospodarski boj, oziroma častivredno tendenco nasprotne strani pri ustanovitvi in vodstvu gotovih gospodarskih podjetij. V Ljubljani eksistira otrok te »Gosp. zveze« z imenom »Vinogradniško društvo« —• katero je seveda tudi- sad te zveze pod egido dra. Šusleršiča, in namen tega društva je, pospeševati vinorejo, nabavljati orodja za .vinorejo in za kletarstvo, nakupavati vino, zlasti domača, prodajati jih itd. itd. In sedaj vam hočim povedati, kako izvršuje to društvo svojo nalogo. To društvo je pod načolništvom, oziroma predsedništvom člena slovanskega centroma, odsotnega gospoda advokata Vencajza, in to društvo jo storilo sledeče; Hotelo je delati kupčije v velikem slogu tur doseči mnogo dobička, ne da bi pri tem kaj riskiralo, in kako sredstvo si je izmislilo ? Čudili se bodeto, kako pametna je ta zveza. Ker dandanes ni dobiti vina zastonj (Veselost), marveč ga je treba drago plačati, so si mislili, jo najboljše, da prodajajo nezadačono vino \ na to idejo so prišli — in kaj so naredili P Dolgo časa so brozgaii in uliholapljali vino, boletirane steklenice so Isnova napolnili in oddajali ? na ta način so prodajali veliko množico noza-dačenega vina in sicer pod načelnlštvom člana dohodsrstvcncga sodišča v Ljubljani. (Gujle! Gujtel) Predsednik tega društva je član dohodarstvenegu sodišča. Smehu bi človek zbolel, ako čuje kaj takega. (Živahni medklici.) A to društvo je zašlo kmalu v kolizijo s tem dohodarstvenim sodiščem; in to je imelo zanimive posledice, prvič, da je šel gospod Veneajz v pokoj, drugič je bil predpisan temu društvu naknadno užitninski davek'2143 K 79 vin., in razun tega še plačilo v obliki denarne kazni od 1000 K. Tedaj pa je reklo omenjeno društvo tole: Ako moramo plačali pristojbine, tedaj smo izgubljeni. Nismo si še toliko pridobili na ta lep način, da bi se mogli vzdržati. Poginiti moramo. Zato je napravilo društvo prošnjo na deželni odbor in je tam dejalo: »Deželni odbor, imej toliko usmiljenja z menoj in odpusti mi to kazen. Odpiši mi to naknadno pristojbino užitninskega davka, sicer moramo napovedati konkurs*. Deželni odbor pa ima v sebi čut pravičnosti, zato je rekel: »Da, sodili nočemo po načelu: Male tatove obešajo, a velike izpuščajo! Tudi velikega treba jedenkrat obesiti. In zato mu ni odpisal te kazni. Toda no "sra Rcmafi. Poljski spisal Henrik Sienkievvicz. Poslovenil Podravaki. ~ Delaj, kar hočeš, todn jaz mu verjamem. Ako si pa misliš, da me odvrneš od njega, porogljivo ponovi jaje njegovo ime, pa ti povem, da so motiš.« ¦ Torej dovoli mi še jedno vprašanje: ali si Že poa>is»l kristijan?* ¦Doslej še ne, toda Pavel iz Tarse pojde z menoj, da mi razloži Kristusov nauk, in potem sprejmem krst, kajti to, kar si ti dejal, da so oni sovražniki življenja in veselja, ni resnično.« »Tim bolje za te in za Ligijo,« odvrne Petronij. Potem skomignivši z rameni reče kakor sam sebi: »Čudim se samo temu, kako ti ljudje pridobivajo privržencev in kako se ta sekta širi.« Vinici] pa mu spregovori s takšno vnemo, kakor bi bil že sam krščen: »Da! Na tisoče in stotisoče ljudij je kristijanov v Rimu, v italijanskih mestih, na Grškem in Aziji! Kristijani so že v legijah, med pretorijanci ter celo v sami cesarjevi palači. Ta nauk spoznavajo sužnji in svobodni,, siromaki in bogatini, plebejci in patriciji. Ali mar ne veš, da so tudi nekateri Kornelijci kristijani, da je Pomponija Grecina kristijanka, isto tako tudi Oktavija in Akta? Da, ta nauk si osvoji ves svet; samo on ga more prenoviti. Ne majaj z rameni, kaj! i kdo v&, ako se čez mesec dnij ali Čez jedno leto sam ne pokristijaniš?« »Jaz ?« zakliče Petronij. — »Ne pri Letinem sinu! to se ne zgodf, naj si bi tudi imelo učenje v sebi takisto božanstveno kakor človeško resnico... To bi zahtevalo truda, jaz pa se prav nerad trudim. Zahtevalo bi zatajevanja, jaz pa se v življenju nerad zatajujem. S tvojim značajem, ki je enak ognju in kropu, se je moglo pripetiti nekaj takega, toda jaz ? Jaz imam svoje dragotine, svoje vfize in svojo Euniko. V Olimp ne verujem in si ga prirejam na zemlji ter ga hočem uživati, dokler me ne zadene strela božanstvenega strelca, ali dokler mi cesar ne naroči, naj si odprem žile. Vrhu tega imam rad tudi vonjavo vijolic in dobre jedi... Ljubim tudi naše bogove... kot retorične figure ter Ahajo, v katero se pobiram z našim debelim, tan-konožnim, neprekosljivim in božanstvenim cesarjem Augustom Periodonicesom, Herkulom — Neronom!« Po teh besedah se pri sami misli, da bi mogel sprejeti nauk galilejskih ribičev, razveseli ter jame poluglasno peti: »Si zeleno mirto hočem venčati svoj med, nalik Hermodiju in nalik Aristogitonu...« Nakrat je umolknil, ker je oproščenec dal znamenje, da je dospela Eunika. Takoj po njenem prihodu donesejo tudi večerjo, in citraši zapojd nekoliko pesmij. Vinieij je pripovedoval Petroniju, kako ga je na to misel, naj gre naravnost k apostolom, pripravil Kilon in da jo na to misel prišel uprav takrat, ko so Kilona bičali. Petronij, katerega se je znovič polastil zaspanec, položi roko k čelu ter reče: »Ta misel je bila dobra, ker jo tudi vspeh bil dober. Toda, kar se tiče Kilona, bi bil jaz naročil, dati mu pet kosov zlata. Ker pa si ga le dal bičati," bilo bi bolje, pretepsti ga na smrt, kajti kdo ve, če se mu sčasoma naši senatorji še ne bodo priklanjali, kakor se dandanes priklanjajo našemu čevljarskemu vitezu Vaciniju. Lahko noč!« In snevši si vence, oba, on in Eunika, vstaneta ter gresta domu. Ko odideta, stopi Vinieij v knjižnico ter napiše Ligiji to-le pismo: »Hočem, kadar, o boginja, odpreš svoje zale oči, naj ti to pismo reče: dobro jutro! Zato ti. nocoj pišem, dasi te jutri vidim. Cesar pojutrišnjim odide v Ancium in jaz — oh! moram ga spremljati. Rekel sem ti že, rV: bi postavil na kocko svoje življenje, ko bi ga ne j ubogal, toda sedaj bi še kaj nerad umrl. Toda ako ti želiš, naj ne pojdem, pa napiši samo jedno besedo in jaz ostanem, in Petronij prevzame nalogo, da odvrne vsako nevarnost od mene. — Danes, ko je dan veselja, sem razdal nagrado sužnjem, kateri so služili v moji hiši dvajset let; jutri zarano jih popeljem k pretorju, da jih oprosti. Ti, predraga, me moraš za to pohvaliti, kaiti zdi se mi, da se to strinja z onim sladkim naukom, katerega spoznavaš, in ponavljam ti, da sem to storil radi tebe. Jutri jim porečem, da se imajo tebi zahvaliti za svojo prostost, da ti bodo hvaležni in poveličevali tvoje ime. Zato pa se sam izročam V sužnjost tebi in sreči, in dal Bog, da se nikdar več ne oprostim. Proklet naj je Ancij in potovanje Rudečebradca. Trikrat, Štirikrat srečnejši sem od Petronija, da nisem tako nioder kakor on, ker bi nemara moral iti ž njim celo v Ahajo! Sedaj pa mi bo trenutek ločitve slajŠal spomin na Tebe. Kolikokrat mi bo le mogoče se odtrgati, za* sedem konja ter pobitim v Rim, da potolažim svoje oči s pogledom na te, svoj posluh pa s tvojim glasom. (Da^je pride.* dr. Šusteršič z načelnikom tega društva ni M nikakor v zadregi za drugo poraočno sredstvo. Gospodje imajo odprta vedno še katera vratica, skozi katera smuknejo lehko vun. Takoj so bili pri visokem c. kr. mi-nisteriju in so dejali: »Visoki c. kr. finančni ministerij! Odpisi nam pristojbino in kazen! Berači smo, uboge pare ! Saj vendar jadramo pod klerikalno zastavo, zato tudi gotovo zaslužimo največji ozir*. Najbolj čudno naj vsej stvari je sedaj sledeče: Kompetentna, odpisati ali ustaviti kazenske postopanje v dohodarstveno kazenskih zadevah, je le finančna deželna direkcija, ki je tudi v tem slučaju naznanila vinogradniškemu društvu pogoje, pod katerimi bi postopanje ustavila. Toda društvo ni hotelo sprejeti teh pogojev, in zato se je obrnilo na gospoda finančnega ministra, in finančno ministerstvo se je pokazalo nerazumno usmiljeno; reklo je: »Ker si tako nedolžen grešnik, ti zmanjšamo kazen na 200 K". (Poslanec Malik: Kek minister je to?) To se je zgodilo v letošnjem letu. (Živahni Cujte, čujte — klici.) Sedaj vas hočem vprašati: Kaj bi se storilo kmetu, kateri se je zagrešil s tem, da se je odtegnil užitninskemu davku, in kateremu bi predpisali le 50 kron, in ko bi se tudi po nagih kolenih priplazil na Dunaj k finančnemu ministru? Temu bi ne odpisali niti ene krone. A tu se je uresničil zopet pregovor, da velike tatove izpuste. Tu bi se bilo moralo začeti kazensko postopanje, ne le dohodarstveno kazensko postopanje, marveč kazensko postopanje radi goljufije, Tu je bila kazen tako nizko stavljena, namreč samo na 1000 kron, dočim bi morala biti po kazenskem zakoniku stavljena mnogo višje. Pa niti s tem se ni zadovoljila ta klerikalna strankina organizacija, temveč mučila je tako dolgo ministerstvo in moledovala, dokler ji ni potom milosti odpisalo 800 K ter zmanjšalo kazen. To gotovo ni bilo na pravem mestu, in nečem preiskovati, jeli je finančno ministerstvo pospeševalo moralo, zlasti davčno moralo. Sicer pravijo vedno: To in ono služi v povzdigo davčne morale. Prosim, če pa honorira ministerstvo tako odtezanje davkov, tedaj preneha vsaka davčna morala. Kmeta, to ubogo paro, vedno tlačijo in teptajo, dočim velikih tatov ne zadenejo. Obžalovati je, dasi privoščim vsakomur največjo popustljivost od strani oblastev, ako se ho« norirajo tako eklatantni prestopki zakonov,-tako eklatanto odtezanje davkov. Izgubiti moramo vso vero v pravičnost vlade, ako se postopa na tak način. Vprašam nadalje, kaj pravite k temu, da je dobila ta strankina organizacija v zadnjih dveh letih iz državnih sredstev 5000 gld. podpore, ne da bi nam bilo znano, od kod je dobilo visoko poljedelsko ministerstvo informacije, da je pomogia temu oči vidno bojevitemu društvu s tolikimi sredstvi. Ako bi bilo prosilo podpore kako društvo, ki zasleduje res plemenite namene, bi ga bili zavrnili ali pa odpravili s kako bagatelo. Imel bodern priliko še enkrat v bugetu o tem govoriti. Tu pa kon-statiram le eno, da na Kranjskem deželna vlada niti vedela ni, da je dobilo društvo to podporo. (Čujte! Čujte 1) Prosil bi torej prav uljudno njega eksce-lenco, gospoda poljedelskega ministra, da nam pove, odkod je vzel informacije, da je dal klerikalnemu društvu tako ogromno podporo na razpolago, in ako je to res storila kranjska vlada, potem naj navede vzroke za to, in govorili bomo L njo potem nadalje. Doslej pa je splošno znano, da vlada o tem ničesar ne ve,'da so dali preko glave deželnega predsednika klerikalnemu bojevitemu društvu, »Gosp. zvezi*, to izredno visoko podporo na razpolago. Omenjam to iz dvojnega vzroka. Prvič zato, da boste videli, da so klerikalci pri nas res dete, katero vlada vedno neguje, dučim nam popolnoma drugače na prste gledajo, drugič zato, ker sem našel neko gotovo notranjo zvezo med to podporo in med onimi 1000 gld., katere je plačal dr. Šusteršič iz lastnega žepa. (Živahno pritrjevanje.) Gospodje! to je zame jasno, da nora vladati neka notranja zveza med temi podpornimi sredstvi- in med onimi 1000 gld., katere je dr. Šusteršič šele v najnovejšem času razglasil kakor svoje privatno darilo. (Čujte 1 Čujte!) Ne bom trdil, da se je to res zgodilo, toda jako radoveden in jako hvaležen bi bil ; jaz za oni račun, ki bi ga nam dala »Gospodarska zveza« glede porabe teh 5000 gld. Torej, gospodje, hotel sem reči, da bi me zanimalo, ako bi nam visoko poljedelsko ministerstvo pojasnilo, kaki motivi so bdi merodajni, da je dovolilo stranki ta velikanska darila. Potem pa bi vprašal finančno ministerstvo, zakaj je postopalo napram temu društvu tako milostno pri odpisa kazni. Kako vredno podpore, in kako splošno koristno je to vinogradniško društvo, bom dokazal še z nečem družim. To društvo je imelo preteklo leto kazensko obravnavo, in pri tej se je uradno — morda bode gospod dr. Šusl ršič zopet kratko malo rekel, da so bili tam slabi juristi (Veselost) — sledeče dognalo: »Toženo društvo izjavlja po svojem zastopniku, da mu je neki Udovič sestavil bilanco meseca februvarja t. 1. — to je bilo I. 1900 — in da je bilo izkazano 84 kron prebitka, a da je bila ta bilanca le približna (aproksima-tivna,) ker se ni napravil nikak inventar, in ker se je moralo vino dražje prodajati, nego je bilo vredno, ker bi sicer moralo društvo konkurs napovedati. (Veselost in Čujte! Čujte!) To je sodba z dne 23. oktobra 1901 pod štev. C G 28/00/14. Ta sodba in to priznanje vam podajata najjasnejšo sliko o čudnem poslovanju in čudni organizaciji tega društva in o krasnem knjigovodstvu. Glede knjigovodstva so izjavili trije, pod prisego zaslišani knjigovodje, sledeče: Absolutno nemogoče je, sestaviti bilanco; nobenega začetnega inventara ni, nobene blagajniške knjige o začetku podjetja, in tudi nikakih količin vina ni možno konstatirati, kajti vpisano ni niti, koliko vina se je nakupilo, niti kako se je izpreminjalo. Tako posluje društvo pod načelništvom bivšega dež. sodnega svetnika (Posl. dr. Fe-rjančič: Advokata!,) sedaj je advokat. Ko je izstopil iz sodnijske službe, je postal odvetnik, padel je torej na boljšo plat. Zgodovina označuje prav razločno stvari, in glejte: če predloži sicer kdo falsificirano bilanco, ga po zadružnem zakonu § 89. takoj primejo. A kaj se je zgodilo v tem slučaju? Tu je naše glasilo, »Slovenski Narod*, naravnost pozvalo drž. pravdnika in dejalo: Drž. pravdnik, ali ne poznaš § 89. zadružnega zakona? Tu je priznan faisifikat, ponarejena bilanca! Loti se društva, kakor se ga po zakonu moraš lotiti l Toda do danes se ni zgodilo nič in to dokazuje, da je roka pravice tako kratka, da klerikalne stranke ne doseza. Vi vidite torej, kako stoje pri nas stvari, kako se je razvil boj, čegar duševni oče je dr. Šusteršič pod patronanco njegove eminence kardinala Missije. Ako bi dr. Šusteršič ne bil postal političen pomagač škofa Missije in njegovega naslednika, bi ne bil nikdar vsplamtel ta strašni boj v naši domovini, boj, ki bo imel najškodljivejše gospo-daiske in socijalne posledice. Mi moremo samo preklinjati ono uro, v kateri se je sklenila ta zveza dr. Šusiteršiča s klerikalizmom, kajti posledice bomo nosili še stoletja". Shod pri Rebku. Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je sklical v nedeljo javni shod v središče Vipavske doline, v prostore mane Furlanove gostilne »pri Rebku". Lep dan je bil. Zato je privrelo na shod veliko ljudstva, gotovo nad 600 oseb. Predzrnost narodno-napredne stranke, da se upa sklicavati javne shode celo sredi klerikalne domene, je hudo razjezila korifeje naše črne bande. Sklenili so, da treba na vsak način uprizoriti nekoliko škandalov, katere bodo potem še poveličevali v svojih listih ter lagali o shodu, kakor znajo le klerikalci, ki se greha nič ne boje. Župnik Grča, ki je še vedno »deževni poslanec" v družbi Ber* nesu. in Lapanje, je pripeljal na vozeh svoje zveste Šempasce; on je bil najbolj točen, ker došel je prvi na bojišče ter je poučeval svojo četo o vsem, kar treba. O pravem času je dospel tudi župnik K o s e c iz Kamenj. Prečastita gospoda sta si začela šepetati: »Ali bo kaj ? — Težko! — Veliko premalo nas je ! — Pa vsaj poskusimo! Nekaj vrišča že naredimo t* Predsednik izvrševalnega odbora, dr. Henrik Turna, je pozdravil mnogoštevilni shod. Veseli ga, da se je na kratko vabilo v »Soči* in »Primorcu" zbralo toliko mož iz Vipavske doline. Prepričan je, da ogromna večina je prišla z namenom, da se shoda okoristi, bo pazljivo poslušala govornike in potem sodila po svoji zdravi pameti. Vidim pa, pravi govornik, da se je namenoma pri-bobnalo na shod tudi takih ljudij, ki so pam*t doma pustili, in taki izvršujejo le nalogo razsajačev, da bi shod motili, kar je pa5 prav lahka reč. Shod. je javen. To pomeni, da se ga udeleži lahko vsakdo brez osebnega vabila. Ali naša stranka sklicuje shode za svoje pristaše. Kdor pa se iz druge stranke vsili na naše shode, naj ve, da je tu gost, od katerega zahtevamo, da se spodobno obnaša. — Nimamo pa nič proti tema, da se oglasi k besedi vsakdo, tudi iz nasprotne stranke, zagotavljamo mu prosto besedo, zahtevamo pa, da se shod ne moti po vzgledu v Dutovljah in Kojskem. — Naša stranka se drži načela, da bodi predsednik shodu po možnosti mož iz občine, v kateri zborujemo. "Zato predlagam za predsednika g. Janka Vodo pivca. Do tu je bilo vse mirno. Zdaj pa je pričela komedija po že znanem klerikalnem uzorcu. — Za g. Vodopivca se je ozvala ogromna večina, ki je dvigala roke, klobuke in klicala običajni: živiol Gosp. Vodopivec je tudi že stopil k predsedniški mizi, — ali »vrli* Grčevi Šempasci so začeli razsajati, in kričati, naj se voli župnik Kosec. To je zbudilo seveda velikanski odpor ljudstva, ki je trajal nekaj minut. — Namen klerikalne peščice je bil očiten: razgnati shod po vzgledu v Dutovljah, t. j. kričati v ospredju toliko časa, da poteče čas brez govorov. Ako so to dosegli, so zadovoljni, ker klerikalci so apostoli teme; boje se, da bi se ljudstvu oči odprle, zato so veseli, ako odpravijo domov kakega govontika brez govora, dočim oni dovolj govore po cerkvah, katere zlorabijo in skrunijo. Od vseh kričačev so se odlikovali slavni voditelji vrlih Šempascev: deževni poslanec in župnik Grča, nadučitelj Rustja, po zmerjanju Skopitar (katerega je učiteljstvo izključilo iz svoje srede); in občinski tajnik Batič, ki sije proslavil ime na posebno čudovit način v istrskih Jeisaneh. Ti trije so zahtevali in zahtevali, naj se glasuje za predsednika.... Torej Dutov-ljanski vzorec, da bi s samim glasovanjem porabili ves čas, ki je shodu odmerjen. Ta zahteva je naše zborovalce silno razkaCila. Videli so, da je bilo za gosp. Vodopivca nad 500 oseb, ali vsejedno so zahtevali glasovanje.... Ker pa le niso nehali kričati, so naprednjaki zgubili potrpljenje in so odgnali razsajače daleč tje zadej na travnik. Marsikak klerikalec se ni dobro počutil v gnječi; deževni poslanec Grča je bil strašno bled, ko se je srečno izmotal. Mož je spoznal položaj,, da se je korenito ponesrečil ves manever, zato je hotel na drug način doseči kak vspeh, s katerim bi se pohvali! po »Norici* in »Pri-smojencu". Stopil je k dr. Turni in rekel, da želi besede v namen, da ljudstvo pomiri. — Dr. Turna pravi: Gospod župnik Grča želi besede, da bi zborovalce pomiril. Jaz proti temu proteslujem, ker naših zborovalcev miriti ni treba; oni so došli na shod, da bi se kaj naučili, da si shod okoristijo, da se poučijo o razmerah v deželi in državi. Ako pa hoče g. župnik Grča pomiriti svoje Šempasce, nimam nič proti temu. — Ko pa je predsednik hotel dali Grči besedo, ga ni več bilo, da bi miril svoje vrle Šempasce. — Naj še omenimo, da so nekateri Grčevi božji volki grdo preklinjali. Neki naprednjuk zakliče: Ne kolnite v pričo gospodov nuncev! Splošen smeh. Vseh prizorov ni mogoče op.sati. Ko so bili Šempasci z voditelji vred polisneni v ozadje, je zborovanje mirno nadaljevalo ; okoli 500 oseb je poslušalo dr. Turno nad dve uri. Razpravljal je o poli-tiškem in gospodarskem programu stranke, o vipavski železnici (tu je vse temeljito pojasnil). Mnogi naprednjaki so daleč zadej držali v šahu one vrle Šempasce, posebno Skopitarja in Batiča, ki sta neprestano divjala. — Pohvalno pa moramo omeniti šempaskega župana g. pl. M ona ri j a. To je mož resničnega verskega prepričanja; zato je ž njim mogoče vsak razgovor. Župnik Grča se v tem pogledu razlikuje od župana kakor črna noč od jasnega dneva. Gosp. Monarija je žalilo divjanje njegovih občinarjev. Večkrat je prosil, naj mirujejo in raje poslušajo. Koliko ga spoštujejo — je videl sam. Skopitar se je obnašal kakor pobalin, katerega se s palico nažene. Navzoče gg. učitelje je bilo sram, da dela toliko nečast svojemu stanu. Govoriti bi imela še dr. Tre o in Ga-bršček, ali ura je bila že pozna. Zato je dr. Turna prečital le resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Glase se tako: 1.) Javni ljudski shod narodno-napredne stranke »pri Rebku« naGoričici dne 5. maja enoglasno pozivlje deželni zbor, da poviša redno letno podporo za napravo vodnjakov, napajališč in vodovodov najmanj na 20.000 K, svoto za brezobrestna posojila vinogradnikom pa določi najmanj na letnih 40.000 K", od katerih naj se polovica porabi za vinograde, opustosene po trtni uši, druga polovica pa za napravo novih vinogradov. Pri razdeljevanju teh podpor naj se v prvi vrsti gleda na one gospodarje, ki redno in pravilno gospodarijo, ne glede, ali imajo spričevalo uboštva ali ne. 2,) Pozivljeta se državna poslanca, da se zavzameta za to, da se vprašanje vinske klavzule reši tako, da se naloži zauvoz italijanskega vina. carine naj-— manj 40 K na kvintal. 3.) Deželni zbor se pozivlje, da podpira ustanovljenje strelnih postaj proti toči s tem, da izposluje dobavo strelnega prahu po tovarniški ceni ter prevzame na račun deželnega zaloga trojke dobave. Skladišča za strelni prah bi bilo napraviti v večjih občinah vipavske doline, v Dornbergu, Šompasu, Rihem-bergu, Kamnjom in v Ajdovščini, ter naj se za zgradbo teh skladišč da iz deželnega zaloga primerna podpora. 4.) Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke se pozivlje, da stori primerne korake, da se postajališče in nakladališče Kamnje premeni v postajo, kakor tudi da se postaja Selo imenuje po prvotnem sklepu komisije Batuje-Selo. 5.) Enoglasno se odobruje postopanje državnega poslanca za kmetske občine goriške g. Oskarja Gabrščeka in posebej, da ni vstopil v klub pod vodstvom dr. ŠusterŠiča, načelnika gospodarske organizacije na Kranjskem. Odobruje se pa tudi njegov izstop iz »hrvatsko-slo venskega kluba« ter pričakuje od krepkega nastopa narodno-naprednih poslancev najboljših vspehov. Dr. Turna je dejal, da celo najzagri-zenejši klerikalci lahko glasujejo za vse te resolucije, razuti jed no, v kateri je govora o — žlindri. Splošen smeh. Predsednik Vodopivec zaključi shod z zahvalo govorniku dr. T u m i. DOPISI. Iz Banjšte. — Dne 28. apr. v nedeljo se nam je oznanilo v cerkvi, da je ces. in kr. okr. glavarstvo v Gorici poslalo odlok, s kojim se naša kuratna cerkev sv. Duha vsled razpadajočega stropa zaprž, dokler se je ne popravi. V to svrho se je bil zbral konkurenčni odbor dne 28. apr. na poziv gosp. kurata v farovžu,Konkurenčni odbor, osnovan iz peterih udov, ni sklenil ničesar, pač pa so se vsi udje odbora odpovedali razven gosp. župana, ki pa je ves čas tega neumestnega zborovanja le molčal. Predlagali so, naj se v starešinstveni seji izvolili nov konkurenčni odbor. Sedaj ko smo postavljeni z dežja pod kap, sedaj ko bi mogli svoje strune najbolj naviti, izvili so jo. Vzrok temu je bilo »nesporazumtjenje !* — Poklicani možje so bili šli tudi na cerkev, pogledat odprtine, razvaline, in eden je bil skoraj padel vsled neprevinosti skozi odprtino doli v cerkev, stoprav da ga jt ključar Miha še zgrabil za sukno. Nekateri so rekli, da liodi na cerkvi so še dobri, če v zidu niso gnili! G. župan pa je rekel: »V zidu če so tudi gnili, da so le zunaj še celi, pa je dobro!" — Jedni so omenili, da bi cerkev malo zvišali! G. župan se je izrazil: »Bolje naredimo, če cerkev malo stegnemo in, da je ne bo potreba višati, vrzimo še tisti del stropa, ki je gori, dol, in potem bo naša cerkev ravno taka kakor na sv. Gori; stroške s tem pa odstranimo!" Drugi so zopet hoteli, da bi cerkev malo stisnili i. t. d. i. t. d. »Vsak po svoje", je rekel Bohinjec, ko je z svedrom kravo zavrtal! Zborovalo se je in zborovalo ter nič vkrenilo. In ker se naposled le nič ni sklenilo in dognalo, je minula potrpežljivost tajnika konkurenčnega odbora, vstal je in jezno odšel, za njim jo je popihal gosp. župan, zgrabil je klobuk, vzel iz žepa »fajfico*, na-tlačil, prižgal, pa z Bogom odbor! Ljudje povprašujejo, poizvedujejo: »Kam bodemo pa k maši hodili, ker so nam cerkev zaprli?* Edni pravijo, da zadej za cerkvijo, drugi nočejo tam, ampak pod lipami, pri šoli, kjer je bolj hlad, tretji pravijo, da se bo maSevalo v žagradu, med vratmi bode g. nune pa pridigal, oklicaval bo pa Anton, obč. obhodnik, pred cerkvijo. Kadar bo solnce sijalo, bo že še, ko bo deževalo, pojde piškava 1 Kaj vse smo Banjškarji doživeli, da so nam cerkev zaprli, slišal sem nekega, ki je rekel, da ga je sram povedati, da je Banj-Skar, in Ce ga kdo vpraša, od kod je, da poreče, da je iz.&ahi.^ ,_ ^ Zjedinimo se ter cerkev vsaj lotijo po-" pravimo, da bodemo smeli notri. Jedni pravijo: tNovo sezidamo in veliko, kakor je v Kalu, drugi zopet: »Nova cerkev stane veliko, in če bo velika, bo pa preveč mrzla, tretji hočejo staro cerkev**fmeti, ratrti popravljeno i. t. d. In tako ne pridemo nikoli do konca in kraja! Komisija pa vse lepo odloči! Z Bogoml Banjškar. Domače in razne novice. Osebne vesti. — C. kr. nameslništveni tajnik g. grof A t le ms prevzame v četrtek vodstvo goriškega okrajnega glavarstva. Deželnim nadzornikom za davčne urade je imenovan finančni svetnik Milcovich. Poroke. — Včeraj sta s« poročila v cerkvi sv. Ignacija na Travniku g. Vekoslav Zajec, družabnik tvrdke Konjedie & Zajec, I in g.čna Olga Konjediceva iz široko » znane narodne rodbine velep cestnika in župana Konjedica v Plaveh. Novoporočenca sta takoj odpotovala. — Mnogaja Ijeta! V soboto večer so je praznovalo v hotelu pri .Treh kronah* fantovsko slovo. Udeležilo se je okoli BO gospodov. Med petjem in napitnicarni je kmalu minula ura za uro, in precej pOzmrsmo se poslovili od fanta Zajca, ki se vpreza v jarem sv. Lukeža. V Ljubljani pa sta se poročila g. Jože Smertitik, knjigovodja posojilnice v Olju, pred par leti v Gorici, in g.čna Antonija Hoge, Bilo srečno! Danes se je poročil g. Anton Nabergoj, sin g. Ivana vit. Nabergoja, z g.čno Rozalijo Ž i b e r n a iz Tornajn. Zdravo in veselo! (josp. Hikoia Urlstld, velikostni predsednik državnega sveta v Belgradu (gost v Gorici, o čemur smo pred kratkim govorili), je stalno umirovljen na svojo prošnjo raci i bolehnosti in starosti. Gosp. Ilristič je dobro znan po celi Srbiji pod imenom »ftiča Nikola* — in je mož, ki je skoro 50 let zvesto služil domovini. Kralj ga je odlikovat z velikim križem reda Miloša Velikega. Promocija. — Dne 13. t. ni. bo pro-moviran v slavnostni dvorani vseučilišča v Gradcu sub auspieiis imperaloris doktorjem filozofije g. Fran 1,1 ti i č, C. kr. profesor na učiteljiiču v Ljubljani ter znani pisatelj. Mar-Ijivemu g. profesorju naše čestitke! Dar. — Gosp. Vekoslav Zajec je izročil sirotinskemu zakladu »Trgovsko-obrt-nega društva* o priliki svoje poroke 50 kron. Presrčna hvala. — Ta zaklad torej lopo narašča! Naj br naSel obilo posnemovalcev. Ob enem je izročil 50 kron »šolskemu Domu*. Mesec majnlk smo že pričeli, bližamo se koncu prve polovice lata, a mnogi naši gg. naročniki so docela pozabili na svojo — dolžnost do našega upravnistva. Mi imamo trde boje, ogromne troske, a podpora so nam točni plučevalci! Kdor je naš prijatelj, naj takoj spravi svoje račune v red ! Popravek. — V notici .Tolpa moralno dvomljivih elementov* v Štev. 51. na :>. strani v drugem predalu v četrti vrsti je citati pravilno »izrek kožbanskega podžupana* ne župana, kakor slo;i po pomoti tiskano. Vipavska železnica. — Delo je že pričelo. Delalo bi se že v večji meri, ako bi ne bilo ovir pri — odkupu zemljišč. Ponekod se ljudje kar ne morejo odločiti, da bi prodali svoja zemljišča mirnim potom, marveč raje čakajo, da jih sodnija v to prisili. — Na shodu pri Rebku smo ljudem toplo priporočali mirno poravnavo, kjer je le količkaj mogočo, ker dobro vemo. d a p o sodni poti bodo le naši rojaki prikrajšani. Kdor je prijatelj našega ljudstva, mora želeti, da se vsak tak spor mirno poravna. Komisija za sodno razlastitev je sestavljena le iz Italijanov, ki se za našega kmeta ne bodo poganjali! Pozor torej! »Delavsko bralno In podporno druStvo* t WorIci je sklicalo dne 2. t. m. ob y»& J.večer zaupen shod v društvenih prostorih, katerega se je udeležilo povoljno število delavcev in obrtnikov. Glavni namen temu shodu je bil, pojasniti društvenikom pravi namen društva ter jih vspodbuditi, da vsak po svoji moči pripomore, da se društvo tudi dvigne do onega vrhunca, po kojem stremi. Predsednik g. dr. Turna konšlatira zadostno število udeležencev, kateri so se z ozirom na neugodno uro vendar udeležili shoda. Najprej pozove navzoče zborovalce, naj delajo na to, da se pomnoži kolikor možno število podporničarjev, pred vsem naj delodajalci, posebno obrtniki, pristopijo kot bralničarji, ker zlasti Število zadnjih je še do zdaj precej malo; na ta način se dvigne upravni zalog ter povišajo podpore bolnikom. Glavni vzrok, da je društvo do zdaj životarilo ter hiralo, je pač ta, da se društvo ni žo par let brigalo za prirejanje kake veselice, katere so dandanes najbolj privlačno sredstvo, da se društvo množi ter vspeva. Ko se le- dina malo razorje, skrbeli bodemo, da društvo j priredi najmanj dve veselici na leto: jedno po zimi, jedno po leti. Ustanovi se med društveniki — posebno mlajšimi —- veselični odsek, kateremu bode naloga, ko si društvo malo opomore, skrbeti za razvedrilo drustvenikom — za veselice. Ker šteje društvo veliko mladih, delavskih močij, se sčasoma v društvu ustanov; pevski zbor, kateri bode lahko nastopal, samostojno pri veselicah. , ~^ Društvo ima tudi namen, zbirati ženile V svoje^okriljč, katere imajo kot društvenice po pravilih iste ugodnosti kakor možki. Ker se pa tega do zdaj prav nič ni izvajalo, moramo s skupnimi močmi družiti v društvu ženski spol. Gosp. O b i d i č je o tej priliki. sprožil misel, naj bi najprvo pristopile vse gospe soproge sedanjih društ-venikov in bralničarjev, katere sestavijo poseben odsek ter one same s svojim uplivom zvabijo ženski spol, posebno s I u ž a b n i c e, katerih je nebroj med nami, da pristopijo društvu. Gosp. pr«ds'>d. sprejme z zadovoljstvom sproženo misel na znanje, ker je vsega uvaže-vanja vredna. Z ozirom na to, da so služabnice večkrat razpostavljene milosti in nemilosti svojih gospodinj v slučaju bolezni kakor brezdelja, bode služilo društvo, popol-njeno s prej omenjenim ženskim odsekom, tudi kot nekaka posredovalnica za službe brezdelnim služabnicam. V to svrho bi se določili posebni prostori. Zborovalci so sledili vse te misli s posebnim zanimanjem ter bili nverjeni, da pri dobri volji ter z združenimi močmi se vse to lahko izvede, — Gospod Obidič je izrazil nadalje željo, naj bi se sprejemali kot društveniki tudi oni, kateri so že prestopili določeno starost, ako so zdravi in krepki ter nimajo namena društvu škodovati, pač pa blag namen, društvu koristiti s svojim pristopom. — Skliceval se je posebno na to, da vzbudi društvo na ta način zanimanje med onimi delodajalci in obrtniki, kateri niso mogli doslej pristopiti k društvu radi starosti ter imajo mnogo delavcev v svojem okrožju, katerim niso dovolili pristopa k društvu jedino, ker gospodarjem ni bilo to mogoče. Na ta način pa bodo radi pristopali vsi stareji delodajalci in obrtniki s svojimi podložnimi delavci vred. To bode društvu jako koristilo. — Gospod Reja omeni konečno, naj se poučujejo obrtniki in delavci o ugodnostih, kater« uživajo pri društvu. Naše društvo doli podporo vsakemu vrednemu društveniku v slučaju bo-, lezni v smislu pravil, dočim druge bolniške blagajne skrbo najprvo za rezervni fond in upravno stroške, delavci pa dob6 komaj, kar ostaja. Gosp. llrovalin popolni to misel v tem, da so slučaji žo dokazali, kako so nekatere blagajne ustavile podporo bolnikom brez opravičenega razloga, kateri so se morali potem brezvspešno prepirati z omenjeno blagajno, kar se pa pri nas ne more dogajati. Konečno omeni gosp. predsednik z zadovoljstvom, da je Število društvenikov, bralničarjev in podpirateljev, v zadnjih 14 dneh povoljno poskočilo, kar daje odboru le pogum. Navzoče pozove, naj širijo vse te zdrave ter uvaževanja vredne misli, katere so danes slišali med svojimi prijatelji-sodelavci in so-obrtniki, na katerih oporo društvo z gotovostjo računa, da vse to tudi sčasoma res izvede. Na to zahvali zborovalce za odziv na odborovo vabilo ter zaključi zborovanje. Zanimivo* ti s shoda pri Rebku. — Župnik Grča je spravil k Rebku svoje vr'e Šempascc na naj« tih vozovih. Kdo jih je plačal — g. Grča?! Tudi pili so mož;»ki mnogo. Neki starejši mož je povedal, da »njega ves špas nič ne košta", prišel je, ker so ga v to najeli. - - Tajnik B a t i č je slišal mnogo grenkih. Po zasiuženju. Nekdo mu je naposled prinesel korito s senom, rekoč: »Na, jej!* Splošen smeh! Rojčevu trombela. drugače Janez Leban iz Crnič, je bil seveda tudi na shodu. Prodajal je svojo zarobljcnost, kakor po navadi. Imel je nov klobuk, kar je zbudilo veliko občudovanje. — Lepi pater Knavs v Oseku je tudi plačal fantom voz, da so šli k Rcbku. Zupan Slo kar v Kamnjah je tudi čutil potrebo, da se korenito osmeši pred občinstvom. Zabavljal je radi železniške postaje, ki je pa postavljena na onem mestu, kakor želi on sam. Iz Cerkna nam poročajo: Dne 29. aprila t. 1. je bil obsojen od tukajšnje sodnije slavnoznani Ignac V a 1 e n t i n č i č, župnik na Št. Viški gori, radi prodajanja zdravil in zdravljenja na 30 K denarne globe in povrnitev troškov pričam. Mož, kateri vtika svoj nos v vsako luknjo, je vendar enkrat pravo steknil. Kakor čujemo, bodo imeli tam tudi mi-sijon ali bolje polilične pridige radi volitve deželnega zbora. Mi vam kličemo: pozor! Odgovor niiitistcrskcga predsednika na Gabrsčekovo interpelacijo glede po-spešenja gradnje ceste po levem bregu Soče. ~ Na to interpelacijo, katero smo priobčili v 39. štev. »Soče", je odgovoril mi-nisterski predsednik kot voditelj ministerstva za notranje posle tako-!e: »Za izgradnjo 10,5 km dolgega dela cestne proge na levem bregu Soče med Kanalom in Vogrščekom. za katero je proračunjena svota okroglo 200.000 K, je dovoljena podpora 100.000 K. Od te cestne proge je izgrajenih odslej kakih 4.5 km, in sicer od Kanala do ceste, ki vodi v Avče, ter je pričela spodnja gradnja velikega mosta čez Avček, kakor tudi sta zagotovljena dobava in postavljenje železnega gorenjega dela tega mosta po pogodbi. Kartice dalnjd izgradnjo ceste po levem bregu Soče, si dovoljujem pripomniti, da sedaj se zdi najprej potrebno, ker se namerava graditi bohinjsko železnico, izdelanje cestne proge Tolmin-Kobarid, ki se dot/iče mnogoterih krajev občin Tolmin in Libušnje ter se upošteva kot dovozna cesta k projek-tovanemu kolodvoru pri Sv. Luciji, dočim je izgradnja proge Vogršček-Sv. Lucija, ob kateri stoji le neznatni kraj Log, manj nujna, ter bi se jo moralo za..sedaj, zapostaviti tudi iz tega vzroka, ker bo izpeljana ob strmem bregu, kateri se misli vzeti za napravo te cestne proge, tudi bohinjska železnica, vsled česar bi železniški načrt prihajal na mestih v navskrižje s cestnim načrtom ter bi imel za pogoj, prelagati poslednji. V ostalem pa je vlada — s predpogojem dovoljenja dotičnih kreditov ustavnim potom — pripravljena, pospeševati izgradnjo cele ceste po levem bregu Soče s privolitvijo primernega državnega prispevka, p red p os ta v-ljaje, da se udeleže tudi dežela in intereso-vani činitelji primerno na pokritju stroškov, v katerem pogledu ne zamudim uplivati, da, se dobične ra/.prave hitro izvedejo." Dr. Šustorftlč razpošilja poslancem daljši spis, v katerem skuša opravičiti svoje postopanje z žlindro. V spisu pravi, da je imel samo namen — kmetom dobroto izkazati. Vsi so nejevoljni, da jih skuša dr. Šu-steršič s takimi nerodnimi mahinacijami preslepiti. .Zaupnico" dr. ŠusterSIdu. — V včerajšnjem »Slovencu0 kar mrgoli zaupnic za dr, šusteršiča. Pozna so jim, da večina je — naročenih. Med njimi je tudi zaupnica iz Gorice. Glasi se: »Načelstvo centralne posojilnice izreka dr. Šu-steršičusvojeneomejenozaupanje in spoštovanje. Protestujemo proti ubi-vanju zaslužnih mož." Ali ste culi dr. Pepeta, kako se je postavil za »žlindro*, ker mu je štel dr. S, kro-nico za »Centrifugo*?! Samomor. — V Cerovljah pri Devinu se je obesil v petek v jutro Ivan Legiša p. d. Jarnekov. Sprla sta se z očetom radi nekega denarja. Oče ni hotel odnehati, sin pa tudi ne, Radi tega je šel oče po stražarje; med tem pa je stopil sin v svojo sobo ter se obesil. Ko so prišli oče in stražarji, so ga našli mrtvega, Drobi*. — Tokom mesec« aprila t. 1, je umrlo v Gorici lil oseb. Ali so potrebni ali nepotrebni mestni redarji v Gorici, ko imamo državno rodarstvo, na magistratu v letnih proračunih pa luknje, o tem je sodba le e n a. Število teh »gvardij* sedaj pomnoži; še za tri! Službe so razpisane do 20 t. m. V soboto se je peljalo po južni Železnici skozi Gorico 105 romarjev iz Budimpešte v Lourd. V soboto so arelovali neko 10-letno deklico, katera je ukradla v neki prodajalnici denarnico. Izročili so jo potem starišem, naj jo kaznujejo. Zgodaj je pričela. Po Gorici je hodila v zadnjih dneh po hišah stara ciganka, ki je z raznoterim prerokovanjem kakor z grožnjami hotela upli-vati na ženske, da jej dadd denarja. Na primer je rekla: V vaši hiši je skrita kost nekega mrtveca. • To morate poiskati, ker drugače Vas zadene nesreča. Da pa jo morete najti? treba iti o polnoči na pokopališče molit. Iver pa bi se morda kdo bal iti v tej uri na pokopališče, je pripravljena ona to storiti za 2 K. Neslaba kupčija! Pravijo, da tako je nabrala nekaj denarja, kjer pa so jo pognali z njenim prerokovanjem, tam pa je preklinjala ter klicala nesreče na hišo. Končno so jo radi tega aretovali. Za proslavo 1. maja so bili laški delavci dali napraviti razglednice z napisi in narisi, nanašajočimi se na ta delavski praznik, ali redarstvo je prepovedovalo, razpečavati jih. Prva svetoletna procesija v Gorici je bila v nedeljo, in sicer s Placute. Vodil jo je kardinal. ' Dražbi sv. Cirila In Metoda so od 10. do 30. aprila t. 1. poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije med drugimi: Upravništvo »Slov. Naroda" 14041 K, uprav-ništvo »Mira* v Celovcu 511 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 600 K, bivši tamburaški klub v Št. Petru na Krasu izkupilo za godala 90 K, litijsko-šmartinske Slovenke dohodek veselice 400 K, (po »Slov. Narodu*), združene ženske podružnice ljubljanske dohodek veselice 1260.30 K, posojilnice: v Idriji 100 K, v Radovljici 30 K, za ljubljansko okolico 80 K (po »Slov. Narodu«), v Mengišu :0 K, za Loški potok, Drago in Travo 20 K, podružnici: ženska v Vel. Lašičah dohodek veselice 60 K, ženska za Trbovlje in okolico 167-22 K. ' ' Listnica. — G. dop. iz Št. A. T V tisto reč, o kateri se govori, se vtikali, je pač kaj težko, ker stvar je jako kočljiva in na sama; »sumi se" in »govori se* se ne moremo ozirati. Tudi je čudno, da šele sedaj po tolikem Času prihajajo na dan s takimi govoricami in sumničenji, — G. Š. v K. Do-tičnega lista nimamo na razpolago. Prosili bi Vas lepo, ako nam pošljete tisto številko 17. ,W. L.*, katero omenjate. Po uporabi jo Vam vrnemo. Stvar pa je prevažna. Zdravi! Razgled po svetu. Državni zbor.. - (Dalje.) V razpravi je bilo poročilo poljedelskega odseka o treh predlogih, naj se sklene zakon proti umetnemu maslu ali margarinu. Vsi predlagatelji zahtevajo zakonite določbe proti ponarejanju masla, sira, masti in dotičnih zabel, v prvi vrsti pa proti umetnemu maslu. Vse evropske države, tudi Rusija in severo*ameriške države, imajo že zakone za uredbo izdelovanja in prometa z umetnim maslom. V .Avstriji imamo sicer zakon z dne 16. januvarija 1896. proti ponarejanju živil, toda ta zakon je večinoma na papirju in tudi kazni niso zadostne. Zato je potreben poseben zakon Slede umetnega masla, ki se izdeluje mno- ' gokje iz najslabšega loja z malo primesjo čistega masla. V Avstriji pa se izdela na leto nad 200.000 meterskih stotov umetnega masla. Do leta 1898. se ga je izvozilo iz države nad 43.000 meterskih stotov, uvozilo le 652. Sedaj pa se ga izvozi le nad 7000 in uvaža že nad 11.000 meterskih stotov. A svinjske masti se izvaža okoli 229.000 meterskih stotov, večinoma iz Amerike, Vsa ta rnast pa je večinoma umetna, namreč zmes margarina in rastlinskega olja, ker nobeno živilo se tako ne ponareja, kakor ravno maslo in mast. Zato je treba z zakonom zavarovati pošteno domačo produkcijo proti umazani konkurenci in dobičkaželjnosti. Ze v prejšnjem zasedanju je odsek zgotovil dotični načrt zakona, a zbornica ga ni relila, Odsek ne zahteva, da se prepove izdelovanje umetnega masla in sira ali umetne masti, ampak: 1. Da so vsi ti umetni izdelki zdravju neškodljivi in 2, da se prodajajo tudi kot umetni izdelki. Položaj v parlamentu se je znatno poostril, ker odklanjajo nemške stranke mla-dočeške poslulate glede regulacij rek in glede junktima mej invosticijsko predlogo in regulacijo rek. Mladočeški klub je izdal izjavo, da ostane pri svojih postulatih. Novo lokalno železnico. — V potek je vlada predložila načrt zakona gleda novih železnic nižje vrste. Teh je 18 v dolžini 605 km. Troski so preračunavajo po kurzni vrednosti na 72,889.600 kron, in bi jih pokrili s prispevki država, dežele in udeleženci. Vse to železnice bi se gradile večinoma na iloškem, nekaj v Galiciji, dve na Tirolskem iu na Štajerskem od Hartborga do Friedborga, Za ustanovitev hrvatsko Šolo nn Boki se rosno trudijo tamkajšnji hrvatski rodoljubi. Pred kratkim jo imel v to svrho zdbrani odbor sejo, v kateri jo sklenil, pozvati vse Hrvate na Reki na shod, na katerem se potem konečno določi, kaj in kako bo z nameravano šolo. Kriza v NemČIJI. — Odslopili.so finančni minister, poljedelski in za notranje posle. Vsi trije so bili tem povodom odlikovani. Imenovani pa so že novi: Rcinbaben za finance, pl. Podbiclskv za poljedelstvo in baron Hamerstein za notr. posle. Na Španskem. — Duhovnik don Segi-smondo Pey-Ordelx, urednik »Nuestra Re-vista", je označil svoje delovanje tako-le: Kaj hočemo? Rešiti Španijo in cerkev. Gibanje je občno in se razširi kmalu po vsej Španiji. Z nami sta dva škofa v Kataloniji in več škofov v ostali Španiji. Naš cilj je jako preprost: mi nismo protiklerikalni, a hočemo vendar le ostati katoliki. Samo reformirati hočemo disciplino in notranjo organizacijo duhovenstva. Spoštujemo dogme, ali vendar zahtevamo, da se cerkev in država razločita, da se jezuitski redovi ali reformirajo ali odpravijo ter da se cerkveno imetje, v kolikor ne služi bogoslužju, vrne državi. Mi stremimo za osnovanjem samostalne španske cerkve, ki samo glede- dogme stoji pod vrhovnim vodstvom Rima. Škofije \i Cerkveni dostojanstveniki pa naj bodo narodni, ne rimski. Hacodonlja. — Položaj med Mace-donijo in Staro Srbijo postaja vedno slabši, dasi se Turkom prijazno časopisje trudi' dokazali, da se je vsled pomirljivega nastopa novega macedonskega odbora, kateremu na-čeluje profesor Mihajlovski, položaj izboljšal. Iz Skoplja poročajo, da so se pri vasi Pri-dvorici zgrabili le dni Arnavti in Srbi. Sedemdeset Arnavtov je napadlo hišo nekega duhovnika in mu hotelo odpeljati hčer. Prebivalci so prehiteli na pomoč in vnel se je krvav boj, v katerem je bilo mnogo ubitih. Potem so Arnavti zažgali vas in zbežali. V mestu Genf na Švicarskem živi 210 milijonarjev. Ko so pa nabirali za zdravilišče za jetične, so se pokazali milijonarji kot veliki umazanci. Proračun za stavbo je bil narejen na 350.000 frankov, 70.000 pa za pohištvo. Nabrali so pa vsega skupaj samo 181.000 frankov, in sicer skoraj vse med srednjimi sloji in delavci. V južni Afriki. — Angleški častniki poročajo v svojo domovino, da je položaj angleške vojske jako neugoden. V bolnišnicah imajo okolf 35.000 vojakov. Angleški vojni minister meni, da je nujna potreba, vojno skončati čim prej. General Botha je sporočil Krugerju, da je vojni položaj se spremenil tako, da se mora imenovati ugoden. Buri so zopet gospodarji vsega ozemlja Pretorije, .ker so se izjalovile Frenchove nakane. Afrikanderji v severnih delih Kaplandije vstajajo. Okoii 7000 se jih je že pridružilo Burom. Poročajo o lepi zmagi Burov nad Angleži pri Lopfonteinu. Angl, general Babington je komaj ušel, drugo so mu vse pobrali in ujeli hrabri Buri, Poslano.*) / Ker bi g. župan Pavlica v »Poslanem* v .Gorici" z dne 16. aprila t. K štev. 30. rad zanikal Se svitlobo na solncu, moram podpisani izreči, resnici na ljubo, sledeče: G. župan trdi, da ni res, da bi bil kedaj nasprotnik braniške ceste; jaz pa (rdim, da ste res bili in ste še sedaj. Ali ste pozabili, gosp. župan, na Njeg. Veličanstvo I. 1882, ki je podarilo tedanjemu osnoval-nemu odboru (sestavljenemu iz podpisanega, pok. g. Iv. Ličena iz Rihemberga in Fr. Fur-lana iz Svinega, župana v Smarji) 1000 gld. za gradbo braniške ceste? Takrat sem, kot bivši župan gaberski, na zahtevo c. kr. namestnistva v Trstu dne 12. decembra 1883. sklical v posvet zastopnike občin iz Gabrij, Smarij in Rihemberga v Dol. Branico v gostilno And. Hmelaka. Med temi ste bili Vi, gospod župan, s pokojnim g. Andr. Robičem, tedanjim županom v Ri-hembergu. Na vsak m»čin ste hoteli, da bi se podarjeni znesek 1000 gld. razdelil med omenjene občine, z namenom, da bi cesta popolnoma zaspala. Jaz pa sem Vam to preprečil, kar Vam lahko dokažem še s sedaj živečimi pričami. Iz tega lahko sprevidite, da mora vsak trezno misleči človek priznati, da ste bili koj začetkoma nasprotnik braniške ceste ter je to re9, in ne, ni res. Dalje trdite, da se niste vrinili v odbor s pomočjo fc. nadkomisarja Princiga. Resnica je, da so Vas udje odbora izvolili predsednikom tega odbora, a po kakem potu. Leta 1890. 28. julija je bil sestavljen pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Gorici prvi eksekutivni odbor pod vodstvom gosp. komisarja Laščaka iu nadinženirja Nordisa, kateremu odboru je bil izvoljen predsednikom pok. g. Iv. Ličen; a po njegovi smrti sem bil jaz dne 30. junija 1895. Takrat je bilo denarno stanje odborovo popolnoma na suhem, tako, da sem moral pri podzidanju mostu v Branici še nekaj založiti. Hitro pa, ko ste izvedeli, da sem leta 1896. priboril s pomočjo gosp. E. Klavžarja, naših dež. poslancev in bivšega namestnika Rinaldinija lepo svoto 18.600 gld. otl visoke vlade in dež. zbora, sle mogoče pozabili, kako pot ste, g. župan, nastopili? Zahrbtno ste me napadli s Svojo laž-njivo pritožbo do c, kr. okraj, glavarstva v Gorici dne 8. marca 1897. štev. 226. Predložili ste, da občinarji iz Gabrij, Šoiarij in Rihemberga žele volitev novega eks. odbora. Premotili ste s Svojim zvijačnim govorjenjem še g. župana v Šmarjah, da je dotično krivo tožbo proti meni podpisal, i.a kar se je potem kesa I, in ker je g. nadkomisar ceni! tudi mene, je z velikim pritiskom od Vaše strani še le 12. junija 1897. štev. 9029 rešil Vašo vlogo. Tako sle z vso silo navijali, da ste me brez vzroka izbacnili od predsedništva. Menda zato, ker Vam je dišalo onih 18.600 gld. Ako ste radi tega kaj užaljeni, recite „mea culpa" in ne: ,ni res". Gabrije, 4. maja 1901. Ivan Tur k Županov. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Op. ured. Božjast, Kdor trpi na hožjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sclmannen-Apoteic, Frank-fart A. M. Trgov.-cbrtna registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. T GORICI, sementška nI. št. 1., I. nadstr. _;--.--^.^-----_ Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5%, navadne po 4 V, % in vloge na Conto - corrent po 3*60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama. . Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-lelno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru. Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%. Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366. Uradne nre: od 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne, JLnton Obidič. čevljar v Semeniški ulici štev. 4 v Gorici priporoča se ?a raznovrstna naročila po meri za gospe in gospode. Naročila se izvršuje hitro. ^ijpTjpy ytf ^y ^ t*# vsjfTtfijrV Št. 530. Razpis dražbe. Podpisano županstvo naznanja, da razpisuje tukajšnji »cerkveno-skladovni odsek" zmanjševaino dražbo zgradbe novega župnišča v Opatjemselu. Sklicna cena je 15.023 K 46 vin. Načrt, stroškovnik i gradbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v občinski pisarnici ob uradnih urah. Dražilo se bode tukaj dne 28. maja t. 1. od 10—12 ure dopoldne. Udeležnilwad*E^eje"poIoaati~pred začetkom 5* : tarščino. Županstvo Opatjeselo dne 2. maja 1901. Župan: M aru s i č\ ..GORIŠKA TISKARNA" ^j^ A. GABRŠČEK (^%J} v Gorici, Gosposka ulica 11 1 izdaja sledeče Časopise: iT QAA,.(( pol. časopis; blmja 3-krat v tednu: ' ^ *>EM>tJl torek, čctrttk, sobota. Letna n.i-t-rotmiia kron li'20. Pl»illliWI»i*»** pol. Časopis; i/haja y<..,ki „11 1IIHM IjL< petek. Letna naroi-mna kron 3-20. - - Najbolj ra/Sirje:i slov. list v deželi. „Slov. knjižnica" .SgE^L: Letna naročnina kron 360. Doslej i/šlo 08 mio-: pitev. S snopičem 01. smo začeli i/ilajati sloveči Tolstojev roman -Vstajenje-, kateri še vedno nadaljuje. Sprejema tudi naročila za tisek vsakovrstnih tiskovin kakor: Vabila k veselicam, trgovske računu in zavitko ter listovn papir a tvrdko, ramovrstno posotke z zavitki v elegantnih sketljah, porotna in zaročna naznanila, osmrtnico itd. Šolam in županstvom priporoča veliko zalogo izgotovljanih tiskovin. Prod kratkim so izšlo sledViV knjige: : j JARCO VISCONTI", 1 Hal. spisal TOMMASO GROSSI; cena s poštnino vred , kron 260. ! ..ODISEJA" II. izdaja; s poštnino vred kron I ¦¦KI. »VENEC SLOV. POVESTIJ" »SALONSKA KNJIŽNICA*: I. knjiga: „0 ta ionsko'! Spisal FRAN GOVLKAR; ----- » poštinno vred kron 2*20; II. knji^a^ '------"' PrevcI j. CANKAR; c s poštnino vred kron 1'60. . j. Zahtevajte cenik naših izdaj, katerega pošiljamo zastonj! k__^OUf.......... j V\arol praščil^, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmanco, lorte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA Via Giardino 8 priporoča briških, dal matinskih in isterskih vinogradov. dom in razpošilja po železnici na pristna bela in črna vina i/vipavskih, furlanskih, Dostavlja i vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Con« imirnt. Postroiba poitan*. Gorica zaloga vin in špirita na deklo. Ulic« Vettarini Štev. H. Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste po nizkih cenah. Dobre ure in po ceni! s 3-lolnim pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike Hanns Konrad, tovarna w ter Izvoz zlatnine Most (Le&o). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 3-75; srebrna ura R>m. fl. 5*80; srebrna verižica H. 1 20; budilmk iz niklja 11. 1-95. Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlate m srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Iluntrovnn cenik zastonj! Anton Kuštrin trgovec z jedilnim blagom Gosposka ulica št 23 (t lastni hiši). Priporofta svojo zalogo jestvin, kolotujalij, vsakovrstnega olja, navadnega in najfinejega „Luka* po jako nizkih cenah. — V zalogi se dobivajo testenine tvrdke Žnideršič & Val»nčie v Ilirski Bistrici; cikorija in Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda kr moke vseh vrst iz mlinov Jochmann iz Ajdovščine in Majdiča iz Kranja. Razpošilja naročeno blago tudi na deželo po pošti od 5 kiltigr. naprej. JLsta 1881. y Gorici ustanovljena \ r Jca E. Riessner, t Nnoski nliei 3. (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in sl.tv. občinstvu svojo lastno izdelovalni) umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške po-lr"be, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naroč>la za deželo izvršuje ločno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Prihodnji stroj za žvepljanje • <§ <§ • • m „viticola" trikrat odlikovan ter škropilnice po Vermorelovej sestavi ima v zalogi Rajmund Kren v Gorici gledališka ulica gt. 9. Na razpolago so spričevala enolo-gičnih Šol ter najboljših vinorejcev. A. MAZZOLI priporoča pravi, dobroznani vinski cvet • • • • ••••• dvakrat rektinciran za prirejanje vin, kojega se dobiva v mirodilnlcah v Gosposki ter Vrtni ullet v Gorici. A^iffgc ifc & "žfciigt-^Eife -ifr -"f? ifo Ig? $Z'iy.;^T; Ijfcgg?; ^fr zk -ife:^1 j5gM>^ifr'&.^fr sTčT ^"18^ife^g-lfe#% »Krojaška zadruga" vpisana zadruga z omejeno zaver v Gorici. Gosposka ulica št. 7. Velika zaloga manufakturnega blaga. Priporoča eenj. odjemalcem svoje v obširni izberi dospelo novo svfv.c bla«<'» /a jesensko in zimsko dobo, za ženske in možke; vsakovrstna suktta, kut: Lotien. Cheviot, Kammg-arn i. dr. Krasna izbera volnenin, foritajnov (por)iet), *Lavvn Tennla« i. dr. za ženske obleke. Priporoča izborno perilo, bombažanto in cvirnast(», katero prejema iz prvih sležkih tovarn; med temi ima tudi preproge, namizne prte, zavorno, žepne rute, bomba/aste in cvirnaste, blago za blazine, plahte, kovtre, žamet iti pliti v vseh barvah; prtenino, ogrinalke itd. Lepo perilo za molke in »icor: srajce, ovratniki', z»l>e.stuice, prsnike, ovratnice, nogovice, Jiiger-ftriijce, za hribolazce itd. itd. Vse po iiajni/Jilt in zadnjih cenali hvm pogajanja. *&)0P~ Na željo se polije tudi uzorce, poštnine proste. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^•^^^^^^^•^ Patentovani aparati za žvepljanje na robo in za na hrbet' rabi j i vi na dva načinu. laieiriovane škropilnice proti peroijospori najnovejši sistemi. Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori) proti Tilokseri Aparati za streljaBje proti toči. Posebne brizgalnice za sadao drevje in v»e druge priprave ta sadj«»-in t r torej o poMlja po najnižjih tvomlikih ceitnh IG. HELLER, DUNAJ fWIEN) II. Praterstrasse 49. 00000® 00©©0®000