COMMERCE PRAZNUJE 30-LETNICO Mnogo več kot zgolj zastopniki Razvijajo višje oblike sodelovanja med domačimi in tujimi partnerji: od skupnih vlaganj do dolgoročnega poslovno-tehničnega sodelovanja Commerce praznuje tri desetletja dela. Časi se spreminjajo: namesto pogovorov o uspešni poti, o dosež-kih v razvoju, o preteklosti, se je beseda v pogovoru z direktorjem Ferdinandom Volovcem in sode-lavci veliko bolj sukala pri sedanjo-sti in načrtih. Današnji gospodarski položaj nedvomno n\ lahek, dobre poslovne poteze v preteklosti, od-govorno delo in realni cilji pa so porok za uspešen jutri. Začelo se je 9. julija 1952, danes je v treh temeljnih organizacijah (Investicijska oprema, Reproduk-. cijski materiali in Proizvodnja po-gonsko transportnih trakov) ter de-lovni skupnosti skupnih služb 279 zaposlenih, od tega jih 105 izpol-njuje pogoje za delo v zunanji trgo-vini. Razmeroma zgodaj so delavci Commerca spoznali, da je doba oblike klasičnega zastopnika mini-la in da je na tem področju treba ubrati nova pota. Zato so se že veli-ko pred sprejetjem nove ustave in zakona b združenem delu začeli povezovati s proizvodnimi organi-zacijami združenega dela ter z nji-mi združevati delo in sredstva na samoupravni osnovi. Naštejmo le nekaj primerov: - z ribniškim Rikom so združili sredstva, zagotovili so sovlaganje tujega partnerja in nastala je te-meljna organizacija Ricomag, ki proizvaja vibracijske valjarje in dru-ge stroje, ki |ih naša gradbena ope-rativa zelo ceni, prodajajo pa jih tudi v vzhodne države; - že leta 1972 so Commerce, Jub in tuji partner Rohm and Haas usta-novili mešano podjetje Yugocryl, kl proizvaja akrilate, prepotrebno su-rovino za našo kemično industrijo; - z delovno organizacijo JUB in nigerijskim partnerjem so ustano: vili jugoslovansko nigerijsko druž-bo DANJUB za proizvodnjo disper-zijskih barv v Nigeriji - s tem so se dodatno aktivno vključili v medna-rodno delitev dela; - višje oblike sodelovanja pa so razvili tudi z delovnimi organizaci-jami TOK llirska Bistrica, BIS Split, Fagram Smederevo, Jelšingrad Ba-nja Luka, Tovarna dužika Ruše, Ja-vor Pivka, Gradis Ljubljana in 5e z nekaterimi. |z teh podatkov je razvidna tudi prihodnja naravnanost razvojnega programa te delovne organizacije denar, kl ga ustvarijo, vračajo v proizvodnjo in s tem ustvarjajo možnosti niene kvalitetne širitve. Ob tem pa vendarle ne zanemarjajo svoje osnove dejavnosti - zastopa-nja tujih firm Ko se je naSa Oružba usmerjala v krepke omejitve pri uvozu surovin in reprodukcijskih materialov, je bll za Commerce na nek način to dodatna vzpodbuda za še boljše delo. Na podroeju za-stopanja so dosegli visoko stopnjo organiziranosti dela ter ustarili pri-merno materialno osnovo za pogo-je delovanja, hkrati pa je program zastopanja tak, da ga naSe gospo-darstvo nujno potrebuje. Proizva-jalcev nekaterih repromaterialov in opreme za kemično, lesno, tekstil-no, strojno In drugo industrijo v Jugoslaviji ni in le Commerce s svojo po vsej domovini in širom po svetu razpredeno mrežo, zagotav-Ija prepotrebne materiale !n opre-mo naši industriji. Nekaj besed velja spregovoriti tudi o njihovi proizvodni temeljni organizaciji, ki se prav v teh dneh seli v novo proizvodno halo v Oolu, ki so jo zgradili v celoti s svojim denarjem. Tam bodo kot ekskluziv-, ni proizvajalci na svetu. v boljSih pogojih kot doslaj, izdelovali po-. sebna pogonska jermena po »know-how- pogodbi z zahodno-nemško firmo Ernst Siegling. Vsa ta jermena izvažajo in tako zago-tavljajo devize za nakup ostalih po-gonskih transportnih trakov, ki so nepogrešljivi pri raclonalizaciji no-tranjega transporta v praktično vseh vejah industrije. S. D.