CEHA LIR 25 Poštnina plačana — Sped. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO Trgovina finance INDUSTRIJA ♦ OBR T KMETIJSTVO leto vii. št. 145 PETEK, 10. APRILA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 PREMIRJE NA KOREJI BI POSTAVILO SVET PRED NOVA GOSPODARSKA IN SOCIALNA VPRAŠANJA 0/0 sm mr** ':0:: Britanska plačilna bilanca zopet aktivna »Treba splezati na višje vrhove" t( Tudi nemški kancler c UVaBhingtonu Za angleškimi in francoskimi ministri se je odpravil v Washinton tudi nemški zvezni kancler dr. Adenauer. Značilno je, da ob tej priložnosti ameriški tisk zlasti pohvalil nemško vlado, ker je v pogodbi z Izraelom priznala preganjanim Zidom pošteno odškodnino. Doslej, se še noben ameriški list ni zavzel, da bi tudi tržaškim Slovencem poravnali škodo, ki So jo pretrpeli za časa fašizma. Londonski »Times« piše, da, je' dr. A-denauer sploh prvi nemški kancler, ki je kdaj obiskal Združene države in čestita, kanclerju k njegovi politik®, s katero je rešil svojo domovino iz položaja, v katerega je padla ob koncu vojne. »Adenauerjeve trajne zasluge«, o katerih bo vedno govorila nemška zgo^ dovina, so predvsem v tem,, da je znal izbrati pravilno, politiko: zavrnil je pot nacionalističnega samouveljavlje-nja, ki jo je ubirala nemška politika večino zadnjih petdesetih let; svojo domovino je skušal raje s trdim delom, potrpežljivostjo, in sodelovanjem vključiti v mednarodno življenje. To mu je narekovala zdrava pamet. Nemčija je z zločinsko blaznostjo skoro uničila samo sebe in Evropo. Svoj u-gled lahko obnovi samo s popolnoma drugačno politiko. Toda Adenauer bi je ne mogel pri tem tako naravnost krmariti, če bi ne bil njegov smisel za praktičnost okrepljen z globljim smislom za trajno skupnost interesov in izročil med Nemčijo in njenimi zahodnimi sosedd. Podi njegolvim vod)-stvom je dosegla Nemška zvezna republika v treh letih in pol presenetljivo velike uspehe.« AMERIŠKI ŽIDJE POZDRAVLJAJO ADENAUERJEV PRIHOD V ZDA Predsednik ameriškega odbora za Palestino, dr. Nahum Goldmann, je izjavil v imenu ameriških Židov, da toplo pozdravljajo prihod nemškega kanclerja dr. Adenauerja v Združene države. Dr. Goldmann je poudaril, da si dr. Adenauer z dejanji prizadeva, da — kolikor je človeško sploh mogoče — popravi posledice nacističnih zločinov in da izvaja politiko pravične enakopravnosti in spoštovanja človeških pravic. »S tem najbolje izraža dr. Adenauer gnus, s katerim obsoja te strašne zločine. Židje po vsem svetu visoko cenijo stališče, ki ga je dr. Adenauer zavzemal, ko so se pogajali o pogodbi, ki jo je sklenila Nemčija z Izraelom.v. RoliRo je Židov Ameriški židovski koledar »American Jevvish Year Book« za leto 1953, ki ga je izdal ameriški židovski komite »American Jevvish Commitee« (New Yorkj in založila, družba »Je-wish publication Society 0f America« (Philadelphia) prinaša dokončne podatke oi številu Judov po svetu. Po teh podatkih živi; Zidov na vsem svetu 11,558.830 v obeh Amerikah 5,833.030 v Evropi (vštevši azijske predele ZSSR in Turčijo) 3,420.500 v Aziji (razen omenjenih predelov) 1,567.000 v Afriki 680.000 v Avstraliji in, Novi Zelandiji 58.000 Po vsem tem živi v Severni in Južni Ameriki 50,5% vsega židovskega prebivalstva na svetu in 14% v Aziji, se pravi večinoma v Izraelu. V Angliji je 450.000 in v Nemčiji 23.000 Zidov. Pred začetkom preganjanja je bilo leta 1933 v Nemčiji 565.000 Judov, leta 1937 še 385.000. Število Judov za, »železno zaveso« ceni omenjeni koledar na 2,5 milijona. Leta 1952 je število Judov v Izraelu doseglo 1,425.000, to je 12% vseh Zidov na svetu. Leta 1952 se je priselilo' v Izrael še 3.000 ljudi, in sicer 7652 iz Maroka, Tunisa in Alžira, 4086 iz Irana in 3712 iz Romunije; ostali so prišli iz drugih držav. Izraelska država je štela ob svoji ustanovitvi 14. maja 1948 707.645 prebivalcev, medtem ko šteje danes 1 milijon 425.000. SENZACIJA IZ SOVJETSKE ZVEZE Pred tremi meseci je bila v Moskvi aretirana' skupina židovskih zdravnikov pod obtožbo, da je zastrupila nekdanjega glavnega tajnikt komunistične stranke Zdanova. Nova sovjetska vlada je dala izpustiti omenjene zdravnike, češ da so bili po krivem obtoženi od neke zdravnice, ki jo je zdaj stavila pod obtožbo. in Gospodarske težave v Franciji Francija omejila uvoz iz evropskih držav V trenutku, ko sta Vel. Britanija in Zahodna Nemčija omilili omejitev u voza, je francoska vlada presenetila OEEC (Organizacijo za evropsko gospodarsko sodelovanje) z 10% iz omejitvijo uvoza iz evropskih držav. OEEC si namreč vztrajno prizadeva, da bi čimbolj sprostila mednarodno trgovino. Poznavalcev gospodarskih razmer Francije ni ukrep francoske vlade presenetil. Francija je danes v velikih finančnih težavah. Med raznimi vzroki za ta pojav je treba omeniti zlasti vojno v Indokinii pa tudi oboroževanje sploh. Prav te dni je francoska vlada bila prisiljena najeti pri Francoski narodni banki posojilo v znesku 80 milijard. Naj še dodamo, da mora vlada v juniju vrniti Francoski banki posojilo v znesku 1Q5 milijard lir. Rezerve v zlatu in devizah naglo pojemajo. V začetku leta 1951 so znašale še 500 milijonov dolarjev, do marca 1952 so padle na 32 milijonov. Francoski izvoz nazaduje. Notranje cene francoskega blaga so previsoke in niso konkurenčne, tako da francoski proizvodi niso konkurenčni proizvodom drugih držav. Pinayeva vlada je sicer uspela zadržati naraščanje cen, vendar ni rešila vprašanja ravnovesja državnih financ. Rada bi bila skrčila državne izdatke, toda splošno zaostajanje gospodarske dejavnosti v lanskem letu ji tega ni dovolilo. Težave so se še povečale, od kar se je pričela ameriška pomoč krčiti. Poleg tega se je Francija še bolj zadolžila pri Evropski plačilni zvezi. Primanjkljaj pri zvezi je znašal v februarju 655 milijonov dolarjev; v marcu je narastel za okoli 20 milijonov dolarjev. Spričo takšne gospodarske in finančne zlagate je knoralai frfencosKa vlada izbirati med dvema rešitvama: ali se odločiti za inflacijsko politiko, ali poskusiti zmanjšat zunanje-trgo-vinski primanjkljaj. Odločila se je za drugo rešitev. Omejila bo za 10% uvoz iz evropskih držav, da bi tako zmanjšale primanjkljaj pri Evropski plačilni zvezi. Omejitev naj bi trajala 7 mesecev. Obisk predsednika francoske vlade Mayerja in zunanjega ministra Di-daulta v Washingtonu je bil posvečen zlasti finančnim in gospodarskim' težavam Francije. KAJ PRINAŠA FINANČNI MINISTER IZ AMERIKE Finančni minister Bourges-Maonouri je po povratku iz Amerike sporočil, da bodo ameriška naročila »off shore« v Franciji dosegla 255 milijonov dolarjev. Francija gradi za ZDA, oziro-ma za države atlantskega pakta ladje in izdeluje municijo. V zadnjem času vsitaja vse več ugled-nih Francozov, ki se protivijo nadaljevanju vojne v Indokini, ki je 12.000 km daleč od Francije. Francija naj se loti temeljitejšega reševanja vprašanja boljše povezave z fariškimi deželami. RAZVOJ FRANCOSKE INDUSTRIJE Indeks francoske industrijske proizvodnje (brez gradbene) se je ustalil v decembru, januarju in februarju na 145, ako se osnova postavi na 100 v letu 1938. Višek je francoska industrijska proizvodnja dosegla v februarju 1952, ko' je znašal indeks 152; nazadovanje znaša približno 4%. Sodobna oprema jugoslovanskih ladjedelnic Jugoslovanske ladjedelnice, zlasti ladjedelnice »Treči maj« in »Vicko Kr-stulovič« so že tako sodobno opremljene, da lahko gradijo tudi čezoceanske ladje. Doslej so že gradile takšne lad-dje do 4.200 ton nosilnosti, lahko pa gradijo že ladje do 18.000 ton nosilnosti. Med turško-jugoslovanskimi trgovinskimi pogajanji so Turki bili pripravljeni naročiti v Jugoslaviji več majhnih plovnih objektov za turške luke. Zdaj se jugoslovanski gospodarski tisk (»Trgovinski pregled«) bavi z vprašanjem izvoza manjših ladij. Tako bi jugoslovanske ladjedelnice lahko izvažale motorne remorkerje od 240—420 konjskih sil, parne remorkerje po 600 KS, obalne tovorne ladje pa od 130, '400 in 600 ton nosilnosti; dalje obalne potniške ladje, ki bi lahko sprejele do 800 potnikov (vrste »Vladimir Nazor«) po 525 KS; nadalje ladje po 350 bruto registrskih ton, kakor tudi ladje vrste »P-011« za okoli 800 potnikov. JUGOSLOVANSKO PODJETJE BO GRADILO MOSTOVE V TURČIJI Beograjsko izvozno podjetje »Invest-Import« je v Ankari zmagalo' na licitaciji za gradnjo' .7 mostov betonske konstrukcije v skupni vredhosti dveh milijonov turških lir. Mostove bo gradilo gradbeno podjetje »Rad« iz Beograda. NOVE PRETOVORNE TARIFE V JUGOSLOVANSKIH LUKAH V Jugoslaviji pripravljajo preobrazbo' dosedanjega sistema luških preto-vornih tarif, ki teži za temi, da bi se sistem poenostavil in znižale postavke. Tako bi se povečala konkurenčna moč jugoslovanskih pristanišči. Pristanišča bi postala bolj privlačna za tranzitno trgovino. PieoMa jugoslovanskega linizaia OD »PUTNIKA« DO »JUGOSLOVANSKEGA PUTNIKA« Jugoslovanska zvezna vlada je sklenila, preobraziti dosedanji turistični urad »Putnik« v »Jugoslovanski put-nik« s sedežem v Beogradu. Novo podjetje je prevzelo vse obveze starega. Na zasedanju delavskega sveta »Put-nika«, turističnega podjetja Slovenije v Ljubljani, so člani kritizirali upravo beograjskega »Putnika«, češ da ni dovolj upoštevala želja republiških »Put-nikov« pri svojem delovanju. Uprava ukinjenega »Putnika« v Beogradu je nastopala na svojo roko pri sklepanju dogovorov z inozemskimi turističnimi organizacijami in ni pri delitvi doseženih deviz upoštevala potreb turističnih podjetij v ljudskih republikah, ki so te devize pridobile. Na sestanku delavskega sveta so napovedali boljšo organizacijo sprejemanja turistov ob prihodu v Jugoslavijo. Odpravljene bodo vse dosedanje težave pri menjavi denarja. »Putnik« bo uredil na mejnih prehodih Slovenije 9 sprejemnih središč, ki bodo razpolagala tudi z menjalnico. TURISTIČNA ZVEZA JUGOSLAVIJE V Beogradu je bila ustanovna skupščina turistične zveze Jugoslavije, ki ima namen dajati pobudo za turistično politiko in propagando. Zveza bo predstavljala Jugoslavijo v Mednarodni turistični uniji. Izbran je bil upravni odbor 23 članov, za predsednika je bil izvoljen Marjan Brecelj, podpredsednik Ljudske skupščine narodne republike Slovenije. ROGAŠKA SLATINA V NOVI SEZONI V začetni sezoni lanskega leta ni bilo v Rogaški Slatini dovolj tujcev, ker je bila uredba o cenah izdana prepozno. Zato pričakujejo letos večji uspeh. V predsezoni bo na običajne cene 60 odstotkov popusta, ki velja za vsa letovišča v Jugoslaviji; poleg tega bo sama uprava dodala še 10% popusta. Cene gostinskim uslugam v sezoni bodo v glavnem ostale iste kot v lanskem letu, razen v »Slovenskem domu«, kjer jih bodo nekoliko zvišali na račun zboljšanja in povečanja izbire hrane. Tako se bodo cene za penzion gibale med 540 in 700 dinarjev brez popusta. SLOVENSKA IN HRVATSKA PODJETJA NA VELESEJMU V GRADCU V Ljubljani je bil sestanek predstavnikov trgovinske zbornice iz Gradca in trgovinskih zbornic v Ljubljani in Zagrebu. Predstavniki so se posvetovali o udeležbi slovenskih in hrvat-skih podjetij na spomladanskem' velesejmu v Gradcu. Hrvatska podjetja bodo izvažala v Avstrija kmetijske pridelke, predvtsem zgodnje sadje in povrtnino. Štajerska podjetja bodo' izvažala! na Hrvatsko in v Slovenijo industrijske izdelke. Dogovorjeno je bilo, da bodo v Gradcu zgradili za Slovenijo in Hrvatsko posebne stalne paviljone; prav tako bt^ imela Štab jersfca svoj paviljon na bodočem ljubljanskem1 velesejmu. PŠENICA ZA JUGOSLAVIJO V prvih treh mesecih je Jugoslavija uvozila 153.000 ton raznih vrst žita, od tega 90.000 ton pšenice. Te dni pričakujejo prihod 5 ladij z žitom iz Združenih držav, ki bodo pripeljale 30.000 ton pšenice. Sredi aprila prispe 7 dTu-gih ladij s 30.000 tonami pšenice. m nase I 11 ^enje V STO lETIH 7 MILIJARD JVZNIII AZIJCEV L Kitajske in Sovjetske zveze so se v n je bil za okoli 5°/o višji kakor v letu 1951. Proizvodnja električne energije se je povečala za Tc/0 zemeljskega plina za 40 odst.; zato pa sc je znižala potrošnja trdega goriva (premoga in drv) za 15°/o. Proizvodnja jekla in pločevine je napredovala za 18%. Nazadovala je zlas.i proizvodnja tkanin. Investicije so celotno narasle od 1.835 (v ietu 1951) na 2.120 milijard lir v letu 1952, se pravi za 15%. Investicije v poljedelstvu so dosegle 270 (v letu 1951 265); v industriji 780 (700); v prevoznih sredstvih 310 (270); v javnih delih in grad-benosti 640 (485) milijard lir itd. življenjski stroški so v času od decembra 1951 do decembra 1952 narasli za 3 odstotke. Potrošnja tobaka je napredovala za 8,9% izdatki za gledališča 9.6%, za stavo (»to-tocalcio« in loterija) za 30,9%; število naročnikov za radio je napredovalo za 14,8%, število vpisanih »motorscooterjev« za 44,1%, medtem ko je nazadovalo število vpisanih avtomobilov za 2,6%. Predavatelj je ugotovil, da je bilo leto 1952 za kmetijstvo leto suhih krav. Industrija ni doživela tistega .poleta kakor prejšnja leta, vendar ni celotna slika tako slaba. Podatkov glede stanja živine ni navedel; gotovo je le, da je bilo mnogtp živine poklane zaradi pomanjkanja krme. ITALIJANSKI NARODNI DOHODEK Italijanski finančni minister je izjavil, da je lansko leto italijanski narodni dohodek dosegei 10.000 milijard in da je bil za 67-krat večji kakor leta 1938. (Računajoč, da je danes kupna moč italijanske lire približno ‘70-krat manjša kakor pred vojno). Leta 1947 je znašal narodni dohodek 6.189 milijard lir; zaradi tega računajo, da se je dohodek v petih letih povečal za 10%. 115 MILIJONOV PRIMANJKLJAJA V ITALIJANSKI BILANCI V prvih dveh mesecih tekočega leta se je primanjkljaj v italijanski trgovinski bilanci povzpel na 115,5 milijarde lir, se pravi, da je bil za 52% večji kakor v tem razdobju lanskega leta. Uvoz je narastel za 253 milijard, se pravi za 6.7%, medlem iko je izvoz nazadoval na 137,5 milijarde, to je za 15% v primeri z istimi meseci lanskega leta. V januarju je primanjkljaj dosegel 66,2, v februarju pa okoli 49 milijard. Konec 1952 je znašal primanjkljaj za vse leto 581,6 milijarde lir. Italijanski strokovni listi ugotavljajo, da nazaduje italijanski izvoz tudi zaradi zmanjšanja konkurenčne sposobnosti italijanskih proizvodov, ki nastaja zaradi tega, ker so proizvodni stroški italijanske industrije previsoki. Nazadoval je zlasti izvoz italijanskih tkanin. To nazadovanje je doseglo 55,3%, medtem ko je izvoz« tkanin iz Francije in Belgije padel samo za okoli 5%. Temu nasprotno se je izvoz tkanin iz Nemčije dvignil za 120%. „NBonteG&i!Siis”' Letošnji občni zbor velikega italijanskega koncerna »Montecatini« je bil iz. redno živahen, ker se je upravni odbor ostro branil proti napadom!, da družba izkorišča malega človeka. Kakor znano, združuje ta delniška družba s sedežem v Milanu število raznih kemičnih podjetij in rudnikov ter se stalno širi. Delniška glavnica je dosegla 56 milijard lir, medtem ko je bila prav na tem občnem zboru sklenjeno povišanje na 84 milijard lir. Italijanska komunistična stranka je letos zahtevala podržavljenje te družbe, češ da je njena gospodarska politika, ki jo podpira sama vlada, kriva, da je nastopila kriza v tekstilni in usnjarski industriji in v kmetijstvu. Svojim kemičnim proizvodom, raznim barvam, strojilom, umetnim gnojilom itd. postavlja previsoke cene, kar ubija razvoj ostale industrije in kmetijstva, ki so jim njeni iproizvodi potrebni. Družba zavzema skoraj monopolni položaj. Iz bilance za leto 1952 se vidi, da je pri podjetjih te družbe zaposlenih 50.093 ljudi. Pri prometu 76 milijard v letu 1950 je skoraj vse domače povpraševanje, poleg tega pa še mnogo izvaža. Leta 1851 je od angleškega izvoza odpadlo nad 430 milijonov funtov na blago, ki1 je v eni ali drugi smeri povezano s steklom. Naj omenimo med steklarskimi izdelki, ki so jih začeli v zadnjem času izdelovati v Angliji, »pyrex« ih druga podobna stekla za domačo in industrijsko uporabo; pyrex uporabljajo zlasti tudi za žarnice s katodnimi žarki; »calorex«, steklo, ki absorbira toploto; šipe iz tern a te" a stekla; »trl-plex« in druga valjana stekla; stekleno stavbno opeko in izolatorje; specialno steklo za žarnice s hlapi živega srebra; razne vrste varilnega stekla za izdelovanje električnih žarnic, fluorescentne cevi za razsvetljava, specialna stekla za razne elektronske aparate in številne vrslbJ stekleniih posod kot so na primer steklenice za mleko. Zlasti pomembne so spremembe v industriji, ki izdeluje steklene posode. Proizvodnja steklenih posod je danes narasla na rekordno količino okoli 25 milijonov grosov na leto. Tudi proizvodnja stekla v šipah je znatno napredovala; zdaj izdelujejo' neko vrsto šip s strojem angleške iznajdbe: steklo stalno teče in žgalne peči in obe strani stekla se hkrati brusita in gla- je podjetje izplačalo za 23 milijard plač in mezd, lela 1951 pri prometu 108 mili. jard za plače in mezde 30 milijard in leta 1952 pri prometu 121 milijard za plače in mezde 34 milijard. Promet je narasel predvsem zaradi zvišanja cen in ne toliko zaradi povečanja proizvodnje. Zagovorniki podržavljenja trdijo, da so izdatki za plače premalo narasli v primeri z naraščanjem prometa. Dobiček je znašal leta 1950 4,3 milijarde, leta 1951 7,3 in leta 1952 7,8 milijarde lir. Italijanska proizvodnja pirita je dosegla lansko leto 1,126.000 ton; sama proizvodnja podjetij družbe »Montecatini« 971.000 ton. Za žveplo ni bila dobra konjunktura. Montecatini je proizvedla 71.000 ton. Njena proizvodnja žveplene kisline je znašala 1 milijon ton. Proizvodnja sintetičnega dušika je dosegla 133.000 ton (leto poprej 119.000), proizvodnja dušika sploh pa 142.000 ton. Danes o-bratujejo že nove tovarne, tako da bo proizvodnja sintetičnega dušika v dveh letih napredovala za 80.000 ton. V Ter-niju je pričela v lanskem1 letu obratovati tovarna polivinila z letno zmogljivostjo 7000 ton. Podjetje proizavja tudi vlakno »movil«, prav tako iz polivinila. Njena proizvodnja žveplene kisline je znašala 1 milijon ton. Proizvodnja sintetičnega dušika je dosegla 133.000 ton (levo poprej 119.000), proizvodnja dušika sploh pa 142.000 ton. Danes obratujejo že nove tovarne, tako da bo proizvodnja sintetičnega* dušika v dveh letih napredovala za 80.000 tom. V Terniju je pričela v lanskem letu obratovati tovarna polivinila z letno zmogljivostjo 7.000 ton. Pod. jetje proizvaja tudi vlakno »movil«, prav tako iz polivinila. Italijanski trgovinski odnosi Japonska. Zaradi izvrševanja trgovin skega in plačilnega sporazuma z dne 27. decembra 1. 1. je Cambital izdal z okrožnico »Giappone« št. t z dne 6. 2. podrobnejše določbe za plačilni promet. Obeležene so vrste plačil, ki so dopustna, in je pri tem določeno, da se morajo pogodbe in fakture glasiti na USA dolarje. Plačilni promet je decentraliziran; samo brzojavna nakazila se smejo izvrševati le po Cambitalu oziroma Japonske banke. Akreditivi morajo biti nepreklicni. XII. V ROKAH VODIČEV IN »LETEČIH BANK«. Vodiči v Tangerju so dogovorjeni 3 lastniki raznih zabavišč; od teh prejemajo določene odstotke na zaslužek z osebami, ki jih privedejo v zabavišče. Vsak ima pri sebi album slik več ali manj privlačnih deklet, ki ti jih ponuja, hvaleč njihovo lepoto in ostale vrline. Ko se ti tak vodič enkrat pridruži, se ga ne otreseš več. Vodi te v trgoviine za nakup spominov, v menjalnice in še celo v kavarne, kjer seveda povsod prejme svojo pristojbino. Ako spiš v hotelu, je gotovo prva oseba, v katero zjutraj zadeneš pri izhodu, da ti bo potem ves dan neraz-družljiv spremljevalec. Ni je stvari, ki je ne bi lahko v kratkem času preskrbel. Samo pazi, da mu ne daš denarja vnaprej, ker ga sicer ne boš več videl. Da so naši potniki in mornarji našli posebno spretnega »vodiča« pač ni bilo mogoče zanikali. Najprej jih je ta peljal v menjalnico, da bi tako ugotovil težo njihove mošnje. Nato so sledili obiski raznih zabavišč. Ko jim je sredi najlepšega veselja primanjkalo denarja, so začeli pod pokroviteljstvom »vodiča« s prodajo ur; tako je šla tu di neka zlata ura, ki je bila povrh še darilo lastnikove soproge ob desetletnici poroke. Ko so tudi že vse ure izginile v globoke žepe arabskih turnusov (dolgi volneni plašči s kapuco), je iznajdljivi vodič kar na licu mesta našel tudi kupce za njihove suknjiče ir prepričan sem, da bi na vrsto prišle tudi hlače, da jim božja previdnost ni poslala v najhujši stiski na pomoč ti- čita. Znaten napredek so dosegli tudi v izdelovanju steklenih žarnic in radijskih cevi: novi stroj za izdelovanje žarnic na tekočem traku lahko izdela na leto 1,250.000 žarnic, to je toliko kot 1000 steklarjev-pihalcev. Čeprav se je v Angliji od leta 1939 povečala proizvodnja stekla za okoli 50%, se je število v steklarski industriji zaposlenih delavcev povečalo le za 19%, kar je pač znak vedno večje mehanizacije. Vendar so specializirani steklarji še vedno potrebni za izdelovanje nekaterih posebnih vrst ste-Ma, kot Ikaiistalnrf isteklo,, gospodinjski predmeti in stekleni izdelki za medipinske in! znanstvene laboratorije. Letos bo steklarska industrija razstavila svoje izdelke na Britanskem velesejmu!. Tovarnarji tepovedtijejo zlasti) veliko izbiro raznih steklenih izdelkov za gospodinjstvo, vseh oblik in za vse okuse; poleg običajnih oblik bodo razstavljeni tudi predmeti, ki bodo vzbudili pozornost po svoji enostavnosti in temerni/ obliki. Razstavljene bodo tudi popolne serije ognja-vara.ih( pcjievi, delbma v popolnoma novih oblikah in. v raznih barvah. To posodje se lahko postavi neposredno na ogenj in nato postreže z jedjo v isti posodi. Posebnost letošnje razstave bodo tudi razni »spominki« na kronanje. Zahodna Nemčija. Nemški medministr-sM odbor je odredil kontingent 406.000 DM za uvoz italijanskih ribjih konzerv. Prošnje za dodelitev kontingenta je predložiti ustanovi »Aussenstelle Hamburg der Aussenhandelsstelle fur Erzeugnisse der Ernaehrung und LandvvirtschaL« najkasneje do 23. marca. Fakture se morajo glasiti na marke z navedbo čiste teže. Sprememba carinske tarife, v rimskem Uradnem listu je bil objavljen odlok predsednika republike št. 38 z dne 9. 2, t. L, ki je prinesel nekaj sprememb v italijanski začasni uvozni carinski tarifi iz leta 1950. Med drugim je znižana carina za uvoz oljnih semen, sijude, svinca, cinka in antimona, kakor tudi za u voz ječmena, ki je namenjen za izdelavo slada. Na uvoz koksa in polkoksa se bo uporabljala splošna carinska tarifa, v o-stalem pa spravlja ta odlok carinsko tarifo v sklad z mednarodnimi sporazumi, posebno s sporazumom v Torquayu. SALZBURG — OBMEJNA POSTAJA Dosedanja avstrijsko-nemška obmejna postaja Preilassing je bila odpravljena, oziroma prenesena v Salzburg. NARAŠČANJE PROIZVODNJE AVTOMOBILOV V Zahodni Nemčiji so v mesecu marcu proizvedli 25.700 osebnih avtomobilov in tako prekoračili proizvodnjo nasproti prejšnjemu mesecu nasproti 3000. Tri posojila Mednarodne banke Mednarodna banka za obnovo je objavila pregled posojil, ki jih je podelila v prvih treh mesecih 1953. Jugoslavija je prejela 30 milijonov dollar-jev, severna Rodezija 14 milijonov in Indija 19,5 milijona dolarjev. Jugoslovansko posojilo je bilo podeljeno vil evropskih valutah, in sicer v avstrijski, belgijski, angleški, danski, holandski, francoski, nemški, italijanski, norveški, švedski in švicarski. S tem posojilom bo Jugoslavija nabavila industrijsko opremo v raznih evropskih državah. Jugoslavija bo z njim izvršila svoje načrte glede izgradnje električnih central, premogovnikov, rudnikov pisanih kovin, železa in jekla, druge industrije, gozdarstva in prevoza. Med novimi tovarnami obsega načrt tovarne aluminija, umetnih gnojil in časopisnega papirja. Nekateri izmed teh načrtov bodo izvedeni v dveh letih. Tako se bo proizvodnja jugoslovanske I industrije povečala do leta 1955 za 39%. j Pričakujejo, da bo jugoslovanska med- j narodna bilanca dosegla ravnotežje v nekaj letih. stih štirih Arabcev, ki so sedaj za mojim hrbtom brezčutno sledili našemu pogovoru. Bile so to namreč važne osebnosti tangerskega zakulisnega delovanja. Mornarji jih imenujejo »leteče banke«; to pa menda zato, ker se vedno pojavijo v njihovi bližini prav v trenutku, ko so brez denarja. Posojajo tudi večje vsote, na še večje obresti, ker vedo, da jim jih bodo na ladjah vrnili kapitani. Klijent take »banke« ostane ujetnik, dokler ne prejme z ladje potreben znesek za povračilo posojila, povečanega z obilnimi obrest mi. Težave takega nesrečnika se seveda povečajo v primeru, da njegova ladja nenadoma zapusti pristanišče in gi tako prepusti jezi razočaranega upnika. Tudi nam ni ostalo nič drugega kot poslati nekoga na ladjo po denar in tako osvoboditi naše nočne izletnike neprijetnega spremstva. Ko smo končno uredili račune in so nemi Arabci zapustili našo družbo, sta oba potnika, ki sta na svojih pustolovščinah pretekle noči prišla ob zlati uri in dragoceni verižici, poskušala s pomočjo policije izslediti drage spomine. Ves trud je bil seveda zaman. TRGOVSKI ZNAČAJ EVROPSKEGA PREDELA TANGERJA Po končanem zabavnem sestanku s potniki, sem se iz pristanišča napotil proti mestu v nameri, da bi pri po- ZIVLJENJE NA MADŽARSKEM JE DRAGO Potnik, ki je prispel iz Budimpešte, pripoveduje, da je po izložbah madžarske prestolnice malo dobrega blaga. Trg pa je preobložen z raznimi živili; vendar so cene teh razmeroma visoke. Delavec zasluži povprečno 800 goldinarjev (.forintov) na mesec. 45 dkg masla stane 36 goldinarjev, se pravi, da je za to potrebno delo enega dne. Za 45 dkg čaja plačaš 150 gold., kar predstavlja petdnevno delo, 45 dkg mesa stane 12 gold., se pravi približno eno tretjino dnevne plače. Par dobrih čevljev stane 400 goldinarjev, se pravi polovico mesečne plače. PLAČE V FRANCOVI ŠPANIJI Frankova vlada ni uspela dvigniti življenjske ravni španskega delavca in nameščenca. Plače ne ustrezajo življenj J skim stroškom. Vlada pritiska na cene z vso silo, da bi zavarovala vrednost pe-zete (španske valute), toda v tem ne uspeva. Delavske plače z draginjskimi dokladami vred se sukajo med 600 in 1500 pezetami (7950—19875 lirami, ako računamo za eno pezeto 13.25 lire). Uradniške plače so le za malenkost višje. A-kademsko izobražen uradnik ('profesor, ' jurist itd.) pride na okoli 2000 pezet (26.500 lir) mesečno. Cente na javnih ! prevoznih sredstvih so razmeroma nizke. Celotno je življenjska raven v Španiji nižja kakor na splošno1 v zahodnih državah. AMERIŠKI DELAVCI — DELNIČARJI LASTNIH PODJETIJ Magazin »Business Week« poroča, da postajajo ameriški delavci in nameščenci vedno bolj delničarji podje- i tij, pri katerih so zaposleni. Na ta razvoj vplivajo zlasti štiri stvari: L stalno naraščanje vrednosti delnic in prepričanje, da se ni bati ponovno take gospodarske depresije kot je bila leta 1929; 2. strah pred posledicami možne inflacije za stalne dolarske pokojnine; 3. vedno večje zanimanje delodajalcev za prepričevanje delavcev, da je obstoj sedanjega gospodarskega sistema v njihovem interesu; 4. dejstvo, da delavci vedo, da delnice vedno lahko brez večje izgube prodajo. Delodajalci prizadevanje svojih nameščencev za nakup delnic zelo podpirajo; delnice delavci včasih lahko kupijo po znatno nižji ceni, kot je na trgu. V zadnjem času so postali delavci delničarji 76 velikih ameriških podjetij. PROIZVODNJA CEMENTA Italija je decembra lanskega leta proizvedla 546.000 ton cementa, meseca novembra pa 590.000 ton. Povprečno je proizvodnja cementa v letu 1952 dosegla mesečno 554.000, v letu 1951 465.000 in v letu 1948 262.000, leta 1938 pa 384.0C0 ton. ZNIŽANJE OBRESTNE MERE V HOLANDIJI Holandska narodna banka Neder-landsche Bank je znižala obrestno mero od 3 na 2,5%. Zadnje znižanje je banka izvršila 1. avgusta 1952. VALUTE NA PARIŠKI BORZI Ponudbe, ki jih je v zadnjem času postavila Sovjetska zveza za pomiritev z zahodnimi državami, so vplivale tudi na tečaj raznih valut v Parizu! Tečaja dolarja in švicarskega franka sta se razvijala vzporedno s tečajem zlata. Po kratkem nazadovanju se je točaj dolarja dvignil na prejšnjo raven, in sicer 393 frankov za dolar. Francoski frank je napredoval za 1.50 francoskega franka in dosegel 2. aprila 93 fr. frankov. Na prostem trgu je napredovala tudi cena funta šterlin-ga, medtem ko kažejo podatki na službenem trgu popuščanje. Valute na prostih trgih 27. m. 2. IV. Paz. v oo Franb; Curih Bruselj 1.077 13,20 1,087 13 07 +0,92 +0,98 Dolar: Pariz Curih Bruselj 393,00 4,286 52,22 : 93.00 4,285 5',37 —1,62 Funt Pariz Curih Bruselj - s i L>5 _ to 1035.00 11.36 137,00 — 1.47 +0,26 —0,54 Eranh švic.: Pariz Bruselj 91,50 12,21 93,— 12,02 —1,63 -1,55 Frank be!g.: Pariz Curih 750,00 8,21 740,00 8,33 —1.33 + 1,46 Marka: Curih j 93,50 j 93,50 morskem agentu poizvedel, kako je s tovorom in pogonskim gorivom. Ker se majhno pristanišče razteza skoro v sredi mesta, sem kmalu prispel do obalnega sprehajališča, ki ga krasijo visoke palme. Na poti naletiš na visoke Marokan-ce, oblečene v skoro do tal segajoče burnusa, ki s svojim tovorom zelenjave hite na tržišče v staro mesto. Muslimanske žene brezbrižno hodijo sredi ceste brez pravega cilja. O njih lepoti vam ne vem prav ničesar povedati, ker opaziš na njihovem skrbno zakritem obrazu samo dvoje temnih oči, ki te radovedno opazujejo, dočim izpod dolge, volnene tunike od časa do časa pogleda konica copate iz kamelje kože. Nehote mi pride na misel da mladi muslimanski ženin pravzaprav »kupuje mačko v vreči«, ko izbira svojo nevesto. V živem nasprotju s temi, so vsekakor živahna dekleta evropskih družin, ki vprav tekmujejo med seboj, kako bi razgalile čiinveč svoje lepote in ki ob tej rani uri uživajo prijetno ozračje obale. Pot me vodi mimo neštetih kavarn, ki so kljub nenavadni uri skoro polne. Kot bar na pomolu v pristanišču, tudi te ne poznajo policijske ure in nesnaga v njih priča, da gospodar pač nima priložnosti, da bi jih očistil. Ker so bili uradi še zaprti, sem stopil v eno teh kavarn. Debel in zaspan last- Leto suhih krav za italijansko kmetijstvo Stekleni kozarci in vrči so zelo priljubljena darila, ki jih poklanjajo v Angliji v spomin kronanja. Slika prikazuje take izdelke steklarske industrije s kraljičinimi začetnicami, ki bodo razstavljeni na britanskem velesejmu v Londonu. Tečaji za 100 enot, razen tečajev dolarja in funta šterlinga, ki ustrezajo enoti. a ;> u o M ^ f TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE Med 26. in 30. marcem se je ladijski promet skozi tržaško pristanišča gibal takole: »Orsa« je priplula iz Fort Arthura z 8.123 t blaga in odplula v Bari prazna. »Stamura« je priplula iz Taranta prazna in se vrnila z 940 t blaga. PRIPLULE SO: »Alcione« iz Benetk prazna, »Floriana« iz Barija z 250 t bencina, »Valprato« iz Ancone prazna, »Angelo Parodi« iz Benetk prazna, »Aguglia« iz Ancone prazna, »R-egolo« iz Montecalamita s 1003 t železne rude, »Astra« iz Kalkute s 3.204 t, »Francesca« iz Genove s 93 t, »Camipido-glio« iz Aleksandrije s 317 t, »Messapia« iz Hajfe s 323 t, »Maria Onorato« iz Haj-fe s 370 t in »Citta di Messina« iz Tara-gona s 3 t. ODPLULE SO: »Barletta« v Carigrad, natovorjena, »Enotria« v Bejrut natovorjena, »Irma« v Bejrut natovorjena, »Pietro Canale« na Reko prazna, »Floriana« v Bari prazna, »Chioggia« v Aleksandrijo natovorjena in »Punta Ali. ce« v Združene držav« prazna. AMERIŠKA »Exmouth« je pripeljala iz New Vorka 1.363 t blaga. HOLANDSKA »Midas« je odplula v Amsterdam natovorjena; ANGLEŠKA »Algerian« je odplula v Benetke prazna. DANSKA »Ir. land« je odplula v Banias prazna. IZRAELSKA »Nakson« je odplula v Hajfo natovorjena. NORVEŠKA »Hav« je odplula v New Vonic s 5.000 t nitratov. NAPOVEDANE LADJE Napovedan je prihod naslednjih ladij: Proga Jadransko morje—Tirensko morje— Španija: »Anna Maria« prihod 10-4, od. hod 11-4; »Elath« prihod1 10-4, odhod 14-4; »Celio« prihod 14-4, odhod 17-4; »Maria Carla« prihod 24.4, odhod 25-4. Proga Grčija—Turčija—(Sirija—Libanhn— Izrael—Egipt: »Patrizia« prihod 10-4, odhod 15-4; »Messapia« prihod 12-4, odhod 15.4; »Hopa« prihod 12-4, odhod 17-4; »Ti-nos« prihod 15-4, odhod 20-4; »Irma« prihod 15-4, odhod 17-4; »Chioggia« prihod 18-44, odhod' 23.4; »Ardahan« prihod 20-4, odhod 25-4; »Alfonso Pellegrino« prihod 20-4, odhod 30-4; »Adriatico« prihod 20-4, odhod 25-4; »Aristodemcs« prihcd 20.4, odhod 24-4; »Barletta« prihod 21-4, odhod 23-4; »Christina« ipribod 24-4. odhod 30-4; »Maria« prihod 25.4, odhod 30-4; »Naks-hon« prihod 25-4, odhod 30-4; »Vittoria« S.« prihod 25-4, odhod 30-4; »Messapia« prihod 26-4. odhod 29-4; »S. Maria« pri. hod 28-4, odhod 30-4. Proga Vzhodna—Zahodna—Južna Afrika: »Maria Cosulich« prihod 10-4, odhod 12-4: »Africa« prihod 22.4, odhod 27-4; »Assi-ria« prihod 24-4, odhod 2-5. Proga Anglija—Severna Evropa- »Ilias« prihod 19-4, odhod 19-4; »Cavallo« prihod 20- 4, o-dhod 22-4; »Domino« prihod 22.4, odhod 24-4. Proga Severna Amerika: »Exermont« prihod 13-4, odhod 13-4; »Exbrooke« prihod 14.4, odhod 14-4; »Expeditor« prihod 18-4, odhod 18-4; »Exiria« prihod 21-4, odhod 21- 4. Proga Srednja Amerika—Severni Pacifik: »Montello« prihod 15-4, odhod 15-4; »Har-ry Culbreath« prihod 17.4, odhod 18-4; -v pimiarusču. »Mongioia« prihod, 25-4, odhod 28-4; »James Mc Kay«‘ prihod 27-4, odhod 28-4. Proga Južna Amerika: »Rio Cuinto« prihod 21.4, odhod 25-4; »Rio Bermejo« prihod 30-4, odhod 4-5. JUGOSLOVANSKE LADJE »Vojvodina« je priplula iz severne Evrope, izkrcala 679 t blaga, vkrcala 303 kub. m lesa in se vrnila čez Reko. »Kor. čula« je prispela iz Rotterdama, izkrcala 7.400 t premoga in odplula na Reko. »Vis« je priplula iz Turčije, izkrcala 432 t bombaža, 224 t tobaka in 165 t raznega blaga; vkrcala je 106 t blaga in se vrnila čez reko. »Dinara« je priplula iz Reke prazna, vkrcala 759 kub. m lesa, 1070 t nitratov in 344 t blaga ter odplula čez Dubrovnik v Aleksandrijo. »Pula« je priplula iz severne Evrope, izkrcala 625 t blaga in odplula na Reko s preostalim tovorom. »Topusko« je pripeljala iz Turčije 210 t bombaža in 32 t raznega blaga, vkrcala 63 t blaga ter se vrnila čez Reko. »Zagreb« je priplula iz Egipta s 393 t bombaža in 1.135 t blaga in odplula na Reko. »Zadar« je priplula iz severne Evrope s 3.300 t premoga. Pričaku je se prihod »Makedonije« iz New Vorka okoli 15.4. Kam boste šli v nedeljo na izlet? Pridite v gostoljubni VELIKI REPEN V preurejeni gostilni KRIŽMAN št. 7li boste postreženi s pristnim teranom, vipavskim in Istrskim vinom in izbornim domačim pr-šutoto. Domača kuhinja* z d|o-bro pripravljenimi raznovrstnimi jedili. POSLUŽITE SE POGOSTIH AVTOBUSNIH ZVEZ Uvozno in izvozno podjetje D. P I E R I TRST Ul. XXX Ottobre 48, tel. 29-812 Uvažamo in izvažamo predvsem plutovino ter vse vrste 'lesa. Elektro-inštalacijsko podjetje v- v Trst. Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-322 Se priporočamo! Palače Hotel PORTOROŽ 200 luksuzno opremljenih sob ; prvovrstna postrežba. Vse specialitete rib. Sprejemamo naročila banketov. Od 1. maja dalje igra vsak dan orkester na terasi hotela. N0ČNIBAR - TENIS IGRIŠČA Garaže — Vsak dan izleti z lastnim motornim čolnom Vse informacije in prenotacije neposradno pri upravi hotela PORTOROŽ, — Telefon štev. 44 ZAGREB-EKPLANADE OPATIJA ob glavnem kopališču Razpolaga s 30 moderno urejenimi sobami s kopalnico in 160 prenočišči. - Tekoča topla in liladna voda. - Moderni komfort z vsemi udobnostmi. - Odlična postrežba. - Cene od din 880-1.100 IMPEXPORT Trst, ulica Cesare Battisti št 32 - Tel. 44*208 UVAŽAMO : Gradbeni material in vsakovrsten les IZVAŽAMO : Tekstile, kolonialno blago in vsakovrstne stroje XXVI milreis — je bil nekdaj denarna enota na Portugalskem; danes v Brazaliji; deli se na 1000 raisov. minimum eksistenčni — je najmanjši do-hodek, potreben človeku za vzdrževanje samega sebe in družine. Važen v teoriji o mezdi. Po Lassalu delavska mezda ne presega nikoli eksistenčnega minimuma, mora pa trajno nuditi delavcu najneob-hodnejše, da lahko živi. Po Ricardu: Četudi se dvigne dohodek nad m. e„ bo zaradi konkurence in velikega dviga delavskih sil zopet padel pod pritiskom samih delavcev (železni mezdni zakon). Višina mezde se ne oddaljuje od m. e.; če pade pod m. e., se število delavcev manjša, če se dvigne, se število delavcev veča, ponudba delavske sile naraste in mezda prične padati, dokler ne doseže minimuma dohodka, ki je potreben za obstanek delavca, mir (rusko=svet) _ je v začetku pred. stavljal rusko kmetsko občino in zbor vseh Občinarjev; zdi se, da je mir pristna slovanska tvorba. M. pomeni tudi sistem periodične razdelitve zemlje posameznikom v uživanje (v carski Rusiji) Revolucija je m. odpravila. Mm — je miriameter= 10.000 metrov, mm — je milimeter=l/1000 metra, mokasini (mockasin) — so plitki čevlji sev. amer. Indijancev, nimajo pet in se izdelujejo iz kož raznih živali; navadno večbarvni. molibden (znak Mo) — je bela kovina, spec. teža 9, tališče nad 2500 stopinj. Dodaja se jeklu (molibden-jeklo), posebno v rabi za topovske cevi in v drugi težki industriji. monell-metal — je zlitina 30 odstotkov bakra in 70 odstotkov niklja, srebrnka-stobele barve in lahke obdelave. nik — Španec — je izročal delo svoji nič manj obilni boljši polovici, ki ga bo čez dan nadomestovala na tem neprijetnem, toda zato plodonosnem delu. Ko sem v hudomušnem razpoloženju (zbudili so mi ga gotovo naši potniki), prisedel k majhni, okrogli mizi, ob kateri so se že gnetli trije potrpežljivo čakajoči gostje, sem nehote skušal odgovoriti na vprašanje, ki se mi je pri tem vsiljevalo: Kdaj pravzaprav ta dva premožna debeluha, ki sta se ravno tedaj poslavljala z najbolj zaljubljenimi španskimi vzdevki, lahko preživita svoje intimne trenutke? Iz premišljevanja me je prebudil natakar. Bil je to mož srednjih let, čigar nenavadno rdeč nos je jasno pričal, da njegov lastnik ni baš sovražnik božje kapljice. Naročil sem steklenico »coca-cole«, ki js po vojni popolnoma izpodrinila domačo pijačo: čaj z mento. čudno se vam, bo zdelo, da se toliko zadržujem pri opisovanju tega rtle-ienosega moža, ker pač ne veste, da je moj način spozavanja tujih m:: :l tesno povezan prav z natakarji. Ta me toda prihrani obiskovalcu tujih krajev lepe denarce, ki bi jih sicer moral potrošiti za neštete vodiče. Nanj me je opozoril pred leti star nemški »glo-betrotter« v Aleksandriji v Egiptu. Ta je namreč trdil, da je njegov rojak, znani pisec vodičev »Baedeckerjev«, črpal snov za svoje knjige, ki so vsebovale navodila za spoznavanje zanimivosti skoro vsega sveta, prav pri starih natakarjih; te je imel za edine prave poznavalce zanimivosti krajev, po katerih je potoval. K. P. (Se nadaljuje) PROJEKTIRANJE-MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV IN VO-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO § © SIC & © s s i m a m i: # OPČINE, TWj MONTE SE 4 - TEI. 21-155 j bQ I PitosJ&šstmo plinske, električne in druge štedilnike znamke „ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „MQUIOASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repna Prodajamo tudi na oštroke o Gene ugodne! KMETOVALCI m VRTNARJI, OBIŠČITE MAS! •TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA TIDšT STRADA VECCHIA PER ISTRI« Umetna gnojita - Ki'tna za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i. t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine AVTOPO®JETJE S. T. A. 9£. d. d. TISST ULICA MORER1 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: T ? s t - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) o delavnikih ob 13.— in ob 20. JULJOIUJCI/ w »HIVJUl KJU lO. - 121 UU ZV. ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.3' Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14.15 in ob 21.T ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 4' ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.31 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.- Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.4! ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21 H Prepoved vrtenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratni OTPiJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 ATTOdARAŽA Osebni avtobusni prevozi - TRST ULICA MORERI 7 — ROJAN do Po iz Ph Pr, (spe nje 1 50c dej stv faz žni nje in 5g)^TOŠPOnARSKF.GA ZDRUZENJAl P°K ZA PRIJAVO DOHODKOV v Letu 1952 PODALJŠAN Zavezniška vojaška, uprava je v zadnjem trenutku pooblastila davčni urad, da sme do 30. aprila t. 1. sprejemati ®rijave dohodkov iz leta 1952 in to . ez vsake kazenske sankcije za pri-jetdtelje, ki so' zamudili rok 31. marec, je določen v zakonu. ..Opozarjamo člane, ki še niso izvr-S1U Prijave, da to v najkrajšem času storej da se tako izognejo kaznim v ®rimeru zamude roka. Za vsa zadevna pojasnila in nasvete nai se člani obrnejo na tajništvo SGZ. ^ACANJE DRUGEGA ROKA °avkov Dne 18. t. m. zapade rok, za plačanje mugegai obroka davkov in taks za leto 1953. nove zakonske določbe Okaz št. 14 (19. 2.): Višji rudniški SVet — Sprememba ukaza št. 144rl952. Okaz št. 15 (20. 2.): Vzdrževanje Pristaniških naprav po javnih skladi-SOlh v Trstu. NOVI CONSKI PREDSEDNIK . odhodu prof. Gina Palutana, ki ^ Postal prefekt v Vicenzi, je gen. '■'mterton, poveljnik anglo-ameriške cdišča. Te pomilostitve je bilo d-elež-ni,ti Približno 30 oseb. TRŽAŠKI VELESEJEM razstavo kave na tržaškem vele-aeimu se je prijavilo 11 tujih držav, ^kor smo že poročali. Veliko je zanimanje tudi za lesno razstavo. Avstrij-__ !ce železnice so obiskovalcem velesej-raa dovolile popust 25% za čas od 12. Ukaz št. 16 1953: Predpis o zaščiti in o* prejemkih delojemalk v času nosečnosti in po porodu. Sprememba ukaza št. 55-1951. Ukaz št. 17 (20. 2.): Sprememba preglednice poklicnih bolezni. Ukaz št. 18 (24. 2.): Predpisi o sodnih izpraznitvah stanovanjskih prostorov. Ukaz št. 19 (24. 2.): Davčne ugodnosti za zavod IACP. Ukaz št. 20 (24. 2.): Predpisi o reviziji dajatev in plačila za odrešitve pri emfitevzi. Ukaz št. 21 (25. 2.): Znižanje izmere prispevka od uvožene ali izdelane celuloze za »državni zavod za celulozo in papir«. Ukaz št. 22 (2. 3.): Nadaljnji dodatki in spremembe k prehodnim predpisom za izvajanje nove carinske tarife. Ukaz št. 23 (2. 3.): Izredni pribitek k vstopnicam1 II III za predstave, zabave in športne prireditve ter k voznim listkom pri potovanjih začetih v osmih nedeljah. junija do 12. julija za prinod in za čas od 25. junija do 17. julija za odhod. Popust na nemških železnicah znaša 33 1/3%. JUGOSLOVANSKI KONTINGENT Zavezniška vojaška uprava je sporazumno z rimsko vlado priznala Jugoslaviji kontingent 52 milijonov Ur za tržaški sejem, in sicer 31 milijonov v tržaško-jugoslovanskem kliringu in prav toliko v italijansko-jugoslovan-skem. OBČNI ZBOR TRŽAŠKIH ŠPEDITERJEV Na zadnjem občnem zboru Združenja tržaških luških špediterjev so se zlasti bavili z vprašanjem okrepitve in pomnožitve plovnih prog iz tržaškega pristanišča in z vprašanjem luških tarif. Na dnevnem redu je danes boj proti konkurenci tujih pristanišč. PREVEC TRGOVIN Na občnem zboru Združenja trgovcev na drobno so ugotovili staro resnico, da rastejo trgovine po Trstu kakor gobe po dežju. Do 31. decembra 1951 je tržaška občina izdala 5.366 obrtnih dovoljenj za trgovine, in sicer 2.429 za prodajo živil na debelo in na drobno Ukaz št. 24 (2. 3.): Sprememba zakona o počitku ob nedeljah in med tednom. Ukaz št. 25 (3. 3.): Ureditev dvomljivih al težko izterljivih terjatev uprave državnih železnic. Ukaz št. 26 (3. 3.): Nova dovoljenja za začasni uvoz. Ukaz št. 27 (4. 3.): Podpora za brezposelne mornarje, ki čakajo' na vkrcanje. Ukaz št. 28 (4. 3.): Predpisi o ustroju ljudskih bank. Spremembe ukaza štev. 10-1949. Ukaz št. 29 )5. 3.): Proglasitev gradnje električnega voda z visoko napetostjo od tovarne cementa v Trstu do kamnoloma v Ricmanjih za javnoko-ristno in nujno potrebno. Ukaz št. 30 (6. 3.): Pobiranje občinskih trošarin v občini Trst. Sprememba ukaza št. 86-1947. Ukaz št. 31 (6. 3.): Predpisi v prid hotelske in turistične industrije. Sprememba ukaza št. 167-1950. in 2.937 za prodajo vseh ostalih predmetov. V času od 31. decembra 1950 do 31. decembra 1951 so odprli v Trstu 1.049 novih trgovskih obratov, v istem razdobju so zaprli 690 trovign. Za leto 1952 ni natančnih podatkov, znano je le, da so odprli okoli 630 novih trgovin, zaprli pa 280. V januarju 1953 so odprli 55 novih trgovin in zaprli 25. Danes je v Trstu nekaj nad 5.750 trgovinskih podjetij. Ce računamo, da je na Tržaškem okoli 300.030 ljudi, odpade na posamezno trgovino komaj 50 potrošnikov. ALI BODO ZACELI IZPLAČEVATI STANOVANJSKA POSOJILA? Poročajo, da je rimska vlada pristala na to, da se krediti za zidanje stanovanjskih hiš po tako imenovanem Aldisijevem zakonu povišajo na 800 milijonov lir. To naj bi omogočilo ponovno izplačevanje posojil. ZA GRADNJO LJUDSKIH HIS Oddelek Zavezniške vojaške uprave za javna dela je bil pooblaščen za nakup zemljišč v Spodnji Carboli (prej lastnina OMMSA) in je odobril načrte za gradnjo dveh stavbnih skupin s skupno 14 hišami (218 stanovanji) za skupni znesek 500 milijonov lir. Zavod za ljudske hiše (Istituto Autoncmo Čase Popolari) je že razpisal natečaj za ponudbe za prevzem del. Kako se preživi ja trst Draginja še vedno narašča Eurianji blesk našega mesta je po-Polnonia, v nasprotju z resničnostjo, kakor jo slikajo neizprosni statistični Podatki o gospodarskem in socialnem razvoju. Do tega prepričanja pride-rno, ako primerjamo številke, ki jih Vsebuje poročilo Trgovinske zbornice 2a mesec januar 1953 s položajem pred onim letom. Za gospodarski in socialni položaj v mestu je vsekakor zgovorna okol-nost, da je bilo januarja 1953 še1 ved-^°) 19408 nezaposlenih. ,Ako primer-■iamo položaj januarja 1953 z razme-p)-,, jjoncp januarja 1952, ko je ^našal0 število nezaposlenih 19.541, rideipo do zaključka, da v Trstu od ^kupnega prebivalstva 297.332 oseb skoraj ^a/0 iju[ji ne najde dela. Trst testenine iz bele moke r a vade n riž Pšenična moka 00 koruzna moka fižol krompij. Poradižnikova mezga dvakrat koncentrirana jmvadno namizno vino Ohro olivno olje maslo I Suha poleovka i Pasterizirano mleko sir i Sveža jajca PPažena kava »Santos« II Razpredelnica nam pove, Y. enem letu podražila vsa navedena med temi tudi zelo važna, ka-°r krompir, fižol ter pšenična in ko-PP/ma moka; podražitev je velika zal- II Pri podražitvi mezge. Zanimiva je primerjava s predvoj-nimi cenami (v letu 1938). Splošno’ ra-cPnajo, da je| kupna moč današnje lire Okoli 70-krat šibkejša kakor pred voj-P°’ se pravi, da 1 lira iz leta 1938 ve-ja 7o današnjih. Navedeni kazalec (in-eks) nam pove, da je cena nekate-m živil, kakor krompirja, fižola in Polenovke, poskočila za več kakor 70-t,at’ medtem ko je skok pri nekate-m drugih živilih izpod 70-krat (pri Pšenični moki, rižu, olju, mleku, siru III kavi). Primerjajmo zdaj še cene v januar-Ju 1953 s cenami v decembrur 1952. V Casu enega samega meseca je cena Paradižnikove mezge napredovala za poskočila je dalje cena masla. Polenovke, sira. Cena mesa domačih se ne more znebiti svojih 20.000 brezposelnih. To pomeni, da vse kričanje o razvoju stare in nove tržaške industrije ne more odpraviti tega za naše mesto sorazmerno velikega socialnega zla. Kako se pa preživlja tisto prebivalstvo, ki je vsaj zaposleno? Za danes preglejmo, kako so se razvijale cene v zadnjem letu. Navajamo cene nekaterih važnejših živil v januarju 1952 in v januarju 1953. Poleg tega pa tudi tako imenovani kazalec (indeks) cen v primerjavi z letom 1938; osnovo za leto 1938 smo postavili na 1, se pravi, da nam kazalec pove, za koliko je blago danes dražje v primeri z letom 1938. jan.1952 162.70 lir indeks 63.80 jan.1953 168 — lir indeks 65.88 118.— lir 60.20 128,— lir 65.31 122.951ir 46.40 124 — lir 46.79 81.60 lir 65.81 83 — lir 66.94 241.80 lir 83.09 271,— lir 93.13 46,65 lir 93.30 53 — lir 106 — 250,50 lir 81.07 340 — lir 110.03 130,75 lir 49.53 133,— lir 50.38 449 — lir 60.68 457.— lir 61.76 1202.90 lir 81.94 1242,— lir 84.60 610.95 lir 94.66 665 — lir 103.10 72 — lir 62.07 74.— lir 63.79 1000.05 lir 66.63 1077 — lir 71.75 31.70 lir 56.61 38 — lir 67.86 1805.90 lir 58.58 1857 — lir 60.23 da so se zajcev je napredovala za 4,41%, rutnine 3,92%, teletine brez kosti za 1,89%. Cena jajc in cena konjskega mesa sta nekoliko nazadovali — konjsko meso za 2,28%; v manjšem razmerju je nazadovala cena masti, masla, svinjskega mesa ter ovčjega sira. Hkrati pa je poskočila cena zelenjave za 18,60% (od 86 na 102 liri za kg), nekoliko je napredovala' tudi cena sadja. Ti) poviški so paralizirali padec cen ribam, ki je znašal 9,46%. Proučimo zdaj še razvoj celotnih življenjskih stroškov med januarjem 1952 in januarjem 1953. Statistika navaja podatke za prehrano, obleko, kuho in razsvetljavo, stanovanje in razne ostale izdatke. Navedbi stroškov za te posamezne potrebščine sledi indeksna številka z osnovo 100 v letu 1938; ta nam pove, kakšno je bilo razmerje med izdatki 1938 ter izdatki v januarju 1952 in januarju 1953. Življenjski stroški se nanašajo na petčlansko družino (s tremi otroki od 3. do 10. leta). Ako seštejemo izdatke za posamezne potrebščine, nam vsota da življenjske stroške, ki so znašali v januarju 1952 39.164 lir in v januarju 1953 39.685 lir. Indeks se je v tem času dvignil od 4964 na 5030 v letu 1953, ako vzamemo za osnovo 1938 = 100. Izdatkov za kuho jedi, kurjavo in razsvetljavo so narasli za 7.5%; posebno' znaten je povišek za stanovanje, ki znaša 26.6%, torej nad 1/4 dosedanjih izdatkov. Ce dodamo k vsem tem stroškom še povišani izdatek za razno potrošnjo (4.5=), tedaj uvidimo, da povečani življenjski stroški uničijo vsak morebitno ugoden vpliv znižanja stroškov za oblačila (17.9%), posebno še, če pomislimo, dia je potreba obleke za golo življenje mnogo manjšega pomena, kakor pa prehrana. Zdaj bi bilo treba še primerjati razvoj življenjskih stroškov z razvojem plač. Samo tako bi prišli do jasnejše slike o socialnem položaju Tržačanov. Tega vprašanja se bomo lotili drugič. J. T. Najvišje posojilo, ki ga lahko najamejo delavci in nameščenci za nabavo industrijskega blaga, znaša 100.009 dinarjev, za kritje izrednih stroškov (porod, poroka, bolezen, smrt itd.) pa 30.000 dinarjev. Najvišje posojilo, ki ga lahko najamejo kmetje in obrtniki za zboljšanje svojih obratov, znaša 200.000 dinarjev, najnižje pa 20.000 dinarjev. Vsa ta posojila bodo kratkoročna, ker jih bo treba vrniti najpozneje v 18 mesecih. Uvoz in izvoz iz koprskega okraja. V začetku letošnjega leta je bilo izvoženih iz koprskega okraja za . okrog 110 milijonov deviznih dinarjev, uvoženih pa za okrog 90 milijonov deviznih dinarjev raznega blaga. V izvozu zavzamejo prvo mesto sveže ribe, izdelki ribje industrije in vino, v uvozu pa stroji, izdelki kemične industrije, umetna gnojila in blago za široko potrošnjo. Volitve delavskih svetov. Po vseh podjetjih v coni B so’ v teku volitve delavskih svetov in upravnih odborov. Od prejšnjih članov delavskih svetov sme biti izvoljena na novo samo ena tretjina. Ta določba ima svoje dobre in slabe strani. Dobre strani te določbe so, da se z njo preprečuje, da bi postala ta funkcija nekako dedna in se tako tudi drugim članom delov- Prehrana Oblačilo Kuha-Iuč Stanovanje Bazno nega kolektiva daje možnost, da vpe- 1952 lir ind. lir ind. lir ind. lir ind. lir ind. Ijejo v poslovanje podjetja. Slaba stran 26.678 6021 2899 6640 1879 3782 918 766 3790 4573 te določbe pa je, da se z njo izloči iz 1953 30.164 6021 2379 5449 2020 4067 1162 970 3960 4778 nove uprave večina članov, ki so jo j c; v coni B za~ zad- T ^širitev jugoslovanskih zakonskih 2.30 aoioeb , '■Rad mnogimi jugoslovanskimi Ij) ?nskimi predpisi, ki so bili v Oz5601 ^asu razširjeni na cono B, sta ;/7e r gosP°darskega vidika važna prdepisa M 5 m°SBodarskega sveta FLRJ, s kaieri-hi"* Se zaižujejo cene nekaterim vrstam ati'0 fj3®3- Tako se znižajo cene lignitu in cl etllu premogu, v kolikor služita za orhačo uporabo, za 50%, Trgovskim oajetjem bodo ostalih 50% povrnili javnih sredstev. S tem znižanjem -odajne cene premogu se hoče pre-prevelika uporaba drv v go-“0c-injstvu in prekomerno izkorišča--1® gozdnega bogastva, g- rav tako se znižajo za povprečno ^ cene nekaterim industrijskim iz- poljedel- r&zi-i ' *------ ^ bo kl"ila Zn' UCa V cen* iz javniR sredstev, To 'zanje cen naj bi služilo pospeševa-i^u kmetijstva in ribištva v koprskem bujskem, okraju. .flEoia, ki jih uporabljata Vq in ribištvo. Tudi tu s' S področja pomorstva so bili razširjeni na cono B uredba in pravilniki vlade FLRJ o luških pristojbinah, o zdravniškem pregledu in cepljenju mornarjev, o oprostitvi plačila taks na' prošnje za izdajanje pomorskih knjižic in pravilnik o najmanjšem’ številu članov posadk na ladjah. Kreditiranje privatnega sektorja gospodarstva. Dosedaj je bilo kmrtu ali obrtniku v coni B težko najeti posojilo. Isto velja v manjši meri tudi za zasebnike. V Kopru posluje sicer Posojilnica in hranjilnica, toda injena sredstva so’ precej omejena. Spričo tega je bilo’ kmetu in obrtniku skoraj nemogoče investirati večje zneske za zboljšanje obratov. Da odpomore temu občutnemu nedostatku, bo Istrska banka v Kopru v bodoče odobravala privatnemu sektorju posojila, in sicer delavcem in nameščencem v potrošniške namene, kmetom in obrtnikomj pa za dopolnitev njihovih obratnih sredstev. tvorili do novih volitev in So se v teku prejšnje poslovne dobe dodobra se-znlanili s postldvanjem podjetja. Ker pa se spričo gornje določbe seznanja z upravo in poslovanjem podjetja vedno večje število delavstva, lahko smelo trdimo, da te dobre strani določbe izdal ek a odtehtajo njene slabe strani; to dokazuje vedno večje zanimanje delovnih kolektivov za uspešen razvoj njihovih podjetij. Nezdravi pojavi v trgovini. Dne 31. marca t. 1. sta zasedala v Kopru okrajni zbor in zbor proizvajalcev, ki sta precejšen del tega zasedanja posvetila razpravi o nezdravih pojavih v trgovini. Ugotovilo se je, da so cene nekaterih predmetov pretirane, kar povzroča med prebivalstvom precejšnje nezadovoljstvo. Tako so bile lansko leto cene v koprskem okraju povprečno za 18% višje kot v Sloveniji. Pa tudi med! posameznimi mesti v okraju samem vladajo precejšnje razlike v cenah. Tako so za isto blago cene v Piranu in Izoli višje kot v Kopru. Po živahni razpravi so bili sprejeti ustrezni sklepi, da se ti nezdravi pojavi čimprej odpravijo. F. J. Vozni red JUTOUIHE" ODHOD IZ TRSTA V BAZOVICO: PADRICE, GROPADO, TREBČE: 7.30, 9.30, 11.00, 13.20, 14.00, 17.10, 18.00, 19.10, 20.00; 8.30, 10.00, 11.00, 12.30, 14.30, 15.00, 16.00, 17.00, 18.30, 19.00, 19.45, 20.30, 22.30, ODHOD IZ TREBČ V GROPADO, PADRICE, BAZOVICO, TRST; 6.00, 6.45, 7.20, 8.20, 10.15, 11.45, 14.20, 15.15, 18.00, 19.05; 6.30, 9.15, 10.45, 11.45, 13.45, 15.15, 15.40, 16.45, 17.45, 19.00, 19.30, 20.30, 21.50. ODHOD IZ TRSTA V DOLINO: Avtobusi za Prebeneg so označeni z * 6.30, 7.20, 10.15 *, 12.00, 13.00 *, 15.00, 16.30, 17.00 », 18.00, 18.30, 19.15, 20.40; 9.00, 10.30, 12.30 *, 14.30, 16.00, 17.00, 18.10, 19.30, 20.35, 22.00. ODHOD IZ DOLINE V TRST: 6.00 *, 6.30, 7.00, 8.00, 11.15 *, 13.30, 15.30 *, 18 00 », 20.00; 6.30 *, 9.45, 11.00, 14.00 *, 15 00 17.30, 18.00, 19.00, 20.10, 21.30. karoserija 0 E n D I C Izvršujemo vsa popravila avtomobilov in predelavo karoserij TRST, ul. Cologna 48 - Tel. 52-32 TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila kličite nas na našo telefonsko Itev. 22'50'J Se priporoča Frankovič Leopold NABREŽINA ŠT. 73 HOTEL »JELOVICA” BLED Sodobno urejene sobe z vsem komf orlom. Restavracija na senčnati odprti terasi in vrt. Prvovrstna kuhinja, izbrana vina in druge pijače. V neposredni bližini jezera in kopališča Za prenotacije za skupine in posameznike obračajte se nn upravo hotela, telefon št. 316. ODHOD IZ TRSTA V RICMANJE: 7.30, 10.30, 12.15, 13.30, 18.00, 19.15; 9.30, 14.00, 16.15, 19.30, 22.45. ODHOD IZ RICMANJ ZA TRST: 6.00, 8.00, 11.00, 12.45, 15.00, 18.30; 6.30, 10.00, 14.30, 16.30, 20.00. ODHOD IZ TRSTA V MACKOVLJE PREKO DOLINE: 11.00, 13.30; 13.00, 22.30, ODHOD IZ MACKOVELJ V TRST: 7.10, 12.00, 14.20; 13.45. ODHOD IZ TRSTA NA PESEK: 7.45, 13.10; 7.45, 13.10. ODHOD S PESKA V TRST; 8.20, 13.50; 8.20, 13.50. ODHOD IZ TRSTA V PERNE CE: 14.30; 10.00, 13.10. ODHOD IZ PERNEC V TRST: 6.30, 15.10; 10.40, 13.15. N. B.: Ležeči tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob nedeljah in praznikih. Normalni tisk označuje avtobuse, ki vozijo ob delavnikih. SILVIO SERIN Import / Expoi% T R I E S T E M MADOHNA DEL MARE 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Uteusileria - Strumenti di misura Orodje — Aparati za merjenje Kroglični in valjčni ležaji POMLAD JE TU! Ali ste pomislili na primerno obutev? TREVISAN JOSIP TRST, Ulica Vasari 10 - Tel. 69-6-61 IMA VELIKO IZBIRO NAJNOVEJŠIH MODELOV MOŠKIH, ŽEN S KILI IN OTROŠKIH ČEVLJEV PO UGODNIH CENAH PRODAJA TUDI NA OBROKE POSTREŽBA TOČNA HOTEL „KVARNER“ OPATIJA - JUGOSLAVIJA Reprezentativni HOTEL kvarnerske rivijere Renovirana restavracija — Aperitiv Bar GRAND CAFFE KVARNER VSAK VEČER PLES VSAK VEČER PLES Ikim mi Litdu g o l Buicm- Zastopnik: «f AKOM MESEHMsIAK TRST- Ul. Mazzini 24 - Tel. 50-65 NABAVITE GA: m TRSTU: KERŽE IVAN trg S. Giovanni - SARINI FRANCESC0 ulica Coroneo 28 - v MILJAH: TARLA0 BIANCA C.so Puccini 13 v D0LIM: BANDI JOSIP - na PROSEKU: CARLI BOGOMIL (Butan Gas) v NARREŽIIUI: FRANCES-CHINI RIR0 trg S. Rocco v GORICI: F.tli C0MELLI C.so Italia 41 - LEGHISSA FERRUCCI0 C.so Italia B v TRŽIČU (M0NFALC0NE) PEDIGRADA TE0BALD0 trg d. Repubblica - v II0AI-CHI dei LEG. CESECHIA MICHELE Largo Petrarca LEGHISA FERRUCCI0 uSAGRADU: M0N0REC-CHI0 LINO - v FOGLIANU: CECCHINI VALERI0 - v TURRIACCU: Z0RBA R0MILD0 - v EIUMICEE-UQ: TACUMIN 0SCARE POVSOD V VSAKI HIŠI Nudimo Vam električne, plinske in druge štedilnike znamke ,,HELVETIA“, radtoaparate in drugi električni material Cene ugodne! 'tvrdka I ( Cf dl C* ( Zaloga istrskih in vipavskih vin ter kraškega terana j Skladišče in uradi: TIR ST, ICJ1L.. IDIElLi TIRIIOGNIETO ŠT. 3 / T E E E E O IN ŠTEV. '23" / IN AL ID O M E: TEE. ŠT. -11T 3 j ifloumijct Vino LJUBLJANA, Frankopanska 11 p. p. 145 TELEFONI 20-182 20-171 BR20JAV: YINEXPORT Ljubljana S®vailffi.«ni© inaftoollisi vipai-sr« sita!, izrišita asa i&žrslto visaa. 4er ©ragisaalsai EirašKa 4eras& Stalsao s&tojga stafodlMž- s&ejša Ibelsi sortsta stelilesaižnaa vina is ŠtafersJ&e r FRATELLI SMHHEi 0 UVOZ - IZVOZ NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE IN ZASTOPSTVA BOSCH - MAKKLLI - MERCEDES Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — Ul. CORONEO, št. 39 - Tel. 34-955 ..BRODOMATERIAL" Podjetje z ladjedelnišhim materialom CENTRALA: Rijeka, Tito« trg 3 - Tel. 32 4B, 41-2G SKCADIŠČE: Rijeka, Augoslocenske Armije CPiopil Tel. 41-91 FILIALA . Split, Josipa Podnje, Tel. 33-09 PREDSTAlfNIŠTEO : Trst, ulica Cicerone G/a Tel. 91-3G Uvozno-izvozno trgovsko podjetje. Izvršuje dobave in prodajo vseh vrst tehničnega materiala domače in inozemske proizvodnje za ladjedelniško industrijo, pomorska podjetja in ostala gospodarstva GRADSPED POD3ET3ETJE ZA TRANSPORT IN SPEDICI30 RIJEKA - ULICA UUE ADAMIČA 1/1 Telefoni : 23-60. 23-62, 23-64 Telegrami s „GRADSPE.IJ“ IZVRŠUJE VSE VRSTE 0DPREMNIH POSLOV V MEDNARODNEM IN LOKALNEM POSLOVANJU SUD EXPORT E. JOSIPOVIČ IMPORT - EXPORT TRST - VIA MAZZINI ŠT. 15 - TEL. 24-181 PUNTO FRANCO „ 28-328 Izvršujemo Vse posle trgovinskih operacij Specializirano podjetje za tranzitne posle JUGOSLOVANSKIM PODJETJEM NUDIMO POSEBNE POGOJE IN KREDITE Prevzemamo zastopstva postavnih interesov EXPRESS TRADING CORP. E X P O R T - IMPORT 27-18 40lh Avenue, Long Island City I, N. Y. Telephone STilwell 6-9083 pošilja preko svojega zastopstva v Trstu „RUN EX I M‘ Ulica GHega 2 - Tel. 28-363 vsakovrstne DARILNE PAKETE. — Akofimate svojce v Ameriki, pišite jim, naj se p o s l u ž u j e j o naše tvrdke. Tako bosta najhitreje in točno postreženi „PARK HOTEL" na Bledu Mednarodno znani hotel, ki leži tik ob pravljičnem Blejskem jezeru, nudi cenjenim gostom s svojini komfortom, priznano, izborno kuhinjo in odlično postrežbo prijeten oddih. Informacije in prenotacije za skupine in posameznike neposredno pri upravi hotela, telefon št. 338 in 248. 200 ležišč — Tekoča hladna in topila voda — Kavarna — Bar v kazino — Lastne garaže in teniško igrišče. Stran 4 TRZNI PREGLED tSthlk KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 I. - TELEFON ŠT. 54-58 PRIZNANA STAVBENO POHIŠTVENA MIZARSKA DELAVNICA in _ trgovina vseh vrst pohištva SPREJEMAMO NOVA NAROČILA IN POPRAVILA - NUDIMO PLAČILNE OLAJŠAVE MEDNARODNA TRŽIŠČA Pšenica (stot. dol. za bušel) 10/111. 27./III. 7/VI 229V. 223«/, Koruza „ „ „ „ 160 158i/s NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 36.50 36.50 121.50 121.50 Svinec „ „ „ 13.50 13.60 11.— 11. Aluminij „ „ „ 20.50 20.50 Nikelj „ „ 60.— 60. Bombaž „ „ 33.90 33.80 z., srebro dol. za steklenico 203,— 203.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) - . Cink „ „ — 7S:_ 763/, Svinec 88 i/. SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 218.— 214.20 SNAGA PRVI POGOJ ZAfZDRAVJE Kar velja za človeka, velja tudi za živino Živino moramo redno in dobro sna-žiti. Znan je živinorejski pregovor, ki pravi, da je dobro snažen,je živine polovica krmljenja. Izkušnje potrjujejo, da se živalska proizvodnja z rednim snaženjem zvišuje. Poleg dobre krme in primernih hlevov je za dober razvoj, živine zelo potrebno, da pravilno negujemo živalsko kožo, ne samo zaradi tega, ker je dobro očiščena žival lepša, ampak tudi zato, ker nam več koristi, saj je snaga pogoj zdravja. Koža varuje živalsko telo pred raznimi zunanjimi vplivi, ima pa še razne druge naloge, ki so za zdravje in pravilno delovanje živalskega telesa lahko življenjskega pomena. Koža urejuje živalsko telesno toploto, ki ji omogoča, da ostane na potrebni višini. Skozi kožo žival tudi diha; to dihanje je podobno dihanju s pljuči, vendar je manjše. V koži so posebne žlezice, tako imenovane znojnice in lojnice. Znojnice izločajo iz kože znoj, lojnice pa loj. Z izločanjem znoja pripomorejo znojnice v veliki meri k uravnavanju telesne toplote. Loj in maščoba iz lojnic napravljata in ohranjata dlako svetlo, kožo pa voljno in mehko. Skozi kožo se izceja telesni znoj in z znojem se sprimejo na koži izločki iz lojnih žlez, odmirajoče kožne luskine, prah in druga nesnaga; vse to pa napravlja na koži umazano prevleko, ki ovira delovanje kože in ne pusti svežega zraka v telo. Hkrati pa ta prevleka zmanjšuje tudi občutljivost kože in povzroča kožna vnetja. Nadalje pospešuje razna okuženja in daje raznemu mrčesu, ugodno priliko, da se nemoteno razvija in širi. Nesnaga zamaši ustja lojnic in znoj-nic; s tem pa ovira izločanje različnih škodljivih snovi z lojem, in znojem in tako vpliva zelo slabo na vse telo. Hkrati se začne ta nesnaga razkrajati, kar povzroča srbenje. Spomnimo se le, kako neprijetno je, če se oznojeni zaprašimo in kako hitro se umijemo Kmet in vrtnar konec aprila Na polju in na njivi: Sej koruzo le na zemljo, ki si jo globoko preoral ali prekopal in tudi dobro pognojil. Ne pozabi dodati domačemu gnoji; umetnih gnojil v dopolnitev. Na 100 štiri-jaških metrov (10 arov) pod)nrjemo približno 20 stotov zrelega hlevskega gnoja, 50 kg superfosfata. 10 kg amonijevega sulfata in 10 kg kalijeve soli. Ne odlašaj več s setvijo fižola za zrnje. Zemljo na njivi, ki si jo posadil s krompirjem, moraš ohraniti rahlo na vrhu in čisto plevela, da, ostane potrebna vlaga v spodnjih plasteh zemlje, kjer je korenine krompirja v svojem razvoju potrebujejo vedno več. Ne pozabi opleti tudi krm.sk,e pese. Kadar ima ta 5 do 6 listov, moraš rastlinice razredčiti, da bodo rasle posamič v zadostni razdalji druga od druge (vsaj 20 cm). Ali si že odstranil in uničil vso lansko koruznico z njiv? To delo mora biti opravljeno ta mesec, da ne zapadeš mbrebitni kazni, ker zakon zahteva to opravilo, da se črvi koruzne vešče ne širijo. Na vrtu. V tem času mora biti na vrtu vse posejano. Na prosto lahko sadiš tudi že paradižnike in v bol j zavetne in senčne lege tudi melancane in papriko. Presejaj in zalivaj pridno glavnato solato vrste »kraljica maja« in »kodrasto domačo«. Rahljaj zemljo tudi česnu in čebuli ter očisti plevel po vsem vrtu, preden gre ta v seme. Topla greda naj bo odprta podnevi in ponoči. Podreti pa je le še ne smeš. ker utegnejo nastopiti še mrzle noči in tudi mrzli dnevi, zlasti ob treh »ledenih možeh«. Hraniti moraš v njej še do srede maja zalogo ali rezervo paradižnikov, melancanov in drugih občutljivih rastlin. V vinogradu. Pri trtah morajo biti sedaj končana vsa zimska opravila: asm—T-MiMi ii ■■im—m— m—rrrn Razvoj živinoreje v Jugoslaviji in obrišemo. Kar koristi človeku, koristi tudi živali. Žival, ki ni redno sriažena, nima nikdar pravega počitka in miru; to pa zelo slabo vpliva tudi na delovanje tudi drugih organov, kakor pljuč, prebavil in srca. Živali same streme po snažnosti. Najboljši dokaz za to nam je divjačina. Prav tako lahko, opazujemo na paši govejo živino, kako se snaži s svojim raskavim jezikom in je navadno zelo čista. Popolnoma drugače pa je z živino v hlevu; tu nima žival na razpolago zadosti prostora. Poleg tega hleve dostikrat premalo čistimo. Tako se nabira v njih razna nesnaga, katere se živina ne more ubraniti in ji zelo škoduje. Žival si sama ne more veliko pomagati, ker se zaradi pretesnega prostora ne more zadostno gibati in obračati; zato pa ji moramo pomagati in jo redno dobro snažiti. Za snaženje živine potrebujemo krtačo (ščetko) in čohalo. Najboljša krtača je iz svinjskih ščetin. Krtačo je najbolje vleči v smeri dlake, dokler ne postane ta gladka in snažna. S krtačo odstranimo z živalske kože prah, nadalje razne nesnažne snovi, ki so se oprijele kože, ko je žival ležala, izločen in posušen znoj in razen mrčes, ki bi se sicer naselil na koži. Nekateri živinorejci uporabljajo samo čohalo za snaženje živine. To moramo resno odsvetovati. Z ostrim čo-halom lahko žival ranimo. Zaradi tega s, čohalom unažinjtf in očlstinto prahu le krtačo. S čohalom snažimo nalahko le živali z močno in debelo kožo. Razno umazanost, ki, se prime in prisuši na dlako in kožo, moramo naj-prvo razmehčati z mlačno1 vodo in šele nato odstraniti s čohalom ali krtačo. Po nogah ne smemo nikdar drgniti s čohalom,, ampak samo s krtačo. Očistiti moramo vso kožo in ne samo posamezne dele; snažiti pričnemo na zgornjih delih, a ne narobe, ker bi si- režnja, vežnja, cepljenje in kopanje. Začenja se seda pomladansko oskrbovanje trt. Odstranjuj poganjke na starem! lesu in preščipavaj rodne poganjke za drugim ali tretjim listom nad zadnjim grozdičem. Ob tihem, in jasnem vremenu požveplaj mladje s prav dobrim, vetiliranim žveplom, ki naj bo mešano s 3—5% modre galice (solfo ramato) ali pa s 5—10% praha »caf-faro«. V sadovnjaku. Hitro ko sadno drevje odcvete, poškropi ga, z arzenatovimi ali pa z DDT pripravki, kakor smo to že navedli v prejšnjem našem vestniku. V kleti, Ako nisi še drugič pretočil mladega vina, stori to nemudoma ob prvem jasnem! in mrzlem' vremenu. Pri tem pretakanju je bolje, da pride vino čim manj v dotiko z zrakom, zato ga pretakaj skozi gumijasto cev za vino. Klet zrači v jasnih in hladnih nočeh. V hlevu. Snaga in čist zrak pomenita tudi za živino polovico zdravja. Krma naj bo primerna delu, oziroma količini mleka, ki nam ga krave dajejo. Presnavljanje krme in proizvodnja mleka sta zlasti pri kravah v pomla-danskh mesecih zelo močna. V kokošnjaku. Kokoši morajo imeti vedno čisto pitno vodo. Pod kokljo podloži le odbrana in od dobrega petelina oplojena jajca. Gnezdo naj leži v mirnem, bolj temnem in vlažnem prostoru. Kokoši in tudi piščeta naj imajo na razpolago vedno tudi sveže zelenjave in apnenčevega peska. Zrnje in druga krmila za kokoši ne smejo biti plesniva ali skisana. Kakor hitro se pojavi kakšna bolezen v kokošnjaku, odnesi takoj obolelo kokoš k občinskemu živinozdravniku in posvetuj se z njim o potrebnih ukrepih. Tržaški trg KAVA TRST. Cene na viru proizvodnje: brazilska kava, fob pristanišče vkrcanja v dolarjih za 50 kg: Rio N. Y. 5 58; Rio N. Y 3 59,50; Santos Superior 62; Santos extra prima 67; srednje-ameri-ška, cif Trst v dolarjih za 50 kg: Haiti naravna ne kvotira, Salvador ne kvo-tira, Kostarika 71; arabska, cif Trst v šilingih za 50 kg: Gimma, 420; Moka Hodeidah 1 455; afriška, cif Trst za cwt v šilingih; Uganda prana in prečiščena 395 šilingov; Indonezijska, cif Trst za 100 kg: Bal; Robusta 385 holandskih florintov. Srednje cene za ocarinjeno kavo od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca za kg netto: brazilska: Rio N. Y. 5 1275; Rio N. Y. 3 1290; Santos Superior 1385; Santos E. P. crivello 18 1420; srednjeameriška: Haiti naravna 1390; Salvador 1460; Kostarika 1535; arabska: Gimma 1290; Moka Hodeidah 1 1280; indonezijska: Bali Robusta 1175; afriška: Uganda prana in prečiščena 1205 lir. SLADKOR TRST. Britanske tovarne sladkorja ponujajo blago po 81,30 dolarja 11/10 funta šterlinga za metrsko tono cif Trst. Sladkor s Kube stane 112 dolarjev za tono cf. Češkoslovaški in madžarski sladkor ne kvotira. Majhne količine angleškega sladkorja ponujajo preprodajalci p0 451/2 funta šterlinga cif pristanišče vkrcanja. KAKAO TRST. Good fermented Gold Coast kvotira 251 šilingov za 50 kg cif pristanišča vkrcanja proti vkrcanju v marcu-aprilu ali aprilu-juniju; Good fermented Nigerian new crop (nov pridelek) 249 1/2 šilinga proti vkrcanju v marcu-aprilu ali aprilu-juniju; Superior Summer Arriba 270 šilingov za 50 kg cif proti vkrcanju tekom enega ali dveh mesecev. Italijanski trg Vprašanje, ali bo deževalo ali ne, postaja kočljivo; saj utegne imeti posledice za celo vrsto kmetijskih pridelkov. Suša grozi kar v 60 pokrajinah Italije. Zdaj ne gre več samo za cene krme, ki še ved. no rasje, temveč tudi za pšenico in druge vrste žita. V kratkem bi morala ital;, janska vlada določiti ceno novi pšenici, vendar še vedno odlaša, ker še ni mogoče preceniti, kakšna bo letina, prav gle-d ena to, da vlada suša. Velikonočni prazniki so vplivali tudi na tržne cene. Povpraševanje po govejem mesu, zlasti po telečjem, je naraslo. To velja tudi glede perutnine. Cene jajc so bile čvrste. Cena pšenici ni popustila. Prav tako cena koruze, ovsa in ječmena. Neoluščen in oluščen riž sta ostala pri starih cenah. Rižne kulture ne trpijo pomanjkanja dežja, ker je na rižiščih še dovolj vode. V nekaterih krajih, kakor v Modeni, ji cena sena dosegla vrhunec, saj so plačevali v Modeni za stot sena kar 6.500 lir. ŽITARICE PADOVA. Cene v lirah za stot fco vagon ali kamion brez davkov; mehka pšenica fina 7750-7800. dobra 7700-7750; koruza marano 6500-6550; ameriška hibridna koruza Fister 5950-6050; činkvantin 6350-6400: inozemska koruza (fco Benetke), Jel!ow Com 5900-6000; oves 5350-5450; oves inozemski 5000-5100; inozemska rž 6250-6350; pšenična moka tipa «00» 9350-9500; tipa »0« 8800-9000, tipa »1« 8500-8650, tipa »2« 8200-8350; pšenični otrobi 5000- 6050; pšenični zdrob tipa »0« 11.200-11.300, tipa »1« 10.700-10.800: koruzna moka bela 6800-6900: koruzni otrobi 5200-5250. PAVIA. Neoluščeni riž fco proizvodnja: navaden 6500; Maratelli 7300; Ri-naldo Bersani 7850; Vialone 7750; Ar-borio' 7700. Oluščeni riž: navaden 9250; Maratelli 12.250: Razza 77 12.060; Ri-naldo Bersani 13.050; Vialone 13.550: Arborio 15.500. ŽIVINA PARMA. Cene za kg žive teže: voli in junci I 260-280, II 230-260; krave I 190-220, II 160-190; biki I 260-290, II 220-250; telički 1 350-380, II 270-310; teleta 6-12 mesecev I 240-270, II 240-270. Prašički za rejo 16-20 kg 650-750, 20-50 kg 300-320; suhi prašiči 50-70 kg 290-310; 80HOO jkg (280-290; debele Svfithje 120-150 kg 280-290, 150-180 kg 290-300; 180 kg in več 300. PERUTNINA PADOVA. Za kg fco prodajalec: zajci 320-340; purani 500-600; pegatke 800-1000; kokoši 650-700; piščanci 900-950; golobi 500-750 lir par; jajca 25.800-26.500 lir tisoč komadov. MLEČNI IZDELKI MILAN. Cene za kg fco sirarna: lombardsko maslo iz smetane I 840-850; emilijsko 790-800; čajno maslo 900; sir emilijski proizvodnje 1951 870-900; proizv. 1952 690750; krajevne proizv. 520-540; sbrinz 470-500; ementhal 490-530; provolone 480-530; gorgonzola 210 220; Italico 390410; taleggio 260-280; crescenza 310-320. VINO MILAN. Cen za stot-stop. fco milanska postaja: Piemonte črno 10-10,5 stop. 500510; 11-12 stop. 530-550, 12-13 stop, 560-580; Barbera 580-610; Oltrepo pavese 10,5-11 stop. 500-520, 11-12 stop. 520550; Mantova črno 470-490; Valpo-Rcella in Bardolino 590-610; Soave belo 610-630; Raboso 490-520; Reggiano 10-11 stop. 500-520, 11-12 stop. 520-550; Modena 490520; Romagna belo 500-520, črno 480500’; toskansko navadno 480-500; Marche črno 510540; Barletta extra mešanica 13-14 stop. 475-495; navadno 465-475; Sansevero belo 505-520; Corato rdeče 515-535; Sguinzano 490505; Lecce 13-144 stop. 475-490; 14-15 stop. 490-500; Lecce rdeče 490505; piemontski moškat 980010.300 za stot; paveški moškat 8900-9200 lir za stot; emilijsko črno filtrirano 6500-7000, filtrirano sladko Brindisi 8600-8900 lir stot; Rionero-Barile 8200-8700 lir stot. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Paradižnikova mezga v prodaji na debelo fco proizvodnja dvakrat koncentrirana: v škatlah od 1/2 kg 280, trikrat koncentrirana 295; v škatlah 1 kg dvakrat koicentrirana 263 trikrat koncentrirana 280; v škatlah 5 kg kvakrat koncentrirana 255, trikrat koncentrirana 270. KRMA t FERRARA, Majsko seno prosto 2950-3100, v balah 3300-3450; detelja prosta 3150-3400, v balah 3500-3700; pšenična slama prosta 1000-1100, v balah 1300-1500. Ker ni bito že 50 dni dežja, so cene še vedno čvrste. PADOVA. Blago fco skladišče prodajalca brez davkov: lanene pogače 6400-6500 lir za stot; pogače iz sezama 5000-5500; ricinove pogače 2400-2500; tropinske pogače 900-1000; moka iz zemeljskih lešnikov 6400-6500; lanena moka 5700-5800; moka iz sezama 4700-4800; moka iz sončnic 20002100. Ponudbe kitajske vlade za spravo na Koreji kakor tudi najnovejši ukrepi sovjetske vlade, ki težijo za dosego notranje in mednarodne pomiritve, so ugodno vplivali na razvoj na mednarodnih trgih. S popuščanjem mednarodne napetosti popuščajo tudi cene vseh surovin strateške važnosti. Nazadovale so zlasti cene blaga, ki ga proizvaja šterlinsko področje, razen cene volni, ki se razmeroma še vedno drži. Tako je cin popustil za 52 funta šterlinga pri toni v Londonu, medtem ko je cena kavč.uka padiJa na 20 penijev za funt, to je izpod ravni, na kateri se je gibala pred izbruhom korejske vojne. Tudi na ameriških trgih so pričele cene nekoliko popuščati. ŽITARICE V tednu do 2. aprila je popustila cena pšenice na čikaški borzi od 229 1/8 na 223 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v maju in od 231 5/8 na 225 proti izročitvi v juliju; cena koruze je padla od 159 7/8 na 156 5/8 prot; izročitvi v maju. Na mednarodni konferenci za podaljšanje žitnega sporazuma, ki zapade v juliju, so se nasprotne stranke približale. Države uvoznice so pripravljene plačevati žito po 2,05 dolarja za bušel; medtem ko zahtevajo države izvoznice 2,10. Konferenca zaseda že od konca januarja v Washingtonu. Prisostvujejo predstavniki 46 držav. Dosedanji mednarodni sporazum glede žita je predvideval ceno 1,80; vendar niso ZDA hotele izvažati pšenice izpod 2,15 dolarja, medtem ko ni hotela Britanija plačati več kakor 1,95 dolarja. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja na newyorški borzi je zopet popustila in dosegla 2. aprila 3,12 stotinke dolarja za funt (teden poprej 3,17) proti takojšnji izročitvi in 3,15 proti izročitvi v maju. Cena kave, ki je po odpravi državnega nadzorstva dosegla 60 stotink za funt, popušča. V tednu do 2. aprila je padla od 58,05 na 56,66 do stotinke dolarja za funt. Cena kakava se še drži in je samo za malenkost nazadovala (od 30,40 na 30,25 stotinke dol. proti takojšnji izročitvi.) Po najnovejših cenitvah bo pridelek kave v sezoni 1952-53 dosegel 40 milijonov vreč (po 60 kg), se pravi L3 milijona vreč več kakor v sezoni 1951-52. VLAKNA Cena volne je v New Yorku nekoliko popustila, in sicer od 146,5 na 141 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Ameriška vlada namerava vzdrževati ceno surove volne v sezoni 1953 db 1954 pri povprečni ceni 53,10 stotinke za funt; medtem ko znaša sedanja cena 54,20. V Bradfordu je splošno vladalo mrtvilo zaradi velikonočnih praznikov. Pričakujejo dražbe 20. aprila v Sidneyu in Melbournu. V Franciji (Rubaix): je cena popustila od 1550 na 1510 frankov za, kg proti izročitvi v aprilu. Cena bombažu se drži. V New Yorku 2. aprila 33,80 (teden OLJE PADOVA. Za stot brez davkov: o-livno olje extra 46.000-47.000, fino 45.000-46.000, navadno 43.500-44.500; dvakrat rafinirano »A« 45.500-46.500, »B« 41.000-442.000; semensko olje odlične kakovosti 33.200-33.500; srednje vrste 32.500-32.800. PAPIR FIRENZE. Fco skladišče papirnica: beli tiskarski papir 140-160 lir; pisarniški srednje kakovosti 155-170, fin 185-300; barvani papir za lepake 170-195; barvani tiskarski papir srednje vrste 160-170; ovojni papir fin 150-220. Karton sivi 70-75. VREČE ROVIGO. Fco proizvodnja brez davkov: vreče iz jute (120x70) 800-830 gr. 285-295 lir kg, 700-750 gr. 285-295; vreče za gnojila (115x 65) 480-490 gr. 285-290; vreče za krompir 300-330 gr. 300-310; rabljene vreče za otrobe; papirnate vreče (50x 100) 53-55. KOŽE REGGIO EMILIA. Za kg osoljenih kož z repom fco grosist: voli do 40 kg 260-270, nad 40 kg 265-275; biki do 40 kg 240-250, nad 40 kg 215-225; teleta 3-6 kg 750 kg 750-760, 6-8 kg 720-730, 8-12 kg 590-600, 12-20 kg 460-470, 20-26 kg 370-380; teleta do 30 kg z glavo in parklji 300-310; konji 120-200; mezgi 140-150; osli 110-120; ovni surove kože 270-280, suhe kože 660-680; zajci (suhe kože) 220-250; jagnjeta za kožo- 450-500. poprej 33,09) proti takojšnji izročitvi. V Aleksandriji je karnak notiral 61,31 (teden poprej 40,71) proti takojšnji izročitvi, ašmuni 51,33 (50,84) talarja za kantar. KAVČUK Kavčuk je na londonski borzi popustil in dosegel 20 1/4 penija za funt. Angleži pričakujejo vesti o ameriški politiki glede sintetičnega kavčuka, prav tako poročila o pogajanjih za sklenitev premirja na Koreji. V New Yorku je cena naravnega kavčuka nazadovala v tednu do 2. aprila od 25.80 na 24,60 stotinke dolarja proti izročitvi v maju. KOŽE Na newyorški borzi je cena kož padla na 16,15 stotinke dolarja; KOVINE Na trgu z bakrom je zanimiv sporazum med tremi glavnimi ameriškimi družbami, ki proizvajajo to kovino. Gre za podjetja Kennecott, Ana-conda in Phelps Dodge Co, ki so sklenila povišati prodajno ceno domačega bakra od 27,50 na 30 stotinke dolarja za funt pričenši s 1. aprilom. Baker je v New Yorku notiral 2. IV. 30 (teden poprej 27,50). Tečaj cina je ostal pri 131 1/2, svinca 13,50, cinka prt 11, aluminija 19,50; prav tako je ostal neiz-premenjen tečaj niklja pri 61,83, antimona 34,50, litega železa Pennsylvania pri 57, Buffalo 55, starega železa 44,25. Tečaj živega srebra je bil 2. aprila •200-203 (teden poprej 200-207) Cin je v Londonu popustil od 943 na 905 šter-lingov za tono 1016 kg. Cena bakra je ostala neizpremenjena pri 338/10, cena cinka je bila 77 1/4 (teden poprej 79 1/4. Volfram stane 310 šilingov trgovinska enota. JAJCA V HAMBURGU Po poročilih iz Hamburga se kupčija z jajci letos ni razvila o velikonočnih praznikih v običajnem obsegu. Ponudba je bila zelo velika. Jajca so prodajali v trgovinah na drobno po 18,9-19 pfenigov. Iz Holandije ponujajo 13,50 goldinarja za 100 komadov, iz Švedske in Norveške po 610-612 dolarjev za 1000 kg. NOVA CENA ŽVEPLA V ITALIJI Upravni odbor Ente Zolfi je sklenil odpraviti povišek 20.000 lir pri toni žvepla za izvoz, da bi italijansko žveplo lahko Konkuriralo drugirrj državam. Na mednarodnem trgu je namreč več žvepla. Italijani računajo zlasti na izvoz v Francijo, ki potrosi letno okoli 120.000 ton žvepla in nabavlja žveplo v ZDA in Italiji. Pred prvo svetovno vojno je Francija uvažala žveplo samo iz Italije. Čeprav je danes ameriško žveplo cenejše, kupuje Francija tudi v Italiji, ker nima dovolj dolarjev. Svetovna potrošnja žvepla narašča. V letu 1955 računajo, da bo primanjkovalo 220-335.000 ton (v državah OEEC, kjer bo potrošnja dosegla 1.005.000 ton, medtem ko bo primanjkljaj v ZDA znašal 400.000 in potrošnja 6.400.000 ton. Jugoslavija si prizadeva, da bi nadoknadila vse izgube, ki jih je povzročila zadnja vojna, da bi tako zagotovila prebivalstvu dovolj hrane v mesu in mleku, hkrati pa tudi izvažala živino v tujino. Med vojno je živinoreja v Jugoslaviji silno trpela. Po vojni so se razmere kmalu izboljšale, toda zadnje suše so zelo zavrto ta razvoj. Lansko leto je bilo v Jugoslaviji 4 milijone 845.000 govedi, se pravi manj kakor na pr. leta 1921, ko je število doseglo 5,076.000. Višek je število doseglo leta 1949 s 5,264.000 govedi. Leta 1951 je padlo na 4,720.000. Pred vojno, leta 1939, je imela Jugoslavija 4,332.000 govedi. Strokovnjaki priporočajo zlasti živinorejcem, naj živino bolje hranijo in opustijo kravjo vprego, da bi se pridobivanje mleka povečalo. Kljub napredku mehanizacije je še vedno od vse vprežne živine 63% krav, s katerimi delajo predvsem v kmetijsko zaostalih predelih Jugoslavije in na manjših kmetijah. Uvajanje kmetijskih strojev in izločanje krav iz vprežne živine bo omogočilo, da se usmeri vsa proizvodnja v povečanje proizvodnje mleka in mesa. Glede usmeritve razvoja v bodočnosti navaja strokovnjak v »Ljudski pravici«; V ravninskem področju bo vzreja usmerjena v proizvodnjo mleka in mesa, v hribovitem alpskem predelu pa bo poudarek v kombiniranih svojstvih: mleko, meso in delo. Za prvo področje ustreza najbolj svetlolisasto ali simentalsko govedo, v hribovitem alpskem in kraškem predelu sivorjavo govedo, v krajih s slabšimi pogoji pa tudi buša. Pincgav-sko ali cikasto pasmo bodo gojili samo v Sloveniji in na Hrvatskem. KMETIJSKA ZADRUGA GRADI PREDOR Na polotoku Pelješcu je kmetijska zadruga zbrala 5 milijonov dinarjev za gradnjo predora med hribom Sv. Toma. Tako bo Potomlje neposredno povezano z morjem skozi predor. Skozi predor bodo pihali morski vetrovi in ugodno vplivali na podnebje Po-tomskega polja, kjer je precej vinogradov. NAGLICA NI VEDNO NA MESTU Bratislavska »Pravda« graja pomanjkanje discipline v tekstilni industriji, zaradi katerega je kakovost oblačil, ki jih nudijo naprodaj na Češkoslovaškem, zelo na nizki stopnji. List se pritožuje, da državna in zadružna podjetja pogostoma kršijo svoje pogodbe, kar ima za posledico, da dostikrat dobavljajo blago, ki ni naročeno in obratno. Skladišče na debelo v Bratislavi je moralo vrniti 28.520 tuljcev sukanca tovarnam M.D.Z., ker je bil pretenek, medtem ko so tekstilne tovarne v Prešovi izdelale hlačnice v dveh barvah, eno temnorjavo in drugo svetlorjavo, ter 5 cm krajši kot bi morali biti. ženske pa se pritožujejo, nadaljuje isti list, da so rokavi pri oblekah, ki jih izdelujejo v Bratislavi, veliko preozki, ter da vlada pomanjkanje nekaterih oblačil. KONSERVIRANJE MESA Z OBŽAREVANJEM Ameriška vojna mornarica bo začela zdaj uporabljati nov način konser-viranja mesa. Nov postopek ohrani meso s katodnim obžarevanjem sveže 60 dni in še dalje. Po izjavi mornariških živilskih strokovnjakov pomeni ta nov način velik korak naprej, verjetno največji napredek od časa, ko so sploh izumili konserviranje živil. MLEKO CENEJŠE Po odtoku francoske vlade je bila cena mleka pri proizvajalcu določena na 27 frankov za liter in tako znižana za 3 franke. Cene na debelo so bile znižane za 2 franka. »»GOSPODARSTVO*1 Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STtVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugos]avijo letna 360 din, polletna 180 din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstva«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stojpca 40 lir, za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Berce Odgov, uredni^ dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« VALUTE V MILANU 29. III. 1953 3. IV. Min. Maks. Funt šterling 6.950 6.900 6.900 6.975 Napoleon 5.850 5.550 5.550 3.700 Dolar 630 628 628.— 630 Francoski frank 159..— 160.— 159.- 161,50 Švicarski frank 147.— 146.75 146.50 147,— Funt št. papir 1.670 1.660 1.660 1.670 Avstrijski šiling 24,50 24.75 24,25 24,75 Zlato 672,— 757 757 672 BANKOVCI V CURIHU dne 2 IV. 1953 ]BO]E£:Z2^ ZDA (1 dol.) 4,28Vi Anglija (1. f: št.) 11,30 Francija (100 fr.) 1,08% Italija (100 lir) 0,68 Avstrija (100 šil.) 16,67i/, Čehoslov. (100 kr.) 1,65 Nemč ( 100 mark) 93.25 Belgija (100 fr.) Holand. (100 fi., Švedska (100 kr.) Izrael (1 f, št.) Španija (100 pez.» Argent. (100 pez.) Egipt (1 f. št.) 8,28 109,— 76.— 1,70 9,75 17.55 9,40 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 29. III. 1953 7. IV. Min. Maks. Južna železnica Splošne zavarov. Assicuratrice Riun. Adr. Sic. Jerolimič > Istra-Trst* »Lošinj« Martinolie Premuda Tripkovič Openski tramvaj Terni 1LVA Zdr. jadr, ladjedel. Ampelea Arrigoni 1.715 1.640 1 640 1.725 12.150 11.600 11.600 12.250 3.850 3.850 3.850 3.850 5.350 5.325 5.325 5.400 5.350 5.300 5.300 5.300 850 850 850 850 9.000 9.000 9.000 9.000 4.500 4.500 4.500 4.500 8.550 8.550 8.550 8.550 11.050 11.050 11.050 11.050 1.710 1.725 1.710 1.725 225 — 234 225 240— 290 274 274 290,- 68,— 67,50 67.50 68 800 800 800 800 1.000 1.000 1.000 1.000 ser padla nesnaga na že osnažena mesta. Živina, katere redno ne snažimo, celo trpi; prah in razni mrčes povzročata močan, srab. Živina se zaradi tega drgne in se poskuša znebiti te nadloge. Živino snažimo enkrat, največ dvakrat dnevno. Snažiti moramo vso živino. Nekateri se izgovarjajo, da ni dobro snažiti mlado živino, kar seveda ni res. Tudi pri mladi živini se nabira nesnaga na koži. Delovne vole, ki so močno potni ali mokri od dežja, snažimo podobno kakor konje. Mokroto najprvo dobro iz-žmemo, nato odrgnemo živali do suhega s slamo in nazadnje jo pokrijemo. Snaženje s krtačo pa opravimo šele potem, ko je koža že popolnoma suha. Izkušnje učijo, da vpliva pravilno čiščenje kože zelo dobro na mlečne žleze in da daje krava, ki jo dnevno dobro čistimo, več mleka. Priporoča se PRAČEK MARTIN Skedenj - ULICA Dl SERVOLA 124 MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah: mmm silvio VEfilllTI MII ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI 24 Telefon 23-770 Telifon 68-17 BIGOT EfililO LOIGO GUI ULICA GENOVA 15 ULICA UDINE 59 Telefon 23-760 Telefon 55-06 ..JADRAN DRVO" izvoz - uvoz (Bivši DIP Rijeka) RIJ EK A - Rade Končara 19 Telefoni: 41-67, 34-20, 35-22, 35=45 f IZVAŽA JELOV IN BUKOV REZANI GRAD-BENI LES IN OSTALE GOZDNE PROIZVODE Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa TU » J5. K> : TRST - ULICA CR1SPI ŠTEV. 14 - TELEFON 93-502 SIKILAVOItŠClJE: ULICA D E L L E MILIZIE ŠT. 12-19 TEL 96-510 UVOZ IZVOZ R SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-«.5 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL. 96-8-47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 69 POŠTNI PREDAL 184 TELEGR.: SPADSPEOIT KOOPER ATIVA-SLOVENI3 A ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/it. P. P. 75 L OdKupufe isa isvaža vse vrste žaganega isi tesanega Sesa, želegnišKe prage, hrastove doge, drva, oglje in ostale g©&dne sortianente -UuUnopicmet LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA IZVRŠUJE TAKOJŠNJE DOBAVE: GOVEJE ŽIVINE - GOVEJEGA MESA - ZAKLANIH TELET - KONJ ZA KLANJE - KONJ ZA DELO GOVEDO IN KONJI STALNO NA ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, ZAHTEVAJTE TOČNE PONUDBE OD: SLOVENIJA - ŽIV1NOPROMET, LJUBLJANA DALMAT NOVA 1/1. - POŠTNI PREDAL 222 - TELEFON 22-212 Vi 80 hi te gl di PN ni sk Vi; Contmmtal EXPflRT LJUBLJANA - TOMŠIČEVA 7 Telefon št. 21-826 23-549 PODJETJE ZA UVOZ , IZ VOZ ✓ RETA'PO RT nij Sv liji sta Ka Izvaža Konzervirano meso, mesne konzerve, konzervirano sadje, živalske odpadke, usnjeneUzdelke, krzno, živino in konje Uvaža Kolonialno, tekstilno in galanterijsko blago, stroje, otektrično blago, stekla in steklene izdelke, jedilne pribore, avtomobile vseh vrst, kolesa, kemične izdelke za živilsko industrijo, foto in kino aparate, medicinske aparate itd. I bo les fa; ke s« I sta 'lik i ( 'ar 'j tli Oddaja avtomobilov v najem za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Trst, Dl. Timens st. 4 - Tel. 90-286 v uradu - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE I CENE UGODNE Trgovina z lesom na dr in na debelo MOŽE VLADIM MIZARJIH 0eske smre- KMETOVALCI I Zle ZZZh PODJETNIKI % lesov, trame in parke te nudi najugodneje CALEA Tel. 90441 X R S T Viale Sonnino, 24 Skladišče in pisarna: Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne-’! G J. COLOM & FIGI! UVOZ - IZVOZ MaUTOTISTJE in IZDELKOV Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0L1NTER - TRIESTE kje: M tiai •ok 'krt ie ( »rej ■ien -'es 'htti bah Pik >na ^ j Pok TOV ■nit: ^api 'atu ter aiin ‘Tei K 'im, £i s Jo