KATOLIŠK CERKVEN UST.
»Danica*1 izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za eelo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za četert leta 1 gl 20 kr V tiskarnici sprejemana za celo leto 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za ,/4 leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide „Danica dan poprej
Tečaj XLII.
V Ljubljani, 21. rožnika 1889.
List 25.
Nezvestoba zadene nezvestnika samega.
Ali si ti, Blaž? Odkod si jo primahal? dejal je kerčmar blizu italijanskega glavnega mesta, vstopivšemu znanemu možu.
„Iz Viterba. No, konečno sem vendar prodal vole," odgovori prišlec.
«Za koliko?" vpraša naglo radovedno gostil ničar.
„Za petsto lir. ^
.,No, tu se že splača dober požirek.u
..Tega se tudi ne branim, kakor vidiš.u
Kmalu nato sta sedela gostilničar in gost pri samostni mizi v zaupljivem razgovoru. Iz-praznovala sta s slamo opleteno steklenko „orvi-jeskovca." Blaž je krepak kmet, nekoliko robatega obraza: pa z oči in obraza mu sije poštenost in zvestoserčnost. Dobra kupčija in dobro vino — to mu je ra^vezalo jezik in s serčnim veseljem je pripovedoval kerčmarju o svojih ronogoverstnih osnovah, kako bode porabil denar v zboljševanje svoje kmetije. Kerčmar mu pridno priterjuje in pomaga piti, ter ga pri tem natanko opazuje. Ne mara zdaj, če ne že prej, je tudi on v mislih spletal, kaj bo storil.
Konečno je bilo treba Blažu odriniti. Sicer bi bil rad še ostal, toda avemarijo je že odzvo-nilo in njemu je bilo treba še prehoditi kake dve uri ali več do doma.
„Tedaj z Bogom, oče Beppo!" dejal je kerčmarju.
„Eh kaj! kozarec najboljšega ti bo noge podkupi. Sej veš, kerčmar ne pusti z lepa koga s polno mošnjico denara iz hiše," meni gostilničar.
„Dobro: pa le hitro ga prinesi." reče Blaž.
Kerčmar gre po drugo steklenko. S polglasnim žvižgom pa pokliče svoja odrasla sinova. Pošepeta jima starec: ..Blaž ima pri sebi 500 lir: skozi Maccliio pojde: že vesta, kaj." Nato gre zadovoljno mermraje v sobo k svojemu gostu. Novo steklenico sta mnogo hitreje spraznila, kot prejšnjo. Kerčmar Bb.ža že ni mogel nikakor več priderževati. dasiravno mu je na vse svitke prigovarjal. Vzel je Blaž palico v roko in vesel jo mahne proti Maecliii.
v
Cez kake pol ure je prišel do germičevja. Pijan ni bil — ker Italijan se ti ne upijani lahko, razun ako vina ne pozna — po Noetovo. Svoje osnove premišljujoč Blaž malo pazi na pot: sej je že tolikrat ondod hodil.
Kar neprevidoma ga zgrabita dva močna človeka in predno se je mogel braniti, ga veržeta na tla. Eden tolovajev ga stisne za vrat. drugi pa mu pretipa žepe in mavhice po vsi obleki. Toda zastonj. Denarja nikjer ni najti. Prekanjena v svoji nadi pretepata roparja Blaža, dokler je mogel gibati. Nato jo urno ulijeta.
v
Cez poldrugo uro koraka revež Blaž nazaj proti gostilnici. v kateri se je prei mudil. Do doma je imel še daleč: zato se je odločil — ves zdelan — za bližneje pribežališče. V gostilni je bilo vse tiho; vendar luč je še gorela. Začuden mu pride kerčmar naproti:
„Blaž, kaj te je prineslo nazaj ? Ali si kaj pozabil? Oh, kakšen si!u
^Roparji so me napadli. Posveti mi. da grem v posteljo: ves sem razbit.^
rPoverello (ubožec ! Ne bil bi te smel proč pustiti. Pa, da si vsaj živo kožo odnesel! Hvala Bogu za ta čudež."
„Hvala Bogu, tudi denarce sem rešil! Bila sta še začetnika in nista mislila na klobuk."
„Toliko bolje. Tako si vsaj precej srečno odšel nesreči. Ali nisi nobenega spoznal?44
„Počernila sta si bila obraze in nista spregovorila ne besedici. Nič ne sumim, kdo bi bila."
Blaž se vleže v posteljo, toda nikakor ne more zaspati. Razbolevale so se mu proge vedno bolj in bolj. Bilo je že proti polnoči; ne more več tega dalje prenašati. Želel je dobiti olja. da bi si ldadil skeleče rane. Vedel je, da se v pivni sobi nahaja olje, in vrata niso zaperta. Bil je namreč dobro znan v gostilnici. Vstane in se tiho splazi po stopnjicah, da bi ne zbudivši koga, dobil olje.
Kako pa je ostermel, ko je o tako pozni uri slišal v sobi govoriti. Kratki stavki, čudno šepetanje. Oče in sina v temi. Cuj!
rNo, na vaju se mi je kaj zanesti! Podloge pri klobuku — pa ne preiskati, to sta mi tepca.44 rAli oče. kdo bi zaupal Blažu toliko previdnost? Mislila sva. da ste ga že vi ob denar spravili, in da je nama treba le samo dolžnega pisma poiskati.44
„To je še dobro, da vaju ni spoznal; vernil se je nazaj.. ,44
r Nazaj se je vernil? Tedaj oče, dajte
da _______44
rSe ve, da mi še enkrat vse skazita. Jaz
se le samo nase zanesem..... Vidva pa pojdita
na vert in skopajta ta čas jamo: da vesta? V jedni uri mislim, bom vse opravil; potem ga bom skozi okno vergel in vidva ga zakopajta."
Lahko .si je misliti, kako je nastavljal ušesa Blaž pri teh besedah. Sedaj je še-le mu bilo vse jasno. Ker ni mogel uiti iz hiše, se je tiho nazaj splazil v spalnico.
Kaj vse se je motalo naslednjo uro v Bla-ževi duši! Imel je po deželni navadi v čevlju dolg nož. Koparja sta mu ga bila pozabila uzeti. Tega je stisnil v roko in se bos postavil k vratim. zvesto prisluševal. Derhtal je, kakor od mraza. Tsmertiti se pa ne dam, branil se bom na vse kripljc! Tako si jc mislil stoje pri vratih; strašne misli so mu rojile po glavi. „Kri, kri." je mermral. ,,strašna reč jc to . .. o Madonna mia o sveta .Mati Božja), strašna reč! Ali ne morem ubežati? — ubežati. .. oh, ves pobit in razmesarjen ... ali ne čuje kerčmar? Ali mi ne kopljeta že njegova sina groba doli na vertu?... Trije proti enemu. Cuj! prej bom vendar pogledal, ali me misli s sekiro, ali z bodalom umoriti. . . saj sem jaz mlajši. . . ali bode planil na posteljo, <1a hi me spečega usmertil! Cuj, čuj!"
Tiho pritapa kerčmar po stopnicah gori, odpre vrata — Blaž se še bolj v kot stisne. Temno je v sobi. — Beppo se upognjen splazi
k postelji, da zabode Blaža...... Kar nasleduje
nočemo popisovati. Nekoliko minut kasneje leži kerčmar mertev na tleh; usmertil ga je Blaž, ki je v smertnem strahu branil samega sebe.
Ko je zveršil to strahoto, se je zgrudil sam na tla. Toda merzli pot ga je kmalu zbudil k zavesti. Obleče se v kerčmarjevo obleko, merliča pa v svojo. „Grob je izkopan; tu je njegova žertev. Glejte, da zagrebete mertveca, predno se prične daniti," mermral je Blaž, z grozno mirnostjo in premislikom. Nato je vergel truplo skozi okno na vert....
„Tako, onadva pokopujeta. . . zdaj pa le hitro! Pot je prosta.44---
Zjutraj pride četa orožnikov pred kerčmo.
„Kje je vaš oče?44 vprašajo.
„Ne veva. Eden njegovih prijateljev je bil zvečer napaden in oropan v Macchii. Priplazil se je do sem.... Oče ga je menda spremil, ko sva midva še spala.**
„No dobro, pomagali vama bodemo isk:.ti očeta.44
In sedaj je nastopil prizor, ki je bil tako polen strahu in groze, da se ne da popisati.
Sinova morata odkopavati novi grob. . . Solnce ravno posije v jamo in s strahom spoznata obličje svojega lastnega očeta..... Oni
pa, ki sta mislila, da je mertev, stoji v tem trenotku pred njima, kakor maščevalni duh z unega sveta! „Misericordia! Misericordia! (Usmiljenje, usmiljenje!)" zdihujeta tolovaja na tleh kleče.
Kar sem skušal tu povedati, je resnična dogodba, ki se je nedavno dogodila. Gotovo ne brez vzroka mislim, da moje pripovedovanje je le senca tega, kakor se je res godilo. Vendar pa kaže, kako strašno se maščuje roka Božja, kedar je polna mera hudobij. („Kathol. Sonntags-blatt, Stuttgard, 23. Sept. 1888.)
Veliko pregreh in hudobij se godi dandanes. Bog na tem svetu ne povračuje vselej tako očitno, kakor se je zgodilo v tem primerljeju; gorje pa hudodelnikti, zakaj zasluženemu maščevanju gotovo ne bo odšel! O grešnik delaj pokoro! Meč izdirajo hudobni, Klat priproste in nezmožne, Lok napenjajo prezlobni Streljat dobre in pobožne: Meči njih pa z lastne roke V serce jim se zasadili,	,
Sterli jim njih bodo loke, Njih orožje polomili.
Boljše je imetje malo, Ki uživa ga pravični, Kot bogastvo silno zalo, Ki prisvoji ga krivični. Rama grešnika umira, Hudo strašno se maščuje, Zloba sama v grob se vdira: Bog pravične poterjuje.
(Ps. 36, 17—14.)
S—v.
Ali se da brezvercu še kaj pomagati?
Te dni sem čital v enem berlinskih listov, kakor nasleduje.
Karol F. je bil doveršil kmetijsko šolo, zveršil jo v napravi za take nauke na tujem. Njegov dom je ob mičnem Bodenskem jezeru, in nastopil je zdaj lepo posestvo svojih umerlih staršev. V pomoč mu je bila prav blaga sestra. Toda ta srečna devica ga je nekako begala v njegovih mislih; njena prijaznost mu ni bila prijetna, ni mogel do nje biti priljuden, kakor je bila ona do njega; celo njena bogoljubnost mu je bila zoperna.
Terdno versko, pobožno in blago odgojen in poln lepih čednosti je bil Karol zapustil dom in se podal na kmetijsko akademijo v šolo. Take naprave, ako so kaj vredne, morajo mlade ljudi na dom verniti ne le v naukih za dom izurjene, ampak tudi v poštenem življenji vterjene; potlej še le so zmožni delati koristno za gospodarstvo in za družbinstvo. Tega naj ne pozabijo tudi slovenske vinarske, kmetijske, obertne šole in enake naprave, in ne manj druge šole po mestih, tergih ali kjerkoli so napravljene.
Toda Karol F. — kakošen se je bil vernil iz kmetijske šole domu k Bodenskem jezeru? Brezveren, napuhnjen, spačen, nezadovoljen sam seboj in s svetom. Kdor pa je vero zgubil, ako ga divja prevzetnost ni še popolnoma topega storila, njegovo življenje je ostrupeno, ni zmožen za bistre misli in ne za tečno delo; taki človek je nesrečen. To je bilo pri Karolu in od tod je izviralo, da je bil otožen, pobit nezadovoljen. Nekega večera se ga je bila še posebno lotila taka mračnost. Hudi dvomi so ga terpinčili. Hiša mu je bila prazna, ker zraven notranje borbe tudi nikjer ni videl matere, od nikoder ne priti očeta. Misliti začne — kje sta, se li nahajata še v drugem življenji, ali kako je to? Ali mar res ni več življenja po smerti? So li res prazne misli na Boga, vero, višji namen človekov, kakor so mi govorili neki tovarši in ljudje, ko sem bil na tujem? Sicer tudi teh nisem mogel iz serca spoštovati?.. Tako je sam seboj mermral in gledal po obširnem mičnem jezeru, na ktero je opanljivo sijalo zahajoče solnce. Otožen vzdihne Karol in se hoče verniti v sobo, ali ta trenutek stopi sestra iz sobe pred-nj in zakliče: nKarol, to ti bo jutri prelepo vreme za procesijo, ti moraš tudi iti!"
„Procesija?" odgovori vnemarno, — kam nekje? Jaz šel? Ta je bosa."
„Le notri pojdi k večerji," mu odgovori sestra, „te bom opomnila, kolikrat si šel z ranjco materjo
ko deček k majnikovi procesiji, kako sva se tega veselila, in zakaj da vsako leto gre ta procesija." S temi besedami ga je spravila v sobo, kjer je miza bila pogernjena.
Ko je videla, da brat ni pri dobri volji k pogovoru, vstane, gre po knjigo in pravi: „No, poslušaj, od kod je začetek jutrišnje procesije/ Potem bere: „ Vsako leto 1. majnika je procesija k prijazni Lore-tanski cerkvici pri Konstancu (Kostnic). Ta stara navada se je pričela tako-le: L. 16:l:J so Švedi terdo oblegali mesto Kostnic od 7. sept. do 5. okt. in hotli so ga zmagati, da bi ga plenili in zaharačili. Takrat so meščani naredili slovesno obljubo, da bojo pre-častitljivi nebeški Kraljici na čast zidali cerkvico in jo oskerbovali, ako bodo srečno rešeni sovražnika. Kmalo potem so iz mesta hrabro napadli sovražnika in premagali divje druhali tik ob švicarski meji, ravno tam, kjer zdaj stoje velike kamnje plošče, ki so zbrane in zložene v spomin te slavne zmage. Tako so delali naši očetje, ko so bili v veliki sili. tako so klicali k Bogu in njegovim prijateljem, svetnikom, to je: molili so; in nikoli jih molitev ni pustila brez uslišanja." Tako se je končalo branje.
Sestra zapre knjigo in reče: .Ako ti tudi ne greš. mene ne odverne nobena stvar, da bi se procesije ne vdeležila.u
„Tvoja volja, tvoj svet," odverne Karol hladno-kervno; vošči sestri lahko noč in se umakne v svojo spalnico. Ni pa šel k počitku, ostal je dolgo časa pri oknu in gledal po jezeru, ktero je mesec obseval z otožno mičnostjo. Toda zaspanca ni bilo ta večer, temveč resno premišljuje vse, kar se je z njim godilo, kam je nesrečni zabredel. Spominja se ta večer, kako ljubeznjivo lepe so bile njegove perve leti. kako je šla po vodi lepa njegova čednost, kako bi serce pokalo njegovi tako dobri materi, ako bi bila zdaj še živa in bi videla, kako je zapeljan njen sin. kako je revež med tujo tovaršijo zašel v nevčro in vse to, kar so nasledki trinoškega brezverstva. Še huje ga je v serce speklo, ko se je spomnil, koliko srečniša memo njega pa je njegova nedolžna sestra.
Vedno britkejše mu je prihajalo, zdelo se mu je, kakor bi bilo sredi žerjavice njegovo ubogo serce. Ni se mu dalo drugač. kakor želeti: _0, da bi mogel narediti tako, kakor je bilo takrat!" —
Bila je ura dvanajst — polnoči tam na stoljni« i. Zdaj se Karol odmakne od okna in reče sam sebi: „No dobro, poskusil bcm tudi jaz, če pomaga vsim, kteri so nesrečni, jutri bom zopet molil." In kakor bi se hotel že zdaj na to pripraviti, začne moliti rSalve Regina" (Češčena si Kraljica i, ktero je znal še z otročjih let.
Takrat mu je bilo pri sercu, kakor bolniku, kadar se huda oteklina na vse zadnje odpre. Zjutraj zgodaj vstane. Sestra je bila že odšla v Kostnic k procesiji. Karol gre od doma. pa ne proti mestu, ampak po samotni poti čez polje. Prelepo je bilo jutro. Kupeli so v nebo švicarski in predarlski snež-niki, in od Meersburga sem naproti so doneli zvonovi starega Kcnstanca. S ceste gori pa so se razlegale svete pesmi in tisučeglasne molitve; že prihaja procesija. Naprej se sveti Križ, in zraven rudeča cerkvena bandera. Sredi procesije stopa mašnik s svetinjo sv. Križa, ki pobožno blagoslavlja obširna polja na vse strani.
Ze se je zavila procesija v homec kviško, kamor je bil ravno dospčl Karol, in srebemo-doneči zvončki loretanske cerkvice so procesijo pozdravljali z veselim glasom. Karol stopi v svetišče, ktero se je že napol-novalo z ljuimi. Malo minut pozneje dospe obhod; toda premajhna je kapela, da bi vse obsegala, zato je bilo pripravljeno za pridigo pod milim nebom. Silna množica ljudstva se je bila že zbrala zunaj, kakor svoje dni pri „pridigi na gori." Pod mogočnim drevjem je bila množica zbrana. Mašnik se prikaže na leči in priprosto, priserčno in živo jame opominjati ljudi, kako naj bodo zvesti veri svojih očetov, naj na Bogu zaupajo, včrno molijo in svojo vero v življenji skazujejo. Bilo je kakor bi Bog sam govoril iz mašnika, tako blago in vendar tako resno, tako jasno in detinsko, in vendar tako globoko — pre-pričavno je govoril mašnik. Marsiktero oko se je s solzami zalilo, marsiktero serce se je vzdignilo iz vnčmamosti in mlačnosti ter iz posvetega poželenja, k Bogu in boljšim sklepom. Med takimi je bil tudi Karol.
Pridigar dokonča in ljudstvo se na opomin govornikov sklone k molitvi na kolena; tudi Karol je bil med temi — pervikrat zopet čez dolgo — dolgo časa. Molil je iz cele duše, z vso priserčnostjo in svitle solze so mu lile po licih. Bilo je tri dni pozneje: Karol poboljšan, poživljen z novo ljubeznijo do Marije, spravljen z Bogom v zakramentu sv. pokore in sv. Rešnjega Telesa, je s svojo dobro sestro šel molit na grob ljubih staršev.
Od tistega časa o vsaki priliki ponavlja besedi .Salve Regina" (Češčena si Kraljica)! In sladko tolažbo, ktero je s tim pridobil za svojo dušo, bi rad tudi drugim naklonil, — v ta namen je to razglasil.
Mi pa želimo, da bi to tudi marsikterim Slovencem teknilo v korist; zato smo posneli to novo dogodbo iz „Maerk. Kirchenblatt-au letošnjega leta, bistveno tako, kakor nam je prinesel popis iz Berolina 25. majnika in 1. jun. t. 1
Ogled po Slovenskem in dopisi.
lz Ljubljane. (Nekoliko o odpadu od sv. vere.) „Slovenecu preteklo soboto po pravici graja neko žuganje na Vipavskem, češ, da hoče neka občina prestopiti k tako imenovani „pravoslavni cerkvi", ako bi imela kaj pridajati k popravi zvonika v Št. Vidu. in graja tudi „S1. Narod," ki se hoče imenovati katolišk list in se prederzuje tudi druge v katoli-čanstvu p«»dučevati, pa je taka žuganja od strasti zaslepljenega ljudstva brez kake opazke in meržnje ostentativno z debelimi čerkami sprejel v svoje predale.
Pač gotovo je, da zadevno ubogo ljudstvo ne ve ali saj ne premisli, kaj se to pravi od sv. vere odpusti in h krivovernemu razkolstvu prestopiti, ali kakor se prikrito piše: „k pravoslavnemu veroizpovedanju pristopiti." Kaj tedaj se to pravi?
.K pravoslavnemu veroizpovedanju pristopiti" se pravi:
1. Odpovedati se svojemu očetu rimskemu papežu in sprejeti kacega razkolnega popa za duhovnega očeta; pravi se:
2. Odpovedati se svoji materi katoliški Cerkvi in sprejeti za mačeho odpadno gerško cerkev. Pravi se:
Odpovedati se nebesom in si pogubljenje izvoliti, ne le za-se, ampak za vse svoje mlajše, potomce in otroke, dokler bi se občina zopet ne povernila v katoliško Cerkev, ktero so njeni predniki izdali in zapustili, in to zarad nekoliko kamenja in malte, kar bi bili morali dati k zidanju cerkvenega stolpa itd. Sodba bo še toliko ostrejša za take, ki so bili rojeni in odrejeni v pravi veri in so potem odpadli.
Da bi bila občina bistrih Vipavcev v Podragi tako nespremišljena, kdo bo to verjel? Na Ruskem so katoliške zedinjence silili pristopiti k razkolstvu, in kaj so verniki storili? Prul svojo katoliško cerkvijo so se na tla vergli in rajši so terpeli, da so jim rusovski konjki glave s podkovmi kvečili, kakor pa da bi se dali zapeljati k gnjusnemu odpadu! Ravno une dni je Danica povedala, kako so bili celo šolski otroci stanovitni v veri in niso hotli iti v razkolno cerkev, tisto, ki jo pogosto naznanjajo z imenom ^pravoslavno veroizpovedanje." Veliko duhovnov in druzih vernikov je postalo marternikov, je raji kri in življenje dalo, kakor da bi zavergli naj večo dobroto, sv. vero. Nič vredni prostomišljaki lahko govore o prestopu k razkolstvu, ker djansko so že odpadli in nič več vere nimajo, njim je vse eno ruska, turška ali dahomejska vera, ker nobene nimajo! Katoličani pa ne tako! V martirologiju imamo popisanih vsak dan skoz leto množice značajnih mož, mladenčev, žen in devic, celo malih otrok, ki so raji dali glavo in življenje, kakor da bi bili vero zatajili. Nepošteno in ostudno je v pest se smejati, ako zapeljana srenja žuga, da hoče Boga, vero in svojo dušo izdati, če se njena volja ne bo spolnila v malenkostni reči, ki v primeri z vero še počenega groša ni vredna. Je-li to moško, značajno, kerščansko?! Bodite tedaj previdni, katoliški Podražani, in ne dajte se podpihovati in motiti; sv. vere in zveličanja ni na prodaj staviti.
Slovenska dežela je čisto katoliška. Kar je judov ali protestantov, so tujci, in peščica nezedi-njenih gerkov je prav za prav hervaška po rodu; zdaj pa bi hotli sovražniki kaliti to lepo edinost! Bog nas vari še te nesreče!
Čertice o božji poti „Marije pomagaj" na Brezjah in o zidanji ondotne nove cerkve.
(Konec.) Nedvomno je tedaj, da so Brezje svet, milostni kraj, kjer dela roka Božja čuda, dušna in telesna, nad onimi, ki se verno in zaupno tu sem zatekajo k naši Srednici in Pomočnici, Mariji preblaženi Devici. Kakor v Lurdu na Francoskem, misijonari tudi tukaj Ona, Kraljica apostolov, spreobrača grešnike, ozdravlja bolnike, pomaga vsim iz dušnih in telesnih težav. Skrajni čas je. da se toliki Dobrotnici naši postavi dostojen spomenik hvaležnosti za vse prihodnje čase, da se okrasi, kolikor moč, ter slovesno krona Njena čudodelna podoba, da se ji zida ne le prostorno, temveč tudi vzorno svetišče z ozirom na bodoči samostan, ki je tu, ako le kje, v resnici neogibno potreben in silne važnosti za vse Gorenjsko in za vse slovenske pokrajine.
Slišal sem, kako radostno je bilo sprejeto naznanilo, da se zidanje nove cerkve prične še letos
in sicer po načertu slavne romarske cerkve v Lurdu.*) Kaj boljega, menim, bi se pač ne moglo ukreniti za Brežko božjo pot, kakor če se to kolikor mogoče popolno vresniči. Prihodnjost njena bila bi s tem zagotovljena, ker to bi bilo res kaj vzornega in za Brezje kakor nalašč primčrno, bodisi po velikosti, bodisi po notranji razdelitvi in zunanji krasoti. Ni se bati prevelikih stroškov. Saj bi se dohodki vsaj podvojili, ako ne še bolj pomnožili. Bila bi pa tudi zidava v tem slogu mnogo ceneja in terdneja, kakor so se vešči in skušeni strokovnjaki jasno izrekli. Naj imenujem le nektere veljake (avktoritete), s katerimi sem imel čast lani in letos občevati. Pervak med slovenskimi cerkvenimi stavbarji, r. J. Vurnik v Radoljici, je rekel: Če kje, spodobi se na Brezjah postaviti cerkev, ki bi bila vzor, biser cerkveno-stavbarske umetnije, v Čistem slogu, gotiškem ali romanskem. In v to sverho naročil si je bil že pred leti natančno podobo Lurdske cerkve. Renai-sanskemu slogu v tem slučaju pro ti vil se je odločno. Po tem načertu, je rekel, stala bi premnogo, ako bi hoteli kaj spodobnega napraviti, in še premala bi bila. Vsaj stranske kapele, je djal, morale bi biti globočje in širje, da bo mogoče zraven spodobnega oltarja v vsako spovednico postaviti, in zvonik bi nikakor ne smel biti tje od zadi potisnjen, od kodar bi se mu samo klobuk videl na glavna dohodna pota. Stavi naj se na vsaki način od spredaj in sicer s potrebno lopo.**) Če že renesanski slog obvelja, naj se dela v izpeljavi kakor je primeroma zvonik Draždanske dvorne cerkve v svoji versti. Drag bi bil res, a spodnji del odvernil bi fasado, zgornji pa bi tudi ne bil dražji, kakor če se po sedanjem načertu stavi za-se zunaj fasade." Tudi okna mu niso bila všeč, in le dvojna vrata za izhod dozdevalo se mu je premalo za romarsko cerkev. V dokaz, da ni osamljen v svojem mnenju, predložil je bil kopije sedanjega ren. načerta Sekavskemu benediktincu, p. P. Čampani-u, stavbarskemu mojstru in še dr. Jos. Dekertu, župniku v Weinhaus-u, ki ravno ta čas stavi novo cerkev sv. Jožefu nekako po Lurdski. Oba sta ga poterdila v njegovih mislih s svojimi. Pervi mu je bil odpisal: Was die einheitliche Durchfiihrung des Planeš betrifft, so ist derselbe im Grossen und Ganzen befriedigend. Beziiglich der ausseren Gliederung und Dekoration bemerke ich, dass dieselbe fiir Ihre Verhaltnisse \vohl zu kostspielig sein diirfte, \venn dauerhaftes Material ver\vendet \viirde. Auch hat das Ganze et\vas Kaltes an sich.u Ako bi se pa delalo iz malte, trebalo bode, pravi dalje, leto za letom popravljati, kar mnogo stane, pa malo izda. G. dr. J. Deckert-ov odgovor glasi: Der mir in den Grundziigen vorliegende Plan der projectirteii Kirche scheint mir \veder schon nocli praktisch zu sein. Wenn man aber die Situation nicht kennt, kann man doch kein bestimmtes Urtheil fallen. Gotiški ali pa romanski slog bi on prej svetoval, ako so pomočki, ali se jih je nadjati.
Kar g. Vurnikove nazore še posebej priporoča, je tudi to, da se res glede na vse odnašaje da Lurdska cerkev za Brezje prav natančno posneti. Le počezna ladija bi se saj toliko podaljšala, da bi bilo krog in krog milostne kapele blizo dva metra
*) Tako se je med ljudmi govorilo.
**) Se bolje bi se vstrezalo l dvema zvonikoma.
prostora. Nasprotni konec te ladije porabil bi se za zakristije in zgornji del za oratorij, na katerega bi se prislonila duhovska hiša, oziroma samostan. Venec peternih kapelic v sprednjem delu služil bi tudi pri nas, kakor v Lurdu, posamnim bratovščinam, ki bi se s časom ondi vstanovile ter vodile morda za vse Gorenjsko ob enem. Skušnja uči, kako nevspešno je to delovanje za posamne male župnije. Lopa bi se začasno delala morda le pod zvonikom — se ve, da spredaj — na straneh dostaviti se more pozneje, ako bode potreba. To so storili tudi pri cerkvi sv. Jožefa na Dunaju.
Opomnim naj le še na samostan in redovni vstav, ki naj se tu prej ko prej vstanovi. Le tako bode mogoče 1. toliko najetih ss. maš redno opravljati; 2. romarjem vstrezati z deljenjem ss. zakramentov in s slovesno službo Božjo. 3. Spovedniki naj bi tu imeli vse misijonske fakultete za posebne slučaje in pooblastila za blagoslovila in razne bratovščine. 4. Morebiti bi bilo prav tu najprej mogoče kerščanskim detoljubom napraviti vstav presv. Jezusovega Serca za kerščansko izgojo ljudski šoli odrasle mladine. S tem bi se Gorenjska vsaj nekoliko odškodo-vala za zgubljene srednje šole v Kranju.
Take misli me obhajajo že dolgo pri spominu na božjo pot „Marija-pomagaju na Brezjah. Vest me je priganjala priobčiti jih preč. božjepotnemu oskerb-ništvu v blagovoljen prevdarek in p. n. občinstvu v pri-poročbo.	J.
Opomba 1. Troške za novi načert po Lurdski cerkvi (takega ima letošnji „Graški Kirchen-Schmuck" i prevzame neki dobrotnik. Tako tudi one glede poprave že renesansko izdelanega gradiva. Ti stroški povernjeni bodo kmalo deseterno; tako jamči neki skušen strokovnjak.
Op. 2. Za samostan je svet že na ponudbo po nizki ceni. Eden daruje 30.000 opeke zastonj. Drugi če napraviti vstanovo s 1000 gld. za eno obletnico: 2 osebi ste obljubile po 100 gld.. druga da morda 1000 gld., ah še več i. t. d.
Opomba Vredništva. Mi smo sprejeli spis po večem ves, čegar opombe utegnejo še mnogo koristiti, akoravno se sploh ostane pri načertu. kakor je boje že odločeno. Tako tudi v prihodnje ne bo škodvalo, ako strokovnjaki na to in «»no opomnijo, da bode delo, kar je mogoče, na vse strani" vstrezalo.
Skofja Loka. Prelepe in ginljive slovesnosti so bile v ondotnem uršulinskem samostanu Hi. in 17. tega mesca. Obhajali so namreč 25letnic<», odkar je prečast. gosp. Matija Jeriha, kn. šk. duhovni svetnik itd. postal spovednik v ondotnem uršul. samostanu. V nedeljo je bila slovesna sv. maša z azi-stenco, pri kteri je pridigal čast. g. lazarist Karol Heidrih; v ponedeljek pa je preblagemu g. jubilaru na čast bila prelepa in silno ginljiva predstava notranjih šolskih učenk z živimi podobami in z igro: Sv. Klara, pri čimur so gospodičinje razodevale nepričakovano izurjenost in veliko izobraženost, gosp«'* uršulinarice pa posebno spretnost in blago gorečnost v odgoji ženske mladine. Vsa čast gre čast. gospej rednici M. Benedikti plem. Renaldy in tovaršicam. Naj bi posvetni gospodje in gospe večkrat videli enake predstave, pri nas n. pr. v Ljubljanskem ali Loškem samostanu, ah v druzih vstavih, pač bi se
prepričali, kako koristno je hčere dajati v duhovske vstave v šolo, ali sploh jim take učilnice izročiti. Pričujočih je bilo več čč. gospodov, milgsp. prošt dr. Leon Klofutar, pn. g. dekan M. Kožuh in drugi, ki so bili tudi blagodamo pogostovani v velikem parla-toriju. Pri lepi zdravici je milgsp. prošt povdarjal blago hvaležnost, ktero gospč redovnice s to slovesnostjo skazujejo svojemu preč. gospodu spovedniku in pa veliko vrednost odgoje v prid mladine. Bog ohrani še mnogo let prečast. gosp. očeta M. Jeriha in častito prednico M. Benedikto, ktera oba sta tudi od svetnega zvišenega mesta poslavljena z zlato krono za zasluge.
Iz Kadoljice 11. junija 1889. (Naprava in blagoslovljenje novih orgelj.) Pred nekoliko dnevi objavil je .Slovenec" iz vešče roke popis dispozicije naših novih orgelj ter temu pridjal tudi jako pohvalno kritiko posameznih spremenov in skupnega dela. Akoravno je že samo ime mojstra izdelovatelja, kteri — kakor je znano — ne sluje le v domači deželi kot znan v svoji stroki, ampak tudi zunaj mej naše ožje domovine kot izdelovalec posebno solidnih org-Ijar^kih del. Vsled tega, rekli bi. je dovoljno poroštvo za terdnost in zanesljivost tudi naših novo postavljenih orgelj; vendar nas močno veseli, da se ravno glede gosp. Goršičevega dela v naši farni cerkvi tudi n.ijvgodnejša sodba ljudstva tako soglasno strinja. Nekaterim strokovnjakom, kakor post. preč. P. Hugo-linu Sattnerju, se spremeni: Viola di Gamba, dvojna flavta in salicional, zdijo skoraj premogočno doneči, kar se pa. se ve da, potem pri napolnjeni cerkvi vse primerno zravna. Zopet drugi gospod, zvedenec v orgljanji. izrazil se je te dni, da mu umetna ta zveršba po vsem zadostuje, ter da je vsa mehanika jako solidna, pa ravno tako lahko rabljiva. Odsto-pivšemu župniku gospodu č. g. Bononi-ju služi to v prijetno zadostilo za vse skerbi, s katerimi je prenavljal in gotiki primerno zališal Radoljiško farno cerkev v 21 letih tukajšnjega svojega pastirovanja. (Gosp. Bononi preselil se je namreč med tem že v Kranj, zasluženi pokoj vživat.) S tem delom je krona postavljena vsemu olepšavanju, in brez pretirave smemo terditi. da je naša farna cerkev ena najlepših na Kranjskem.
Ker se pri nas vsako leto 0. ned. po veliki noči obhaja slovesnost sv. kervi. prestavili smo letos ravno na t«» nedeljo tudi cerkveno blagoslovljenje novih orgelj. To slovesno opravilo blagovolili so prevzeti Njih milost, visoko častiti gospod stoljni prošt dr. Klofutar sami. ker so kot stoljni prošt tudi ob enem predstojnik Radoljiške fare. In da je bila to prava misel, spoznal si lahko iz tega, ker je pričujoče verno ljudstvo ves obred sv. opravila od blagoslova novih orgelj do konca pontifikalne sv. maše s spodbudno pazljivostjo spremljevalo. Za azistenco so mil. gosp. prošt pripeljali seboj 4 gg. bogoslovce ter povabili k slovesnosti še nektere gg. duhovne tovariše iz okolice. kterim je bilo mogoče iti od doma. Kakor sploh pri cerkvenih opravilih veličastna azistenca mnogo slu*i v povzdigo sv. opravila samega ter v spodbudo k pobožnosti pri vernem ljudstvu, tako moramo posebej to povdarjati. da se je godilo pri opisavani slovesnosti. Že 150 psalm: _Laudate Dominum in sanctis ejus" se je pel čveteroglasno silno lepo. Posebno lep je bil cerkveni govor, tej priliki primeren, kterega so govorili premil. g. prošt sami. Ker so
govor ljudje in pričujoča duhovščina z veliko pazljivostjo poslušali, ne morem si kaj. da bi ne posnel vsaj glavnih točk iz njega.
Mil. gosp. govornik so v vvodu omenili, da se ta dan v tej cerkvi objala dvojna slovesnost: češčenje presvete kervi in blagoslov novih orgelj, potem so razložili, da orgije v cerkvi imajo dvojni namen: Bogu čast dajati, verne pa zbujati in vne-mati za čast in poveličevanje Božje. Naznanili so nato da hočejo govoriti: zakaj moramo vneti biti za čast in poveličanje Božje, — in kdaj in kako pokaže človek, da je vnet za čast in poveličevanje Božje. —
1.	Vneti moramo biti za čast in poveličanje Božje, ker je naš poslednji cilj in konec gotovo le čast in poveličanje Božje. To nam je jasno, ako pomislimo, kdojeBog, in kdo smomi. Ker je Bog neskončna dobrota in lepota, začetnik, vir vsega dobrega; torej svojih stvari, tedaj tudi nas ni mogel v drugi namen stvariti. kakor k svoji časti. „K svoji časti sern vsa-cega vstvaril in naredil," govori Bog sam po preroku Izaiju. Akoravno ima Bog sam v sebi neizmerno zveličanje, — vendar hoče od nas češčen biti. zato da bi nam še veči milosti dal in nas vdeležil Svojega zveličanja. — Da bi ljudje spoznali Božjo ime-nitnost in veličastvo in ga spodobno častili, jim je Bog v stvarjenih rečeh takorekoč podelil bukve, v katerih morejo gledati njegovo imenitnost in veličastvo. Zatorej kralj David ves vnet za čast in poveličanje božje kliče v svojih pesmih vsem stvar«'m: »Hvalite Gospoda — Boga!" — In če nezumne stvari Boga vedno hvalijo in mu čast dajejo; ali ne bomo mi, ki imamo pamet, vneti za božjo čast? Le pomislimo, kdo smo mi — da smo stvari Božje in da smo neštevilnih dobrot od Boga prejeli — in če to premislimo, ali ne bome vneti za čast in poveličanje Božje! Vaše nove orgije bodo s svojim soglasnim petjem Bogu čast dajale, — bodo pa tudi vam klicale : Bodite vneti za čast in za poveličanje Božje!
2.	Toda ni že zadosti, da je človek le vnet za čast in poveličanje Božje; tudi v dejanji mora to kazati. To pa kaže ako veruje v Jezusa Kristusa, kakor to Kristus sam uči; kajti kdor ne časti njega kdor v njega. Sinu Božjega in Odrešenika sveta ne veruje, tudi ne časti Očeta nebeškega, ki je njega poslal. — Če tedaj človek v Kristusa veruje, pokaže v dejanji, da je vnet za čast in poveličanje Božje. Toda to ni zadosti. Ako ima človek terdno in resnično vero v J. K., bo to tudi v dejanji skazoval; to pa pokaže, ako živi za Boga, za Kristusa. Za Kristusa pa tisti živi, kdor si prizadeva, Kristusu se vpodobiti. njemu podoben biti v mislih, v željah, v besedah, v volji in dejanji. Kristus pa, kakor uči sv. Pavel, je bil Bogu, nebeškemu Očetu pokoren do smerti na križu. Ako hočemo za Kristusa živeti" in njemu podobni biti, moramo Bogu v vsem pokorni biti ; pokažemo v dejanji, da živimo za Božjo in Kristusovo čast, s tem pa tudi pokažemo svojo ljubezen do Boga in do Kristusa. — Presveta kri Kristusova nam pričuje od neskončne ljubezni njegove do nas, nas pa tudi opominja, ljubiti Kristusa, njemu v hvaležnosti darovati svojo voljo, svojo ljubezen, pokorščino mertvenje svojih želja in svojih počutkov. Ako bomo tako delali, bomo tudi mi po besedah sv. Petra pokropljeni s Kristusovo Kervijo. to je očiščeni in
deležni njegove spravne daritve, to je, odrešenja in večnega zveličanja.
Po pridigi je bila slovesna pontifikalna sv. maša z azistenco. Naj bo vse v večjo čast in poveličanje Božje!	n—n.
Razgled po svetu.
Iz Sudana. (Konec.) Reva, pomanjkanje denarja, obleke in hrane vlada v Hartumu. (To je bilo že kmalo v začetku, ko se je Mahdi polastil tega mesta.) Razun tega se je vnel prepir med Mahdijevo stranko in priverženci druzih velikašev. En glavar se je bil celo javno uperl. Ko pa ste obe stranki druga drugi nasproti stali, spoznal je, da so mahdijevci številneji in tudi bolje oboroženi kot njegovi. Zato se mu je zopet pokoril. Po kratkem posredovanji so sklenili mir, toda že nekoliko dni kasneje napadel je Mahdi po noči tega glavarja ter ga dal obesiti. Sploh so obešanja in umori v Hartumu na dnevnem redu. Kdor tobak kadi ali prodaja, kdor kupčuje, kdor ne izroči svojega denarja, kdor žito nakopičuje ali skriva — je obešen. S takim ravnanjem se dan na dan množi splošna nezadovoljnost; kaj pa da.
Sel je dejal: Če bi 500 mož turške ali egiptovske vojske brez Angležev prodiralo od \Vadi-Halfe proti sovražni meji ter pokazalo, da se misli resno boriti z Mahdijem, pridružilo bi se jim pervi dan 300, drugi dan lr>00 upornikov. Čez nekoliko dni pa bi jim pri nadaljevanem prodiranju v Nubijo pripadli celi rodovi in plemena, in predno bi prišli do Har-tuma, nabralo bi se do 10,000 mož. Ravno tako bi se vsi mestni prebivalci, razun mahdija in nekoliko stotin fanatikov, radovoljno udali prihajajoči vojni. Že pred jednim letom je obljubil Abd-el-Kader paša {od mesca maja 1882 do marca 1883 generalni guverner sudanski). ako se mu dovoli 5000 mož egiptovske vojne in 20,000 funtov šterlingov, poskusiti Sudan zopet nazaj pridobiti. Dejal je, da bi imel v treh mescih vhod v Hartum. Toda iz političnih (?) vzrokov se je ta ponudba odvernila in pozabila.
Z denarjem se ne da v Sudanu ničesar opraviti. t. j. odkupnina se ne sprejme. Vsakemu, kdor bi hotel z denarjem ali blagom v Hartum potovati, bodi si že kristjan ali moslim, prijatelj ali sovražnik, vzemo vse vmes stanujoči rodovi, kateri so pod strahovitim vladarstvom mahdistov popolnoma obo-žali in strašno revo terpe, še predno do Hartuma pride. Ravno tako bi bilo brezvspešno pričeti pogajanja zaradi izročitve jetnikov. Če bi tudi Mahdi to dovolil, veliko svetovalstvo, katero ga obdaja, bi gotovo kaj tacega ne dopustilo.
Tako je bil prejšnje leto Mahdi zadovoljen po-terditi neki dober; veliki svet pa se je temu uperl, ter ga s studom zavernil. — Dvomiti nad verodostojnostjo vseh teh poročil se zdaj več ne more. Egiptovska vlada in angleški upravnik sta precej splačala prineseni nakaznici. Pervi sel. kateri se je več tednov v Kairi mudil, vernil se je 5. junija nazaj v Berberijo. Razun znatnega darila za sebe. prejel je tudi večje vsote za jetnike. Za prejeti denar nakupil bode v Berberiji blaga, ter ga v derviša preoblečen spravil v Hartum. Ondi ga bode prodal in
iz tega splačal nakazano svoto. Razun tega je dobil sel tudi pisma za Slatina, Luptona in za misijonarje. Vsako tako pisemce je komaj štirikrat toliko, kot pisemska znamka. Večjih pisem si ni upal niti v Hartum nesti, niti od ondot prinesti. Pisemca, v katerih se nahajajo samo podatki o poslani svoti in prašanje o prejšnjih pošiljatvah, je sel všil v svojo obleko.
Poskusov, jetnike oprostiti, ni manjkalo. Te poskuse so povzročili vedno zasebniki; zlasti katoliški misijon se je v ta namen vedno trudil. Pridobil je celo posredovanje turškega sultana in velicega šerifa v Meki; toda brez vspčha, ker je dokazano, da bi se Mahdi, kateri meni, da je on pravi prerok in višji od sultana in velicega šerifa, nič ne zmenil za njihovo priporočilo. Tako posredovanje bi k večemu utegnilo stanje in ravnanje z jetniki shujšati.
Še nevarnejši pa bi bilo oborožanje nove vojne ekspedicije za jetnike, ker bi tako oboroženje ne moglo ostati skrito velikašem v Hartumu. V najvgod-nejšem slučaju, t. j. če bi bila ekspedicija vspešna. ter bi proderla do Hartuma, postali bi žertve za zo-petno pridobitev Sudana. Neizrečena zdivjanost mahdistov bi nikakor ne pripustila izročiti jetnikov, tudi če bi se s tem njihova lastna osoda nekoliko zbolj-šala. Oproščenje jetnikov se mora na vsak način prej zveršiti, nego se zopet na novo poskusi pridobitev Sudana.
Očitno je brez vsacega dvoma, da osvoboditev ni lahka stvar. Odstraniti je treba težave, katere razumi samo dober poznavatelj sudanskih ra mer. Toda še so sredstva, da se z mirnim potom omogoči rešenje jetnikov. Na tem mestu govoriti o teh sredstvih se ne zdi priinčrno, ker bi to na vsak način vplivalo na Mahdija, kateri je po svojih priveržencih in ogleduhih natanko poučen o vseh dogodkih v Kairi; utegnilo bi se na ta način ravno nasprotno doseči, kot se želi. Če je pa egiptovski, ali bolje rečeno, angleški vladi, katere povelja so v Egiptu merodajna. res kaj na tem ležeče, da osvobodi Slatina. Luptona in druge nedolžne žertve angleške politike iz njihovega žalostnega stanja, bode se lahko glede sredstev in potov sporazumela s poznavalci Sudana. —
Sramotno je za Evropo, — zlasti pa za Britanijo — da tako vlada stanje v Sudanu in se nihče zanj ne zmeni. Sramotno in nečastno je, da se brez vzroka propusti divjaštvu dežela, katera je bila zadnjih trideset let odperta tergovini in nekaki civilizaciji in omiki, ko bi bilo pri dobri volji lahko vso deželo zopet nazaj dobiti, ter celo versto izverstnih Evropejcev rešiti iz sramotnega jetništva. Lupton je Anglež, Neufeld Nemec, Slatin Avstrijec, trije misijonarji in štiri nune so nekaj Avstrijanci. nekaj Italijani, tudi mnogo Gerkov biva v Hartumu; tedaj različne omikane deržave so zastopane med Mahdijevimi jetniki, in vendar se nihče ne gane. da bi jih osvobodil! Imajo pač doma več opraviti, širiti namreč brezverstvo in lažiliberalstvo. Pred dvajsetimi leti je osvobodila Britanija z znamenito Napier-ovo vojsko mnogo Evropejcev iz sužnjosti abesinskega kralja Teodora. Sedaj zdihujejo Evropejci že štiri do šest Ičt v jetništvu fanatičnega sovražnika, in ravno Anglija je žerstvovala Gordona. prisilila egiptovsko vlado popustiti Sudan in je s tem preprečila in zavemila osvoboditev jetnikov.
II. Bratovske zadeve N. 1). Gospe presv. Jezusov. Seroa.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serea, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsili naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, pnklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolehen duhoven za pomoč. — Da bi se bližnje volitve v dež»-lni zbor zveršile v korist sv. veri in našemu narodu.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je preteklo nedeljo, 16. t. m., prav priserčno veselico s petjem in šalo-igro »Zamujeni vlak-1 napravilo občinstvu. Petje in igranje je v resnici pohvale vredno. Lahko so veseli vsi udje te družbe, ki se smejo ponašati s tako lepo novo hišo in s tako ver-limi predstavami Privoščili bi vsim ljubljanskim pomočnikom, da bi bili družniki tako izverstnega društva. Naj še opomnimo, da sostavil je omenjeno igro gosp. podpredsednik Ant. Keržič, in menimo, da ravno za priliko njegovega godu so pridni rokodelci napravili predstavo. Bog živi pošteno rokodelstvo!
V Zagrebški nadškofiji je po letošnjem duhov-skem imeniku: 347 župnij (fara), 303 župniki, 48 administratorjev, 101 duhovni pomočnik, 522 podružnic, 2900 podružnih vasi. čez 1,070.000 katoličanov, 673 zedinjenih grekov, 71.300 nezedinjenih grekov, 2.042 protestantov, 2.642 kalvinarjev. 7.530 judov.— Patrona nadškofije je B. M. D. v nebo vzeta, pa sv. Štefan in sv. Ladislav. Kardinal-nadškof presvitli g. Jožef Mihalovič. Podružni škofje so pp. nn. gg.: Bosanski ali Dijakovski Jožef Juraj Strosmajer, Senjski in Modruški Juraj Posilovič, Križki gerško-zedinjenega obreda Elija Hravilovič; Belograško-Semendrijski Ivan ev. Pavlešič, posveč. škof. včliki prošt zagrebškega kapiteljna. Od vstanovljenja Zagrebške škofije ima Zagreb 71 škofov, Juraj Havlik in Jožef Mihalovič sta kardinala nadškofa. Kanonikov je 19, in 9 kano-nikatov je praznih, — častnih kanonikov 7. in 1 prostor je prazen.
Volitve.
Molitve je zdaj zelo potreba, da bi se volitve godile po Božji volji v prid sv. Cerkve in našega naroda; ne po človeških strastih. Torej: edinost: za vterjeno-katoliške može! Zelenec si že dlani mane; ne cepite konservativnih glasov v škodo dobri stvari!
Liberalni štucar.
Mladič čez mestni šeta tlak.
Ponosno gleda v stolp na uro:
.Kedo li meni je enak?
Krasnejšo kdo ima „frizuro!" —
.Krasi ine: najnovejši kroj,
In .cvikarji1- srebemi, zali;
Kdo meril bode se z menoj?
Ste proti meni vsi le mali!" —
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. —
„ Klobuček moj je „kavaliru Lepo na glavi se podaja; Ko grem z „velociped"om v dir, Vse gleda me in zad ostaja."
.,So čeveljčki na „špic" in „biks", Obličje lahko v njih si gledam; Pogreša me noben „žur-fiks", Med odličnjake rad se vsedam."
„0d nog do glave „liberal," Molitev, cerkev, kaj me briga?
Veselje mi je godba, bal.....
Tam sučem se, da zor se vžiga."
.To vedno klenkanje zvonov, Ki vabi, „češ.w ljudi v nebesa. Me že jezi — od teh glasov Bolč me glava in ušesa."
„ Podobe, križi na zidčh — Stvari za naš vek nepotrebne!" A glej, gizdav napihnjen meh — Spotakne se, na tla telebne. —
In nos kervav in vmazan kroj Plačilo je za „vero-niks-a;" Pa nekaj še, — ker on nocoj Xe bode vidil ne nžurfiksa."
Radoslav.
Dobrotni darovi.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: Žabnica po č. g. Lor. Rožmanu 8 gld. — S Police 22 gld. 55 kr. — Po čč. gg. Uršnlinaricah 26 gld. 9 kr. — Marija Lunder 4 gld. — Z Rovt nad Jesenicami 13 gld. 10 kr. — Iz Preske 11 gld. — Iz Banjaloke 16 gld. — S Cola 37 gld 55 kr. — Iz Grada 17 gld. 70 kr. - Iz Hoteder-šice 4 gld. 80 kr. — Iz Sostrega 28 gld. 50 kr. — Iz Šmarjete zopet 2 gld. — Iz Podbrezja 22 gld. 85 kr. — Iz Zatičine 18 gld. 82 kr.
Za dijaško mizo: Prečast. m. župnik Jan. Rozman 5 gld. — Č. g. župnik Jak. Toncelj 2 gld. — Čast. g. duhovni pastir Lor. Rožman 3 gld. — Preč. g. kan. in dek, M. Skubic 5 gld.
Za spominek t gosp. župnika Jož. Jeriča: Prečast. g. m. župnik Jan. Rozman 2 gld.
Za sv. Detinstvo: G. Jan. Šebat 1 gld.
Za varhe Božj. gr o b a v J e r u z a 1 e m u : Žabniea ' po č. g. Lor. Rožmanu 4 gld. 40 kr.
Opomta. Precejšno število starih M i s a 1 o V (mašnih bukev) so gospodje že pred nekaj časom poslali za misijone. Ker pa imajo čč. oo. Frančiškani drugačne Misale, zamorejo v Bosni taki misali le redkokrat kaj koristiti (le en par jih je bil sprejel pred nekaj časom eden redovnikov). V zaupnosti, da bodo dotični gospodje zadovoljni, smo torej te misale oddali v kn. šk. semenišče za gg. bogoslovce, ki se učijo maševati in jim bodo prav dobro služile te mašne bukve (le samo par smo jih še prideržali, ako bi jih želeli v kak misijon.) Prosimo toraj, če tndi pozneje, dotične gg. privoljenja za to djanje.	Vr.
Tiskarji in založniki: Jože! Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.