DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. --c^fl^-^K^ - Izhaja kot priloga „SLOVENCU- vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" daupqprej. Cena mu je 80 kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenca" ga dobivajo zastonj. — bpisi m dopisi naj se pošiljajo: Uredniku „DOMOLJUBA" Ljubljana Trnovo-, naročnina in inserati pa opravništvu v semenMkUi ulicah št. 2. — Naznanilo stane 8 kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 fer., če se tiska dvakrat, in 15 kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. &teT. 11. v Ljubljani, 4. junija 1890. letnik III. Sedanje (Govo.il tajnik »Katoliškega političnega Slavni abor! Čast mi je po nalogu odbora »Katoliškega političnega društva" Vam danes kot tretjo točko dnevnega reda podati političen razgled, pojasniti vzlasti onim spoštovanim poslušalcem, ki nimajo vsaki dan prilike in časa pečati se z dnevnimi vprašanji, kaj je posebno novega, nas zanima-jočega po širnem svatu, po naši mogočni Avstriji in po dragi naši slovenski domovini. Naloga moja mi je olajšana in prikrajšana s tem, da sta že moja gospoda predgovornika v svojih krasnih govorih podala nam verne slike iz sedanjega javnega življenja po svetu ter segla tudi globeje in nam naštela mnogo vzrokov, zakaj da je ta slika splošno le temna ter nam ne obeta posebno lepe prihodnosti. Človeštvo je v javnem življenju odpadlo od Boga in zato pred človeštvom beži sreča hčerka božja ter se seli med svet nezadovoljnost na vse strani. Hoj med bogastvom in bedo je vedno silnejši ter se urno bliža odločilni bitki; kajti stanje delavskih stanov posebno po večjih mestih in po onih deželah, kjer vzlasti cvete trgovina, neznosno je in se mora spremeniti. Človek je blago, le toliko velja, kar plača, to načelo je vzrok žalostnim socijalnim razmeram, katere slabšajo vzlasti sleparji, ki v svoj dabiček obetajo delavcem zlate gradove ter jih zlorabljajo ra svoje namene. Neka podoba, vzgled iz življenja nam obstoječe rjusmere med kapitalisti in delavci najprimernejše pejasni: Živel je bogat grof, ki je .bil zelo prevzeten na svoj stan in denar ter je kmetom v vasi, kjer je imel svoje obširno posestvo, pri vsaki priliki kazal evoijo mogočnost in moč. Nikdo umazanih kmetov razmere. društva« ma tretjem shodu v Ljubljani.) ni se mu smel bližati. Le od daleč, je ukazoval, spodobi se, da svojega gospodarja dostojno pozdravljate. Bog ne daj, da bi se .mu bil drznil kdo podati roko, žuljavo, umazano v pozdrav. — Kmetje, ki imajo tudi srce, čutili so to surovost in bolelo jih je tembolj, ker so bili zelo tlačeni; ravnali so po tem in težko čakali prilike, da bi se maščevali nad zatiralcem. Ne dolgo potem vozil se je grof po bližnjem svojem jezeru — drugega posebnega pač ni imel opraviti — ob najlepšem vremenu. Okrog jtzera so kmetovalci imeli svoje delo po njivah. Nenadoma pa nastane hud vihar in predno je mogel grof privesljati do kraja, zasukne mu vihar čolnič, preobrne ga in grof pade v vodo. Skuša se rešiti, a predaleč je breg, zato kliče bližnje ratarje na pomoč. Hitro prihitijo na breg. »Hitite, kriči grof, pomagajte, da me iz-viečete iz vode." »Prav radi, odgovarjajo kmetje, a mi se vam ne smemo bližati, mi se vas ne smemo dotakniti s svojimi grdimi rokami. Mi vas smemo milovati le od daleč." Maščevalna strast je prevladala in grofa so pokrili jezerski valovi. — To je v podobi razvoj neugodnih socijalnih razmer, ako se brezdno med kapitalci in delavci ne zasuje s pravičnim krščanskim postavodajalstvom. Kakor razgled po svetu sploh ni posebno vabljiv, enako je tudi z razgledom po Avstriji. Pred vsem katolike avstrijske zanima šolsko vprašanje. V tem oziru so avstrijski škofje storili svojo dolžnost, izročili so vladi jasno izjavo, kaj da glede šol mora zahtevati katoliška cerkev. Pomenljivo za avstrijske razmere je to, da se vladi do sedaj še ni zljubilo odgovoriti na to izjavo; to nam priča, da šolsko vprašanje ne bo še tako kmalu rešeno na korist mladini in državi. Ljudje o tem tudi niso dovolj podučeni, ker protiverski listi povsod ljudi v tem oiiru begajo in slepijo. - Gorje učiteljem, ako dobimo versko šolo, vpijejo taki listi in vendar učitelji sami vedo. da zanje in za šolo niso razmere tako neugodne, ako složno delujejo z duhovniki v šoli. — Nauke v šoli hočejo utreti, pravijo liberalni listi dalje; vsakdo ve, da tudi to ni res. da je tudi to le pesek v oči nerazsodnim bralcem, in da se s tem še ne zatirajo nauki v šoli, ako se n. pr. šolarice ne učijo telovadbe. Kaka nevednost da vlada glede verske šole med ljudmi, priča nam pismo, ki smo je nedavno dobili v roke. Pismu se vidi, da ga je pisal priprost človek, ki pa rad prebira liberalne liste. V tem pismu beremo med drugim: Ako bi vlada dovolila, da pride šola zopet pod cerkveno oblast, ubogi učitelji in učiteljice, še bolj pa otroci; druzega se ne bodo učili, kakor verske vraže; coprnije se bodo vnovič pričele in vrgla se bo sedanja vednost za dvestolet nazaj in bičanje se bo začelo pri procesijah, da bo meso od ljudi iz života mahalo itd. Takih budalosti si naberejo pri-prosti ljudje iz brezverskih časnikov. S takimi slepili se ruje zoper versko šolo. In vendar! Je-li verska Sol a res tako strašilo ? Ali je to tako strašno, ako zahtevajo škofje za katoliške otroke katoliške šole, ako žele, da učitelji z duhovniki v šoli delujejo složno za versko-nravno vzgojo otrok, ako zahtevajo za cerkev tudi nadzorstvo, oni, katerih prednikom je rekel Odrešenik in prijatelj otrok: Pojdite in učite vse narode! — Pustite male k meni! Cerkev od teh svojih zahtev ne more odstopiti; kadar bi to storila nezvesta bi postala svoji vzvišeni nalogi. (Dalje prih Kaj je novega po svetu? Dne 17. maja so se razšli državni poslanci iz državnega zbora, ko so dogotovili letni proračun, ki kaže nekaj več dohodkov, kakor stroškov. 19. maja pričel se je češki deželni zbor, da dožene začeto češko - nemško spravo. Miadočehi strastno delujejo proti spravi, ker trde, da bo imel pri tem češki narod veliko škode: tudi nekateri staročeški poslanci so z njimi istega mnenja; po- Listek. Skrivnostna pota. Leta 1867. meseca decembra prebival sem v Parizu — pripoveduje misijonar Srednjo Afrike jezuit C. — da bi pri znanih, blazih dobrotnikih nabral milodarov za sirotišča v Veroni. v Kairi in K»rtumu, kjer se zamorski otroci vzrejujejo in šolajo. Želel sem si pa tudi v domačem kraju vtrditi svoje omajano zdravje, kajti podnebje afrikansko je ljudem iz Evrope zelo neugodno. Z menoj šlo je iz Italije, Avstrije in drugih dežel sedem in trideset misijonarjev v Afriko, a pet in trideset jih je vzela smrt, tudi jaz sem se moral umakniti od puščave Sahare in od nubijskega močvirja, da sem si ohranil življenje. Dne 27. decembra imel sem prav srečen dan, dobil sem za svojo zapuščeno, zamorsko mladino mnogo darov in zvečer sem vtrujen od mnoge hoje hotel iti kmalu k počitku. Okoli desete ure, ko ravno opravljam svoje duhovne molitve, po- sebno pa je veliko nasprotje in nevolje proti tej spravi med češkim narodom ; morebiti torej, da do-ženejo spravo češko - nemško na papirju, v resnici pa ostane nasprotnost med narodoma velika in za deželo silno nevarna. — Dne 4. junija snidejo se avstro-ogereki delegati v Budapešti, izmed slovenskih poslancev je v ta namen izvoljen kanonik K. Klun. — Na Zgornjem Avstrijskem, Solnograškem. Sta- trka nekdo na vrata. Čudim se, kdo me želi tako pozno, vzamem svečo ter posvetim skozi vrata. Pred seboj zagledam tujega, lepo opravljenega človeka. „Ne zamerite." pravi tujec, .da vas tako pozno nadlegujem: gotovo bi ne prišel, ko bi ine ne prignala sila. Prišel sem namreč Vas prosit, da bi sli k nekemu umirajočemu, ki silno želi z vami govoriti. .Kako to" — pravim — .da k meni pridete, jaz sem tuj v Parizu, pojdite raji k domačim duhovnom njegove fare." .I mirajoči", odgovarja tujec. „želi ravno vas imeti. Seveda Vam moram prepustiti, da li hočete umirajočemu izpolniti zadnjo voljo ali ne. Veudar mnogo časa nimamo izgubiti." Takim besedam seveda se nisem mogel ustavljati. Precej se napravim ter hitim za tujcem na ulice. Ondi čakal je lep voz. Urno stopim vanj in zelo se začudim, ko v vozu pri svitu uličnih svetil-nic zagledam tri može, ki so se mi zelo sumljivi zdeli. Zbal sem se jih in ko bi bilo mogoče, precej bi bil skočil iz kočije. Spremljevalci so menda uganili moje misli; v tem hipu me namreč eden zgrabi za prsi, nastavi mi bodalo, druge dva pa me pri- jerskem, Koroškem, Moravskem, Predarelskem, v Šleziji in Bukovini imajo letos nove volitve za deželne zbore, ki se bodo vršile večinoma junija in julija. — Na Dunaju so 14. maja odprli gospodarsko razstavo; zanimiva je vzlasti za kmetovalce in gospodarje, ki se tukaj lahko prepričajo, koliko da svet dandanes napreduje tudi v teh strokah. — Na Ogerskem so hoteli prijatelji Košutovi spremeniti domovinski zakon na korist uporniku Košutu; to se jim seveda ni posrečilo, a že poskus ta kaže, kako žalostne razmere vladajo na Ogerskem. Vzlasti vzbuja med katoliki ogerskimi veliko nejevoljo razglas ministra za nauk in bogočastje, s katerim se hoče samovoljno v nevarnost postaviti samostojnost katoliške cerkve na korist Kalvineem. — Strajki ali ustavljanje dela se nadaljuje po mnogih krajih, na pr. na Češkem, na Moravskem, na Štajerskem; tudi v Ljubljani so mizarski pomočniki ustavili delo; zahtevajo namreč deseturno delo in pri goldinarju po 20 kr. več plačila. Tudi kleparski pomočniki hočejo ustaviti delo. Upanje imamo, da se bo modrim delodajalcem in delavcem posrečilo, nasprotje kmalu poravnati v medsebojno korist. — Papež Leon XIII. bo ta mesec v konzistoriju potrdil več imenovanih škofov ter imenoval nekaj kardinalov; med temi bo tudi poljski knezoškof v Krakovem, Dunajevski. Italijanska vlada dela papežu hude ovire pri nastavljanju škofov na Laškem. Za mnoge školije je že pred nekaterimi leti papež določil škofe, a vlada se jim brani dati navadno, določeno plačo ter ne dometa za roke, ter mi grozita z revolverji. Prestrašil sem se nenavadnega napada. Priporočim se Bogu, ker neuil sem, da me v trenotku usmrte. Tega niso storili; zavezali pa so mi oči ter zatrjevali, da, ako bom šel miren ž njimi, se mi ni nič hudega bati. Voz pa je hitel dalje, v vozu so vsi molčali in jaz z zavezanimi očmi, nisem vedel, kam gremo in kaj z menoj nameravajo. Voziti smo se morali že kaki dve uri, ko voz obstoji. Pomagali so mi z voza ter me peljali v veliko poslopje, po mnogih hodnikih in sobah po stopnjicah gori in doli, sedaj na levo, sedaj zopet na desno. Slednjič me pripeljejo v veliko dvorano, odvzamejo mi zavezo od oči ter me puste samega v sobi. Gledam okrog sebe, bila je velika dvorana, slabo razsvetljena, a bogato ozaljšana. Gledam, kje je kaka bolniška postelja, a nikjer ni bilo nobene. — V tem vstane iz stola, stoječega v kotu, črno oblečen gospod ter mi pride nasproti. Bil je videti popolno zdrav, krepak in v najboljših letih; le lasje so mu že precej osiveli. Neznani gospod me prijazno pozdravi in mi ponudi stol. naj se vsedem. Povem mu, da so me voli, da bi stanovali v škofijskih hišah. Ker pa škofije za dolgo ne morejo biti brez višjih pastirjev, zato je določil Leon XIII., da naj gredo imenovani škofje v svoje školije in da hoče papež sam zanje plačevati stanovanje in dajati jim primerno plačo. Poleg stroškov za Vatikan in za misijone ima sveti Oče še take izredno velike, stroške; to naj si zapomnijo oni, katerim se škoda zdi, ako kdo kaj daruje za svetega Očeta. — Iz pokrajine Ravene na Italijanskem se poroča, da so kmečki delavci in delavke šle v nekem kraju k gosposki prosit dela in nekaj poboljška pri plačilu. Stražniki so jih s silo odgnali, delavci so se jeli braniti, metali so kamenje, stražniki so streljali in tri ubili in mnogo drugih ranili. Delavci so se zbirali v vedno večjih množicah ter napadli s kamenjem v Konseliče mestno hišo ter več stražnikov pobili; še le konjiki so napravili red. To je žalostno znamenje, a pozabiti ne smemo, da jih skoraj ni ljudi na svetu, ki bi se jim tako hudo godilo, kakor ubogim laškim delavcem na polju. — Na Nemškem so se zopet v državnem zboru posvetovali, kako vtrditi in povik-šati vojaško moč. Nemška vlada namreč pravi, da mora tudi Nemčija pomnožiti svojo vojsko, ker jo leto za letom množe tudi druge države, posebno Francoska. Vojni minister hoče zato imeti vsako leto 18 tisoč novincev več potrjenih, kakor do sedaj. To bodo zopet novi davki. Cesar misli zopet obiskati ruskega carja; čutiti je, da bi se Nemci radi bolj približali Rusom, ker slutijo, da se Ruska po- klicali k umirajočemu, a da to mora biti pomota, ker vidim pred seboj popolno zdravega gospoda. „Res", pravi tujec, „sem popolno zdrav; „vendar pripomnil je z britkim nasmehom, „moram čez eno uro umreti. Prosim Vas torej, da me blagovoljno pripravite na smrt." — „Tega ne razumem, to je meni uganjka," odgovarjam tujcu. — „Na kratko Vam pojasnim," nadaljuje tujec; Bjaz sem ud skrivne freimaurarske družbe, imel sem v državi imenitne službe, moja beseda je velika veljala, zato so me v družbi dobro rabili za svoje namene in edino to je bil vzrok, da me niso silili, kakor silijo sicer vsa-cega druzega, ki pristopi v družbo, da bi bil moral priseči, da ne bom nikoli ne v življenji ne ob smrti zahteval duhovniške pomoči. Nedavno naročili so mi, izročiti najetim morilcem odličnega duhovnika, s katerim sva bila prijatelja iz mladih let. Tega nisem hotel storiti, če tudi sem vedel, da moram po ojstrih postavah freimaurarskih zato umreti. Edino mojo željo pa so mi spolnili ter mi na zahtevanje Vas pripeljali v duhovno pomoč za zadnjo uro; vas pa tujca so izbrali zato, da vse bo\j skrito ostane. ll* lagoma odteguje od Francozov. To bi znalo imeti za Avstrijo osodepolne nasledke glede Balkana. — V Bolgariji so imeli glasovi to pravdo proti majorju Paniei in tovarišem, ki so se zarotili zoper življenje kneza Ferdinanda. Pravda je bila končana 30. maja; major Panica je obsojen na smrt, da naj bo vstreljen; drugi so dobili po več let ojstre ječe. Kaj je novega po Slovenskem? Kranjsko. Družba sv. Cirila in Metoda mora se boriti z mnogimi težavami. Podtaknili so celo v razglasih nekaterih c. kr. deželnih šolskih svetov družbi, da je izdala knjigo „Tisočletnica Metodova", dasi je izšla eno leto poprej, preden se je ustanovila družba sv. Cirila in Metoda. Upati je, da bodo taka lažnjiva poročila slovenski poslanci osvetili v pravi luži. Na novo so ustanovljene podružnice: Tolmin na Goriškem, Priblaves na Koroškem, Kostanjevica na Dolenjskem. — Hirmancev je bilo v Ljubljani binkoštne praznike 1729. — Toča je žal že pobila po marsikterih krajih, med drugimi tudi pri Dobu, Podrečju in Domžalah, tudi iz Planine nam je o tem došlo poročilo. — Na Turnu pri Krškem so nedavno vlomili neznani tatovi v grobišče grofa Auersperga. — Strela je udarila bin-koštno soboto v skedenj posestnika Jenka v Pod-rečju nad Smlednikom. Škode je do 1500 gld.; isti čas je udarila v telegrafno žico blizo Medvod ter je stražnika omamila. Iz Moravč, 1. junija. Našo šmarniško pobož-nost je letos poveličevalo izborno mladeniško petje. Gospod učitelj J. Toman je v kratkem času i i-vežbal kvartet, ki redno poje v cerkvi, o velikih praznikih tudi težke latinske mašo. Za procesije in druge posebne priložnosti je izurjenih več pevcev. Ko se bodo v par mesecih orgije nekoliko prestavile, da se dobi več prostora na koru, potem bo mogoče božjo službo narediti Se veličastnišo. Moško petje vernikom jako ugaja. To pohvalo sem slišal binkoštni ponedeljek tudi na Limbarski gori, kamor je prišlo silno veliko ljudstva od blizu iu od daleč, med tem tudi mnogo Ljubljančanov. — Napredujemo tudi pri nas, upam, da v pravi luči. „Domo-ljuba" bero Dolinei in Goijanci prav radi. Oni dan sem nekemu hribovcu hotel povedati nekaj novega, pa mi je precej segel v besedo rekoč: »Saj sem bral to že v „Domoljubu". — Napredka si želimo posebno urnega zlasti še pri cestah. Najprej želimo, da bi bile ceste vedno v pravem redu in tiru, kar se je pogrešalo letošnjo spomlad zlasti med Moravčami in Pečami. Še bolj pa hrepenimo po tem, da bi slavni deželni odbor in zbor prej ko prej po* skrbel, da se cesta čez Prevoje na Moravče ugodno Kake pol ure pozneje zaropočejo ključi v ključavnici pri vratih in nekaj gospodov stopi v sobo. da bi obsojenca odpeljali. Ta jih prosi, naj še nekoliko potrpe, a oni ga primejo ter ga hote s silo odpeljati; še le ko se sklicuje na dano besedo, da mu bodo glede zadnje ure dovolili prostost, odstopijo ter mu dovolijo še pol ure. Bilo je ravno polnoči. Skesan obsojenec opravi spoved. Po končanem svetem opravilu mi reče: Gospod, še nekaj imam vam naročiti. Zadnji moj pozdrav izročite moji blagi in ljubljeni ženi, kakor tudi dobrima hčerkama, katere moram nesrečnež tako zgodaj in vsled lastne krivde zapustiti. Starejša hči je v Parizu v samostanu šolskih sester v N., žena z mlajšo hčerjo stanuje tam v bližnji ulici P. št. — Zatrdite jim vzlasti, da sem se pred smrtjo pomiril z Bogom; ta novica jedrna jit bo vzdrževala v grozni nepričakovani po-skušnji. Danes zjutraj sem se ločil zdrav od svojih, hotel sem ubežati smrti v tujino, a moji skrivni tovariši eo slutili mojo namero ter me zgrabili v trenutku, ko sem se imel odpeljati Pripravite torej domače moje počasi na strašno novico.« — »Kako pa bodo meni verjeli Vaši domači?" — g» vprašam. „ Treba, da mi izročite zato gotovih dokazov. Zapišite na to le knjiviico nekaj besed z lastnoročno pisavo, da se na njej Vaši domaii prepričajo, da govorim resnico." — Obsojenec vzame svinčnik ter zapiše na prazen list te-le vrstice: Draga Helena! Meni je še to uro zapustiti svet. Ko prejmeš te vrstice, bom že davno prestal svoje trpljenje. Prosim te, odpusti mi, ko zveš za mojo posilno smrt. Pozdravi mi drage otroke in tolažite se z zagotovilom, da sem umrl kot kristijam spravljen z Bogom. Molite veliko za pekoj moji ubogi duši. Tvoj Teodor. Z zahvalo mi gospod, katerega stan i» ime sem sednj poznal, izroči te vrstice ter m«' prosi- naj ga še nikar ne zapustim. V tem' pa že vstopijo ljudje v sobo ter zgrabijo obsojenea, da ga odvedd: Tedaj pa se nisem mogel premagati; s silo sem jih odganjal od obsojenca. „ Mene raj še usmrtite, njemu p«' priaaoesite zaradi žene in dragih otrok." A prošnja raoj» je bil« zastonj; porogljivo so se mi smejali ter s sile me odtrgali od obsojenca in ga tirali« iz dvorane. Se od daleč mi je klical obsojenec: Z Bogom*! Bog preloži. Ko bi šla bolj po sredi doline, bila bi nam pot v Ljubljano dosti zlajšana in okrajšana. Od Drave. Volitve za deželni zbor štajarski so razpisane. Poslance bodo izbirale kmetske občine dne 27. junija, mesta in trgi ter trgovinske in obrtne zbornice dne 30. junija, a veleposestniki, ki plačujejo vsaj 100 gld. davka, dne 3. julija. Bralcem na Štajarskem priporočamo, naj še enkrat preberejo to, kar je pisal »Domoljub" v številki 10 na strani 106 in 107. Volitve volilnih mož bodo se vršile že te dni. Kmetje, vdeležujte se volitve! toda glasujte samo za krščanski in slovenski misleče osebe, nikar pa ne zaupati »liberalcu" in njegovemu tovarišu nemškutarju! Od Celja. Nova »Južnoštajarska hranilnica" v Celji začela je poslovati dne 24. julija 1889. V teku devet mesecev, t. j. do dne 30. aprila 1890 se je vložilo 475.116 gld. 40'/a kr., izvzelo pa 127.273 gld. 41 kr., a razposodila je hranilnica 270.025 gld. Iz teh številk se jasno vidi, kako veliko zaupanje si je zavod pridobil v kratkem času svojega obstanka. Saj pa tudi na Štajarskem ni nobene druge hranilnice, za katero bi dobro stalo pet okrajev. Imenovano hranilnico ustanovili so in prevzeli poroštvo za vse dolžnosti hranilnice okraji: Gornjigrad,Vranska, Šoštanj, Šmarje, Sevnica. — Dne 18. maja je toča veliko škode napravila po farah: Laško, sv. Jedert, Dol, Šmarjeta, Šmiklavž, Loka, Razbor. Gospod dr. Wagner, okrajni glavar Celjski, je osebno prišel ogledovat pobitih okolic, da onesrečenemu ljudstvu Vam povrni Vašo prijaznost. Spominjajte se me v molitvah! Ni mi mogoče povedati, koliko sem tedaj trpel v svojem srcu, gledajoč zlobo in podlost freimau-rarsko. Poslušal sem tigre in leve po Etijopiji, požrešni krokodili grozili so mi s svojimi žreli, divji zamorci merili so na-me s strupenimi puščicami, a one satanske zlobe in zvijače iskal sem zastonj, kakoršne sem bil sedaj priča pri ljudeh, ki pravijo, da se bore za »prostost, enakost in brato-ljubje", v resnici pa s silo rušijo vezi družinske in državi ter. cerkvi spodkopavajo temelj, da bi na tej razvalini postavili nov — Babilon! Tisoč misli mi je begalo po glavi. Gledal sem v duhu nesrečnega obsojenca, ki se zvija v smrtnih bridkostih. — Kmalu pa zaslišim stopinje. Vrata se odpro in moji prejšnji spremljevalci stoje pred menoj. Na njih rokah se pozna še kri. Zdelo se mi je, da bo zdaj umreti tudi meni. Zavežejo mi zopet oči, preiščejo mojo knjižico in me vodijo zopet skozi razne sobe po stopnjicah navzdol in me spremijo v voz, ki je čakal pred hišnimi vratmi. Zopet smo se vozili dolgo časa. Slednjič me postavijo iz voza ter me sredi pripomore do podpore iz državne blagajnice. Dne 21. maja, ob 11. uri predpoldne, je pa toča klestila po Brdcah in Parožu pri Dobrni in proti Velenji; neki posestnik pri sv. Janžu, ki je lani dobil dva polovnjaka vina, sodi, da bo letos komaj za dve mali vedri točevine. Istega dne je na Lopati blizo Celja strela užgala Belaju hlev. V časnikih beremo, da je dne 21. maja ob enej uri popoldne kakor orehi debela toča padala skoz četrt ure pri svetem Lenartu pri Mariboru ter se po kratkem prenehanju vsula še drugokrat. Vbogi kmet! Celje. Na Slovenskem so udje misijonske družbe sv. Vincencija samo pri sv. Jožefu zvunaj Celja in pa v Ljubljani. V cerkvi sv. Jožefa se je zvečer 17. maja začela slaviti tridnevnica v čast blaženemu Janezu Gabricielu Perboyre. Imenovanec je luč sveta zagledal na Francoskem leta 1802. Kot mladenič se je odločil za duhovništvo ter vstopil v družbo sv. Vincencija. Misijonaril je na Kitajskem in tam zavoljo Kristusa umrl smrti mučeniške. Truplo njegovo počiva v Parizu. Lani so mučenca Leon XIII. slovesno prišteli med „blažence" Božje. Omenjene tridnevne pobožnosti se je vdeleževalo obilo ljudstva. Pridige bile so vsaki dan po tri. Govorili so po vrsti sledeči p. n. gg.: Opat Ogradi iz Celja, župnik Hrastelj iz Ribnice, oče Nikolaj Mižnarič iz Loko-vice blizo Gradca, oče Ubaldo iz Celja, profesor dr. Feuš iz Maribora, dekan Hajšek iz Slovenjebistrice, o. Kalisto Herič iz Maribora, profesor Krušič iz Celja, župnik Kreft s Kalovja. Za sklep so slovesni ceste v temni noči puste samega. Oddahnil sem se, ko sem potegnil zavezo z očij. Nekaj časa čakam, da se nekoliko zdani. Približam se ob 4. uri neki hiši ter vprašam ljudi, kje da sem. — »Dve uri od Pariza, so rekli. Ali morda želite v Pariz; ako drago, voz je za vas precej pripravljen." — In ob 6. uri zjutraj bil sem srečno zopet v svoji sobi. Bila je to zame strašna noč, zdelo se mi je vse kar sem doživel, kakor grozne, težke sanje. Daroval sem isto jutro sv. mašo za nesrečnega obsojenca ter kmalu nato sporočil njegovim domačim žalostno novico. Poročilo moje jih je popolno potrlo. Nikakor se niso dali potolažiti. In ko sem jim dopovedoval, da je oče umrl kot kristjan, niso mi verjeli, ker so vedeli, da je bil oče ud skrivne družbe in še le, ko sem jim pokazal njegovo lastnoročno pisemce, tedaj so našli vsaj nekaj tolažbe neznosni poskušnji. Kakor dragocen zaklad hrani družina to očetovo pismo; upanje namreč ima, da se združijo z očetom zopet — nad zvezdami. blagoslov imeli prelat monsignor Orožen, stolni dekan iz Maribora. Štajarsko. Poštar v Ljutomeru postal je gospod Mavrič, dozdaj poštni uradnik v Cmereku. — V Ptuji se je v kleti trgovca Juree vnel „bencin" ; onesrečilo je 13 oseb, izmed teh so 4 ranjenci umrli. — V Kostrivnici je umrl č. g. župnik Jaric; tam je pastiroval samo skoz tri mesece. — Vini-čarja Jelen in Strmšek sta se pri kartanji sprla, na poti domu sta se poskusila z noži. vsled tega je v vrat prebodeni Strmšek izdihnil dušo, a Jelena so spravili pod ključ v Slovenjibistrici. — Jakob Galun na Hajdini na Dravskem polji je „ua vojki" pasel dve kravi. Pastir je „ vojko" ali vrvico ovil si okoli života. Živina se je nečesa prestrašila, skočila v beg. a pastirja vlekla seboj, da je umrl. — Novo pošto dobila je okolica Podplat pri Poljčiinah. — Skav-sala sta se dva šolarja in pri tej priložnosti je 12-letni Ivan Pečovnik iz Remšnika izgubil levo oko. — Okoli Radgone je letos mnogo hroščev. Go-spodska s posebnim pismom vzpodbuja prebivalce, naj kebre po vzmožnosti pokončujejo. Od meje med celjskim iu šoštanjskim okrajem se nam piše, da tam letos hroščev ni videti nič. — Na kmetijskej šoli v Grottenhofu pri Gradcu je razpisano 12 deželnih štipendij. Pravico do njih imajo štajarski mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo, starost 16 do 26 let, prošnja se mora osebno prinesti vsaj do dne 15. junija. — V cerkvi-podružnici pri Perniei blizo Gradca je ravno pred začetkom sv. opravila neko deklo zadel mrtvoud ter je pred oltarjem umrla. To je bila pač pretresljiva pridiga: Človek, bodi pripravljen na smrt! — Iz železničnega voza blizo Slivnice pri Mariboru je po nesreči padel vojak Kopriva in obležal mrtev. — Matej Zalesnik iz Mi-slinja blizo Slovenjigradca je od sv. Florijaua šel zvečer vinjen domov; v gozdu zgrešil je pot, zabredel v neko mlako, tukaj so ga našli mrtvega. — Občina okolica Šoštanj si je v odbor izvolila 18 slovenskih zavednih oseb, izmed teh je župan postal vrli Falko, posestnik v Družmirji. — Šolska družba sv. Cirila in Metoda, t. j. podružnica iste v Pire-šici, šteje nad 100 udov. Pri občnem zboru so na predlog občinskega predstojnika Podpečana izbrani vsi dosedanji odborniki znovič. Zborovalci so na Dunaj odposlali prošnjo za versko šolo. Kakor se vidi, je tukajšnje ljudstvo jako delavno za dobro reč, odkar se je odkrižalo nemškutarskega jarma. — V Rožni dolini je jednajstletna hčerka baje „za kratek čas" svojej vdovi - materi pustila rudečega petelina na kočo. — Zvečer 18. maja je delavec Jakob Noraglava šel iz krčme v Skarlovcu blizo Laškitrga; pričakali so ga trije fantje in ga s poleni usmrtili. Kaj li so hudobneži s tem dosegli? Le pameti zapravljati nikar! — Dne 11». majnika si je Miha Abram na Kladji blizo Blanice odšel po nevesto v Lokve, da bi jo spremil pred oltar v Rajhenburgu ob Savi. Ko je bil ženin zapustil domačo hišo, se je njegova mati začela snehe tako bati, da se je starici zmešala pamet ter se sirota na hrastu ne daleč od poslopja obesila. Goriška in Primorje. Procesija na sv. Goro se je slovesno izvršila; bilo je ljudi nad SOtisoč, veliko duhovnov z goriškim nadškofom; izvrstno je pridigal gospod dr. Mahnič. — Starodavua slovenska navada je, da na kresni večer zažigalo kresove. Te navade so se držali tudi tržaški okoličani. Laški magistrat v Trstu pa je že pred štirimi leti izdal prepoved, katero ponavlja vsako leto ter preti s kaznijo 10 do 200 goldinarjev. — Huda nadloga vzuemirja to pomlad nekatere občioe, namreč živalska steklina. Dne 20. februvarija se je klatil stekel pes po vaseh za sv. Goro. Ogrizel je nekai ljudi in živine. Enake nesreče so se pripetile v Tolminu. V Cepovanu pa so ubili tri stekle lesice, ki so oklale več ovac, katerih ena je poginila. V Grganu pod sv. Goro je dne 21. maja stekel vol, katerega je bil dne 20. lebruvarija ugriznil stekel pes. Goriški živinozdravnik je nekda izrekel sodbo, da je vol poginil za vraničuim prisadom, ljudstvo pa trdi. da je cepnil za steklino, ker je grizel okolu sebe iu sploh kazal znamenja stekline. Ljudje so v strahu, akoravno doslej pri njih še ni slabih nasledkov. V Tolminu ogrizene zdravi tamošnji zdravnik po svoji metodi, ogrizeni v Grgarju pa so šli iskat pomoči v Staromesto na Beneškem. — Goriški mestni zastop je v seji 28. dne maja soglasno sklenil, da se nt dan poroke nadvojvodinje Valerije razdeli med dve ubogi deklici 100 gld., kar naj se ponavlja vsako leto ob obletnici. Dalje je zbor potrdil zadnje izvolitve. Pred sejo se je odpovedal odbornik N igri s. Ta odpoved se čudno tolmači po mestu. H- —<■ Cerkev in šola. Papeževa okrožnica. (Konec.) Družine so podlaga in pričetek vsaki državi; kakoršno je torej družinsko življenje, tako je tudi življenje v državi; ako so družine verne in redne, tedaj je državi dobro, gorje pa državi, ako se med družine splošno vtihotapi pokvarjenost. In tako delajo tudi nasprotniki krščanstva. Njih namen je, za- treti krščanstvo, in to poskušajo pred vsem pri družinah in se pri tem nič ne menijo, da žalijo s svojim rovanjem najsvetejše pravice staršev. Po na-tori imajo namreč starši pravico, vzgojevati svoje otroke in dolžnost, skrbeti zato, da se vzgojujejo za oni namen, zaradi katerega jih jim je Bog izročil. V tem oziru morajo skrbeti starši, da se odstranijo vse ovire, ki se na pot stavijo krščanski izreji otrok; pred vsem varovati se je takih šol, kjer so otroci v nevarnosti, da bi srkali strup brezbožnosti v mlada srca. Kjer se gre za izrejo i n vzg oj o o tro k, tam se katoliki ne smejo braniti nobenega dela, bati nobenega truda. Po mnogih krajih so katoliki potrošili veliko denarja za verske šole in zaslužili naše občudovanje. Kjer so enake razmere, ondi bi morali katoliki povsod tako ravnati. Pred vsem pa ne smejo pozabiti katoličani, da je za otroke in njih prihodnost najvažnejša prva vzgoja v domači hiši. Kjer otrok preživi prva svoja leta v nedolžnosti, kjer se mladenič nauči z orožjem krščanskih kreposti vojskovati se s strastmi, tam je tudi najboljše zagotovilo za obstanek in blagor države. S tem smo omenili vsaj bistveno vse, kar je dandanes katolikom potrebno storiti. Skrbeti je, da se te naše besede vdomačijo med katoličani; saj dolžnosti, o katerih smo govorili, niso težke, kajti jarem Gospodov je sladak in breme njegovo je lahko. Ne pozabimo pri našem delovanju, da je v nevarnosti najsvetejše, za kar se borimo in da bo tudi Gospod z nami v boju, dokler trpi boj. Gospod ne bo zapustil svoje čede in ne odtegnil posebne pomoči njenemu pastirju. — Z očetovskim blagoslovom, ki ga podeli sveti Oče katolikom, sklene papež svoje pismo, ki naj bode katoličanom vodilo življenja za današnje razmere. Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji. Premeščeni so čč. gg.: Jakob Pokoren, kapelan, iz Črnomlja v Smlednik; Ignacij Fertin iz Šmarija v Mošnje; Franc Pokoren z Jesenic v Šmarije; Albin Ilovski iz Kostanjevice na Mirno; Janez Mtiller iz Smlednika v Polje; Franc Hirše pride iz Logatca na prejšnjo svojo službo v Planini. Nastavljeni so čč. gg. semeniški duhovniki, in sicer Ivan Be-zeljak v Logatci, Ferdinand Čekal na Jesenicah in Matija Novak v Črnomlji. Gospodarske in obrtnijske stvari. Poraba sodov, v katerih se je hranilo črno vino, za belo vino. Sodi, v katerih se je hranilo črno vino, se dado s tem porabiti za belo vino, da se večkrat izplaknejo z vrelo vodo, v kateri je raztopljena soda. (5 kilogramov kristalizovane 'sode na 100 litrov vode.) Pusti naj se pa, da se ta voda v sodu ohladi ter naj se od časa do časa pretaklja. Sodi naj se potem izplahnejo, dobro za-žvepljajo in nazadnje dobro izmijejo. Če je zašla barva globoko v les, je le tako mogoče vse barvilo venkaj spraviti, da se sodi večkrat zaparijo. Najbolj previdno je, v take sode, katere smo s sodo izmi-vali, najprej le kako bolj slabo vino natočiti, ker se le še nekoliko rudeče barve navzame, ki se pa s časom sama izgubi, ali pa se d& s čiščenjem odstraniti. Če hočeš i* svilnate ali volnate obleke spraviti madeže od kolomaza (šmira), pomoči ma- deže s žganjem ter je pusti potem eno uro pri miru. Nato namaži madeže z rumenjakom in po-drgni na lahno s prsti, izmij s svežo (frišno) vodo in zopet izmij. Nazadnje izbriši izmito obleko s snažnim platnom in jo posuši. Pšenice 100 kilo velja po mestih: Ormož 8 gld. 50 kr., Gradec 9 gld. 18 kr., Celovec 9 gld., Dunaj 9 gld. 15 kr., Praga 10 gld. 40 kr., Budapešt 7 gld. 50 kr., Solnograd 8 gld. 70 kr. Tržna cena v Mariboru. Pšenica 6 gld. 60 kr., rž 5 gld. 30 kr., ječmen 5 gld. 10 kr., oves 3 gld. 60 kr., koruza 5 gld. 20 kr., proso 5 gld., 90 kr., hajdina 5 gld. 10 kr., krompir 2 gld. 40 kr., vse po hektolitru; kilo fižole 8 kr., leče 28 kr., graha 20 kr., liter prosenega pšena 10 kr.; jajce 2 kr.; mleko, sveže, 10 kr., posneto 8 kr. liter; 100 kilo sena 1 gld. 70 kr., nasteljne slame 1 gld. 40 kr. Razne vesti. („Matica Slovenska") ima dne 25. junija ob 5. uri "popoldne v mestni dvorani v Ljubljani svoj občni zbor z navadnim vsakoletnim dnevnim redom. (Knezonadškof v Solnograda) postali so dr. Janez Haller. Rojeni kot sin kmetskih starišev v Pasajerju blizo Tridenta na Tirolskem dne 30. aprila 1825, za duhovnika posvečeni dne 21. maja 1848, dozdaj so bili stolni prošt in ob enem pomožni škof v Solnogradu. Pod »cerkveno pokrajino" Solnograjsko spadajo škofovine: Briksen in Trident na Tirolskem, Celovec na Koroškem, Gradec in Maribor na Šta-jarskem. (Zgodovina cerkljanske fare) imenuje se mična nova knjiga, katero je spisal kapelan gospod Ivan Lavrenčič in založil župnik gospod Anton Golobič. V tej knjigi se nam kaže zgodovina starodavne, velike in lepe cerkljanske fare; žal, da o prvotni in starejši zgodovini ni bilo mogoče najti mnogo zgodovinskih podatkov gospodu pisatelju, ki je, kakor uvod knjige spričuje, toliko bolj marljivo in natančno vporabil vse vire o novejši zgodovini ter podal slovenskemu svetu v prijetnem jeziku lepo podobo cerkljanske župnije. Spis ta dobrodošel bo vsakemu, kdor se zanima za domačo zgor1 ivino, vzlasti pa je razveselil cerkljanske farmane in vse one, ki so ali so bili kedaj v ožji dotiki s to faro, zato vsakemu priporočamo v nakup to knjigo, ki se dobi po goldinarji iztis v ^Katoliški bukvami" v Ljubljani in v Cerkljah na Gorenjskem. (Strupeno roso) ali „niedljiko" ali peronosporo pričakujejo vinogradarji, da bo se letos začela zopet prikazovati in kaziti trto. Kjer so gospodarji lani škropili z galico, tam je listje ostalo zeleno iu grozdje je dozorelo. Druge pomoči zoper bolezen za zdaj ljudje ne poznajo. V jeseni pa bi se moralo sežgati vse listje; ali to bi morali storiti vsi vinogradniki, ne samo nekateri. (Dijaško društvo „Triglav" v Gradcn) si je omislilo novo zastavo. Dne 1. junija so se pripeljali v Središče ob Dravi. Tam so bili pri sv. maši in tukaj so slovenskim dijakom ali ..študentom" blagoslovili novo zastavo. (Na Dobrni) je umrl posestnik Grušovnik-Adamec, star 80 let. O svojem času je dolgo vrsto let opravljal častne službe v občini. (V Grižah pri Žalcu) so na Duhovo blagoslovili temeljni kamen za cerkvico, ki bo posvečena v čast Devici Mariji Lurdskej. (Okoli mesta Segedin) na Ogerskem je dne 13. maja toča povzročila nepopisljivo nesrečo, še drugi dan je iste ležalo cele kupe. (Strela ubila) je štiri osebe v Hrastinu blizu Oseka v Slavoniji. (V Pruskej Šleziji) se je dne 15. maja na potu iz cerkve na čolniču čez reko Odro peljalo 42 oseb. Voznik je sicer svaril, naj ne vstopa tolika množina ljudij, ali svarilo ni zdalo nič. Ko so priveslali že blizo drugega kraja, se je nekdo začel prehitro veseliti in postal nemiren, vsled tega se je čolnič pre-vrgel in je utonilo 37 oseb. (Kobilice) so na Bolgarskem letos vničile rastlinstvo po obsegu 60.000 orali.j zemljišča in še vedno delajo škodo, časniki poročajo, da se požrešni skakavci prikazujejo tudi po Ogerskem. (V Sibiriji) v Aziji se je razlila reka Tom ter več ur na široko napravila neznansko nesrečo; naj-več škode trpelo je mesto Tomskj, to pa vsled po-vodnji in groznega požara ob enem. iKoliko se v Avstriji pokadi.) Minolo leto je avstrijska država dobila 78,331.108 gl. za smodke, cigarete in raznovrstni tabak. Smodk so pokadili 1.085,921.783 komadov, in sicer 269 milijonov „kratkih", 187,972.051 viržink, kub po 5 kr. 184 milijonov, portorik 84 milijonov, britauik 41 milijonov, trabuk 29 milijonov, kub po 6 kr. 20 milijonov itd. Smodk se je 72.159.582 komadov manj pokadilo, kakor I. 1888. Cigaret pa so pokadili 174 milijonov komadov. (Poštenost velja.) Kakih dvanajst let bo, ko je v Parizu stal v hudem mrazu pred neko prodajalnico razcapan deček, ter mimogredoče prosil darov. Dolgo je že čakal neki dan, a ni še dobil ničesar. Slednjič pripelja se lep voz. Imenitna, bogato oblečena gospa stopi iz njega. „Gospa", jeclja deček, „prosim malega daru; Bog vam bo povrnil, ako pomagate stradajočim revežem. Oče leži bolan, sestra tudi in mati, ki mora obema streči, je še skoraj najbolj bolna. Jaz pa moram za družino izprositi živeža." Deček je govoril tako milo in proseče, da se gospa ustavi. Pogleda ga in zdi se ji, kakor da bi videla znan obraz. Ko zve od dečka, kje da stanuje, vzame ga v voz ter ga povprašuje po družinskih razmerah. „Snio že tukaj", pravi deček, ko pogleda skozi okno, urnih nog skoči iz voza ter reče: „Jaz moram naprej, da sporočim očetu in materi veliko srečo. Pod streho stanujemo in sicer na desno druge vrata. Pazite, gospa, stopnjice so temne in strme." — Gospa vzame seboj služabnika, ki ji sveti po stop-njicah ter najde dečka na vrhu stopnjic pod streho. „Prosim" gospa, pridite, težko vas že pričakujejo." — Vžalilo se je srce plemeniti gospej, ko je zagledala silno revščino v sobici; par ogorkov je tlelo na ognjišču, razširjalo dim po stanovanju in razsvetljevalo sobo; oken ni bilo nobenih, zato hud mraz. V kotu ležal je oče, na slami poleg njega kake štiri leta stara hčerka; stol in na pol polomljena klop v drugem kotu, to je bila vsa hišna oprava te družine. — „Sluga, postavi svetilnico na to klop in pričakuj me pred vratmi", rekla je gospa. Pri teh besedah sklone se bolnik na ležišču po koncu ter pravi s hripavim glasom: „Gospa, ali niste vi grofica N?" — „Od kod me poznate?" pravi grofica in se čudi tem besedam. V tem zakrije žena svoj obraz ter začne britko jokati. Mali deček stoji, gleda zdaj očeta, zdaj mater, zdaj gospo in nič ne vč, kaj vse to pomeni. »Tedaj me več ne poznate, blagorodna gospa?" nadaljuje bolnik. „Vi ste krivi vse moje grozne nesreče. Še se bodete morda spo- ramjtril- d* ste pre# štirimi leti- zapodili' iz svoje hiše služabnika, ki je nekaj mesoeov bil pri vas v službi. V tistem času ste pogrešili med vašimi stvarmi- dragoceno zapestnico; sumili ste onega služabnik«, ki jq bil pred nekaterimi dnevi v vaši sobi po^opna-vlrih Kmalu pokličete služabnika pred-so' ter imr gTozito s policaji, Sltiga vam js zatrjeval* svojo rredblžnosti pri življenju svoje hčerke, ki m« je bila nedavno rojena, prisegel, je, da on; ni kriv te tatvine — a vi mu niste hoteli verjeti; zapodili ste g« iz- službe; sodniji ga niste naznanili in sedaj leži oni- služabnik tukaj pred vami v nahujši revščini ter vam še enkrat zatrjuje, da je bil po ne-dolžnom obdolžen tatvine. Moje roke so čiste. Upam, gospa, dh me sedaj spoznate tudi vi?" — Gospa se je med tem pripovedovanjem' vsa tresla. „Da, rekla je, sedaj vas poznam-, vendar zelo ste se spremenili." — »Pač res sem se spremenil, zakaj- preživel sem štiri- leta najhujših britkosti. Ko ste me pognali iz hiše kot tatu, bil sem izgubljen. Nisem si upal prositi stalne službe, povsod sem se bals da me bodo zapodili kot tatu. Tako sem od' dnd- do dne lovil negotovo delo; mnogo poskusil, a nikjer mi ni bilo obstanka. Ni mnogo manjkalo in postal bi bil- res tat, lakota me je mnogokrat k temu- silila; vendar hvala Bogu, premagal sem po-sknšnjo, pri- tem- sem ostal- do danes, dasi- siromak. In da me Bog ni še zapustil, priča mi to, da vas je pripeljal k meni danes, ko je ravno štiri leta, odkar ste me odslovili iz službe." — »Dovolj, dovolj", reče gospa, „ne govorite več dalje, ubogi mož. Nedolžni ste; po krivem sem vas obdolžila", vzdihne gospa vsa solznai — »Tedaj ste se prepričali, reče bolnik, »hvala Bogu, moje dobro ime je tedaj vendar neomadežano." — »Mesec pozneje", nadaljuje* gospa, »ko- ste odšli, našli smo zapestnico. Precej sem vas jela iskati, povpraševala po časnikih, kje da stanujete, a ničesar nisem mogla zvedeti; o vas ni bilo ne duha, ne sluha. Hvala Bogu, ki mi je po tako- nenavadnem potu pokazal vaše stanovanje. Kar sem nad vami zagrešila, tega vsega seveda ne morem' poravnati, vendar kar je meni mogoče, U>' bodem storila." — Še isti večer se jpr nesrečna družina preselila iz mrzlega pod^ strešja v> hišo grofice N., našla, ondi gostoljubno postrežbo, ter je še sedaj pri gospeji v službi; o njih poštenosti' gospa več ne dvomi in hvali Boga, ki jr je dal' priliko, da z dobrotami- povračuje krivico, storjeno poštenemu- služabniku. — Koliko jp pa krivic na svetu, ki niso poravnane! Kdo jih bo in kedaj? Prihodnja številka „D0M0LJUBA" izide dne 19. junija. Vabilo na naročbo. SW Bliža. s» dcugo polletja, čas je ponoviti naročnino z* tisto, Id dobivajo list, pa ga ie plačali niso. Pa tudi na nova so> lahko pristopi. Jtita bi" kdo želtol t* poprejšnje liote 1.1., mu moMiu ustreči še- z vsemi letošnjimi številkami. »DOMOLJUB" stane za oelo leto 80 kr., za pol leta 40. BT* naročila brez poslane naročnine se ne ozira. Naroča se pod naslovom: Opravništvo „DOMOLJUBA" v Ljubljani. i&rabfjenc pismere marke O-. Zeehnaajer, Nurnberg. Obrazol zastonj. (15-1) Za poljedelce, vinuorefc« in sadjerejce! Znana tvrdka Ig. Heller na DUnaji; II. Pratrer-strasse št. 78 nam je doposlola letošnji- glavni katalog, ki obsega vse stroje, ki so potrebni za poljedelce, vinorejce in sadjerejce. Da se tvrdka trudi vsakemu ustreči, razvidi se iz tega, da katalog ni sostavljen le v nemškem, temveč tudi v slovenskem in laškem jeziku. Katalog obseza 136 strani in je jako elegantno opredeljen. Kdor ga zahteva od imenovane tvrdke, dobi ga brezplačno in franko. Kako se naredi trden les. Povsod lahko vidimo, kako se vsako leto spridi mnogo lesenih predmetov, ki< so izpostavljeni vremenskim izpremcmham. Proti temu je malo sredstev in se ta kakor oljnata barva so le pogojna in predraga, da bi jih bilo mogoče povsod porabiti. Semtertje rabljen tekoči smolnjak je le malo varujoči pomaz, ki je sprva črn; potem sivoumazan- in vendar ne pride ceneje, kakor tenko tekoči Barthelov izvirni Carbolineum. Kjer gre bolj za to, da se les praktično ali trajno zavaruje, kakor za to, da bi se dalo lesu gotovo-barvo, ima Carbolineum, katerega lahko vsakdo s čopičem na les namaže, radi svoje preproste uporabe in cono kak»r tudi radi svoje izvrstne lastnosti, da zavarujo les za< zmerom prod gnjilobo, glivami, oštorjenjem in žužolkami, vsekako prednost. Tudi proti mokrim stenam ni boljšega pripomočka, ntgo Barthelov izvirni Carbolineum. Ako se uporablja hlevih, deluje izredno razkuževaje, varuje živino v vročih mesecih pred Kužnimi boleznimi in pred muhami. Iz- teh razlogov priporočamo svojim p. n. bralcom, da store več poskušenj z Barthelovim preskušenim sredstvom. Prodajajo ga skoro vsi večjii trgovci, kakor sam M. Barthel & Coinp., X , Keplergasse 20, Dunaj. Opozarjamo na današnji in-sorafr. (!) fsiiovi himhrslvo v I^nb^ani, kolodvorske ulioe, častiti duhovSčinii in slavnemu občinstvu uljudno naznanja, da je preskrbelo na novo z raznimi spo-šminki svojo najve&jo zalogo vsakovrstnih II nadgnObmlh spomenikov ter se priporoča istim | za obilno naročbo. Prečastitim farnim- predstojnikom " se najuljudneje priporoča za naročbo umetnih ) oerkvealh del, kakor oltarjev, obhajilnlh mi* itd'., sploh vsega v to stroko spadajočega dela po najnižji, ceni. (15—6) ■ « n s n • i « n » « « w V a -a 5 2 "> _ = =»oe -c £ - — = ip 1 S 5 - f j o = t- — * ,1, w _ t- in , jc — -g ; g . = e ■= S £ S-S => <2. i*-S _«* — 'z no-, __ 1*3.- ' 48 S,i «2. o * S fo I 4 I c I' •r c ^ a. « » M I "> II i ~ '1 e = •i S.i Z C _ O I O o >■}. o C •d KS Ti o in ji O 0 .5 3 iC e=J O z £ "o c. 5 'M S 3 u y 9S o - * .Oi o TZ CO C O •r, 2 s « N Cu C ^S s a- • ~ i j* Ct=J JSatS C o. O co cc O O <71 '51 % II M C C ^ c £> .i o > C. CSZl S=S P—i »X o f! ■A Ic •J čo o j* & UO to 0 je 1 in 00 6 J* 1 CD "ZL. M " ? o -r knje) u 1— -J. 1> C O S o» o a. % ai t O trn o o a» C u •m »3 e ot •S. •5 S. • o 11 5 N i e s* • »«ft »O i-s-O S o"* M E p-i •II S « o- CX C71 M » " ° C -s* a .E J< u i ° 53 Kajcenejsi, najboljši, preskusen, rujavi lesni pomaz BJLJBV K i avl ■ ca» ■»«» ■ 1. ■■ •■. ram varuje trajno pomazane plotove, kolarnice, skladišča, vozove, gospodarsko orodje, tla itd. pred gnjilobo, glivami, oitor- JonJem in žuželkami. V hlevih razkužuje. (i«— 1 > 1 kur. zadošča za ki kvadratnih metrov. 1'regled brozplftčno, Kakovost neprekošcno zajamčena. 6 k^r. 1*60 jfM.. 100 k^r 16 i(ld. i tlunaja. Najcenejša karbolna kislina, karbolno apno, kolomaz. 1'rekuprom ral.at. Mihael Barthel in drugovi, kcmij^ T R»""bonl Kr 20 Vozni red cesarjevih Rsidolfove železnice. Is Ljubljane v Beljak. Iz Beljaka e ljubijuno. C> ko 1» ii t v 111i Postaje I Nt. 918 it. 1714 »t. 1716 »t. 1712 j po noči | zjutraj j dopoldne Ljubljana j. k. . Ljubljana li. k. . Vižtnarje . . . Medvode . . . Loka . . . . Kranj . . . . Sv. JoHt (ostaj.) . Podnart . . . Otooe (ostaj.) . . | Itadovljica (ostaj.) Iii i v 1 111( i zjutraj zvečer * Vlak ostane na teh postajah le, ako je potreba » ,J»lak ifc,l7aJl1vtozi le.°d 15. junija do 15. septembra ob sredah, sobotah it. 1732 vozi le od 16. junija do 16. septembra. Postaje rt. 91S št. !M>7 Jt. 0.'.J št. 'J 17 liti Milit 901 dopoliln« piipuldnc i»op"ldnr averor | dopol. dopol. Beljak j. k. . . 11 r, i 4 38 4'46 10 5« it 05 7 3« Beljak dr/.. / (o.) Toplico Beljak (o.) 11 56 4 51 1109 9-10 • 12- 2 4 57 11.1« 916 • Filrnitz .... 1210 F) 07 11 32 9 261 • Podklošter . . . 12 27 5 02 525 11 59 9 46, Thorl-Maglern . Trbiž .... 12 42 ' 5 38 12 20 9-68 • 12 56 5 20 5 50 12 40 10-10. K-14 št. 1717 št. 71.1 šl. 1715 i. 17*3 17*1 Trbiž .... 230 6 03 115 i h-2« Kateče-Bcla Peč . 2 47 6-20 1 33 ' 841 Kranjska gora . 3 02 635 1 47 1 8 55 Dovje .... 3 26 7- >2 2-17 i 9-21, Jesenic« . . . 346 7- 24 2-39 ! 9 40' Javornik . . . 7-31 2-4« 1 9 4« Žerovnica (ostaj.) 4 (ll 740 255 j 9 55, Lesce .... 4 14 758 3 10 8-35 100« Radovljica . . . 4-20 H 05 317 841 10-12' Otoče (ostaj.) . . 4 32 818 3-30 8-52110 23| Podnart . . . 4 40 827 3-39 8 59 10 30. Sv. Jo&t (ostaj.) . 4-52* 8-39* 3 51* 9 10 1041' Kranj .... 469 847 3-58 9 16 10-47 Loka .... 5 14 904 414 931 11 02 Medvode . . 5-27 918 I 4 27 944 1116 Vižmarje . . . Ljubljana H. k. . 5 39 5'48 9 30 9 41 440 449 9 66,11 27 10-06 1P3« 10-08 11-39 Ljubljana j. k. . 5-52 9 45 4 52 zjutiaj zvečer popoldne dopol. dopol. in nedeljah, tudi oh praznikih. — Vlak « i O cd -t w o^i H -M /JJ J — H t- co w 00 t H l> ^ co Ifj ?! ia C) !o X cS 0>1 CO co i »O O CO O CO »o 'M H co CD CO 52 x< & CO Ol VJ rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt cc rt S S S S S E e 4> —> (S ^ ® tj « o m £ £ 2 5 E 2 H i-l «5 A « Sh 0 Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! najnovejša sestava v raznih volikostih. Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, priprava za odstranjenje peronospere, mlini za grozdje in sadje, automatične stiskalnice za zeleno pičo Mlatilnice, čistilnice in vitala, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd. Sušilne priprave za sadje in sočivje. Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah IG. HELLER, Dunaj, Praterstrasse 78. Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis iu franko. Razprodajalcem najngodnejši pogoji. (10- F~ Sposobni zastopniki se tičejo ter dobro plačajo. ""•g -5) > V t ▼ 4 i. I I I X I I Ali. J. PSERHOFER-ja .S« I.9 Singerstrasse štev. 15. Kri v«MUiiMMii za odpravo vsakovrstnih bui«čin, .bodisi akutnih .ali krunionih. Oana steklonioi 50 kr. duc. 5 gold. Dorievo ribje ol> najboljše liaše, katero jedino zapisujejo edravniki proti kašlju, škrafaljnum itd. Ilala stekl. 50 kr., velika SO kr. EUeabeUia uataa voda, fitekl. SO kr. Fuanceva zdrarilaa esenea, proti boleenim v želodci in na jetrih, mrzlici itd. Stekl. 10 kr., duc. I gold , 5 duc. 4 gold. Francosko žganje s soljo ali brez soli v steklenicah po 20, 50 kr. in I gold. Uren ko, tudi želodec krepčujoče vino, iz naj-zdravilnejših gorenjskih rastlin. Steklenica, ki drži pol litra, z navodilom rabe 80 kr. Ilorstova voda zu oči proti unetim očem, njih kataraličnim afekeijam. Cena stekl. 50 kr., duc. 3 gl. Kapljice za bledične, dobro sredstvo proti pomanjkanju krvi. Stekl. 40 kr. Kapljice za krč, neprekosljive, 36 kr., duc. 3 gld. Kapljic« /.oper mrzlico. Stekl. SO kr, duc. 3 gold. Kluef.Ua pomada pospešuje rast las. Lonček 50 kr Kri čistilne krogljice proti vsem boleznim, ki od želodc a prihajajo. Cena škatljiei 21 kr., zavitek sfiškatl. in navodom rabe I gld. 5 kr., C zavitkov 5 gld. 25 kr. Kri čistilni čaj KiHlerjev. Majhen zavitek 75 kr., velik I gold. 30 kr. z navodom rabe vred. Krogljice zu bledico dr. Blauda (pocukrane) proti pomanjkanju krvi (bledici, slabosti, pešanju). Skatljica velja 60 kr. Krogljice za trakulje, gotovo sredstvo proti tra-kulji. Cena z navodom 2 gold. Mulaga-vlno najboljše vrste za prebolele. Stekl. «/4 litra 60 kr., >/» litra I gld. 20 kr., liter 2 gld. tO kr. Marijlno-celjske kapljice, slavno znano in zelo priljubljeno zdravilo proti boleznim želodca. Steklenica 20 kr., duc. 2 gold, 6 duc. 7 gold. 50 kr. Maža za rušo, lonček 35 kr. Maža za kile, za vsakovrstne tudi zastarane I gld. Obllž zoper kurja očesa, Luzerjev 60 kr, ra no tak od mone le 40 kr. Pagliano-sirup, pravi iz Florencije, varuj se ničvrednih ponaredeb, cena I gold. uri M P«ai" Grečelna Mmttvi trg št. 11, hovnikoui in p. n. občinstvu svoja pisih pripravljena zdravila, kot: Prašek sa Murke. Skatljica .30 kr. Eudečl 4uu«j»kl «ok /japer iaSelJ. Stoki 40 kr. ituska maža za »acbHuo, jako dobro sredstvo. Lonček 40 kr. Sallcllno kisla uttna *»du Stekl 50 kr. hallaikiio kisli zufcnl prašek. Skatljica 30 kr. Sirup Iz planinskih wtMČ proti kašlju, hripa-vosti, pljučnim boleznim itd. jaapravljen iz pravih planinskih zelišč. Stekl. 50 kr, .duc. 6 gM. Htaap ca f*4fMC, najaiačnejše sredstvo. 20 kr. Kttttp *» Stekleni«« 4« -kr. m tmt 4m. iiiekiMMoa «0 *r. TljJrtara mImh^aaAmi*, bMtdMtieaia *rde ksio. Stekl. 40 kr, 1, duu 2 gold. Uui#«rzai«l j«*ilnl prašek, izvrstno amistvo proti zI.itej iili, «lahamu Mladcu, zgaji, pomanjkanju slanti do j*iij in zaUnanju sploh jako priijabljen. Skatljica z navcdaiii rabe i50 kr. 1'ntorzaM zdravilni ofcllž (flajikir) aoper uaiko-vrstne rane, vnetje otekline itd. Skatljica 30 kr. Luteia *«4&4r. IMIos-a iz ameriških rastlin, ohranjuje zobe in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. 60 kr. Voda za čiščei^e obraza, pege, u#rce, grinte in druge nečistosti kože. Stekl. 80 kr. Zobne kapljice. Stekl. 10 kr, duc. 90 kr. Zobni prašek po dr. Heidcrjl z dodatkom sali-cilno-kislega natrona je jako priljubljen, ikatljic-a 30 kr. Železnato klnesko vino pokrepča želodec. (Jena butelji I gold. 20 kr. Železnato salo iz kitovih jeter najboljše vrste, za krepčanje slabih otrok, katerim manjka krvi. Stekl 60 kr. ŽcUAčue kapljice Marije 1'truuigaJ Napravljene so iz zelišč gorenjskih, zlasti okrog Jfrezij pri Mariji Pomagaj nabranih, katere iuiajo lastnost vsakovrstne želo-deune bolezni ozdraviti. Stekl. 30 kr, duc. 3 gatd. Mediciiiičnn mila, lepo dišeče pomade, Usiia olja, parfumi, itd. veduo v zalogi. S0f Živinska zdravila. "VM lioineoputlčne kapllce za prašiče zoper vse prašičje bolezni. Stoki. 30 kr. Prašek za prašiče po poskušnjah potrjen proti vročemu ognju, vraničnoniu in pljučnemu [irisadu, pomanjkanju slasti do jedij, driski, kataru, itd. Zavitek 30 kr. Konjaki cvet za utiranje udov, tr*»nje, oteklino, spahnenje šipe na kolejiu. Stoki. I gld. Liter 2 gold. PoskuSeni konjski prašek. Koper vsakovrstne konjske bolezni. Ako so konju vedno po malo daje tega praška, obvaruje se ga eestokrat nalor.Ijiviui bolezaim. Zavitek 50 kr. PoskuSeni mlečni in jtotoJI prašek. Ta prašek je skušeno čistilo krvi ter uganja vse bolezenske snovi iz života. Zavitek 50 kr. PasjJe krogljice proti pasjim boleznim. Škat. SO kr. Hoinoopatična loUarita, Deželna lekarna pri „Mariji Pomagaj" je, kakor znano, najprva in najstarejša homeopaiitna lekarna na Kjanjskem Napravljajo se te zdravila iz posebne dobrote in čistote ter najtočneje. Isto tako se dobe vsa zdravila po receptih napravljena, vedno sveža in najboljše vrste. Po pošti se vsak dan dvakrat razpošilja Cenik pošljem, ako se naroči, gratis in franko, v katerem je še veliko voč in bolftatančno popisanih zdravil. Pranim vljudno, me p. n. občinstvu priporočati. m) Ti velespoštovanjem IiniL Grečel, Izdajatelj: M. Katar. Odgovorni urednik: A. Kalao Tiska ..Katoliška Tiskarna".