ELNM NASA SMUČINA GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK 13 ŠTEVILKA (L. 15. JANUAR 1974 Ing. Andrej Marinc v Elanu OBISK PREDSEDNIKA IS SRS DIPL. ING ANDREJA MARINCA V NAŠI OBČINI Petnajstega januarja je predsednik Republiškega izvršnega sveta dipl. ing. Andrej Marinc obiskal našo občino, skupno s sekretarjem za delo Pavlom Gantarjem in sekretarjem IS za informacije Jakom Koprivcem. Ogledal si je naše podjetje in tovarno Almira ter se v popoldanskih urah pogovarjal z občinskim političnim aktivom in vodilnimi delavci največjih delovnih organizacij. Ob prihodu predsednika izvršnega sveta SR Slovenije v našo tovarno je goste v imenu kolektiva pozdravil predsednik delavskega sveta Rok Sitar in jih povabil na ogled tovarne. Po ogledu je predsednik izrazil zadovoljstvo, da se je seznanil s proizvodnjo naših zahtevnih proizvodov kot so smuči in plastični čolni. Na kratkem sestanku je glavni direktor informiral goste o položaju podjetja. Med drugim je omenil, da gospodarski načrt za leto 1974 predvideva ponoven porast proizvodnje in posveča pri tem še posebno skrb izboljšanju kvalitete izdelkov, s katerimi se je podjetje že dobro uveljavilo v svetu. O tem priča tudi podatek, da približno polovico proizvodnje izvozimo in da tako prodajajo naše izdelke v vseh državah na svetu, kjer je smučanje uveljavljeno. Kot poseben Elanov problem pa je omenil prodajo izdelkov za področje držav članic SEV. Izvoz športnih artiklov v te države bi moral biti naveden v blagovnih listah, vendar le-te ne omenjajo izvoza športnih artiklov. Omenjena je bila tudi integracija v okviru proizvodnih organizacij za proizvodnjo športnih artiklov, kajti kljub jasnim smernicam, ki izhajajo iz ustavnih amandmajev, sc stvar ne premakne z mrtve točke. Predsednik Izvršnega sveta je v razpravi dejal, naj si v bodoče vsekakor posebno prizadevamo za vključevanje na tržišče SEV nc lc po klasični trgovski poti, ampak tudi s svojo tehnologijo in tehnično pomočjo. Posebej je poudaril tudi integracijo s sorodnimi proizvajalci in specializirano trgovino s športnimi artikli, pri katerih bo treba včasih uporabiti tudi politični pritisk. Na sestanku s političnim aktivom in gospodarstveniki v naši občini je predsednik Izvršnega sveta orisal glavne smernice letošnje ekonomske politike. Poudaril je, da s tako politiko želimo pospešiti gospodarsko rast, zadržati splošno in skupno porabo v okvirjih, ki jih zmoremo, z družbenimi ukrepi pa se jasno usmeriti na nekatera prioritetna področja. Tako naj bodo energetika, promet, avtomatizacija, modernizacija najbolj perspektivnih zmogljivosti in s kmetijstvom deležna temeljne prioritete. Pri tem pa nastopa vprašanje surovin, ki ga je treba reševati z osnovnega stališča do dodatnih kapacitet. Ne smemo graditi brez zagotovljenih surovin. Odločno sc je treba usmeriti na notranje rezerve v gospodarstvu. Seveda pa resolucija o ekonomski politiki za leto 1974, kakor je dejal predsednik Marinc, ne pomeni prav nič, če ne bodo v samih organizacijah združenega dela pripravljeni na njeni podlagi operativni načrti in če s težnjami resolucije ne bodo seznanjeni in jih tudi upoštevali vršnega sveta opozoril na izhodiščne težnje ekonomske politike, da se je pač treba sprijazniti z dejstvom, da velike rasti več ne bo, da so prioritetne naloge sedaj na drugih področjih o nabavi rezanega lesa. Predsednik se je pridružil kritikam glede nevzdržnega stanja cen (cene lesa v primerjavi s cenami lastnih izdelkov, cene črne metalurgije v primer- da se npr. turizem kot močna gospodarska dejavnost v občini Radovljica pač mora delno umakniti drugim, prej omenjenim gospodarskim naložbam. Ko je odgovarjal na razna vprašanja s področja gospodarjenja, je tudi naš predsednik delavskega sveta Rok Sitar diskutira! javi s cenami kovinsko predelovalne industrije). Poslušalce je informiral, da bo za pospeševanje izvoza nujno potrebna drugačna stimulacija in da bo treba nekako uskladiti razkok v cenah izvoza in domačega trga. dipl. ing. Jože Osterman Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu V javno razpravo smo dali osnutek samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu. To je nova oblika odločanja delavcev o svojih pravicah in dolžnostih, ki izvirajo iz dela. Ne gre le za spremembo izrazov, temveč za nove družbene odnose. Zato bo treba ta sporazum sprejeti najprej z večino glasov vseh delavcev (neposredno). Veljati pa bo pričel, ko ga bo podpisalo najmanj 2/3 vseh delavcev. Opozorimo naj na bistvene spremembe. strokovnjaki — načrtovalci proizvodnje. Predstavniki naše občine so po, vedali, da gospodarsko gibanje v občini ni več tako živahno, kot je bilo pred nekaj leti in da je čutiti delovno stagnacijo in razdrobljenost ter stagnacijo narodnega dohodka. Pri tem pa je predsednik Iz- ODLOČANJE O pravicah in dolžnostih delavcev ne bo več odločal organ, ki bi ga imenoval delavski svet, temveč odbor, ki ga bodo neposredno izvolili vsi delavci. Pritožbe bo v bodoče reševal delavski svet TOZD. Nezadovoljni delavec, ki s pritožbo ni uspel, bo prosil za intervencijo občinski upravni organ, vložil pa bo tudi tožbo pred sodiščem. SPREJEM IN RAZPOREDITEV NA DELOVNO MESTO Delavec postane član delovne skupnosti, ko pristopi k samoupravnemu sporazumu in začne z delom. Sprejet je na določeno delovno mesto, s katerega pa je lahko razpore- jen na drugo, vedno le pod določenimi pogoji. Pri tem pa nikakor ne smeta biti kršeni dve načeli: novo delovno mesto mora ustrezati delavčevi strokovnosti in za tako namestitev mora TOZD izraziti svo- (Nadaljevanje na strani 2) UREDNIŠKO-REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk, Kranj Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih. (Nadaljevanje s 1. strani) jo potrebo (prepoved šikane). Le kadar pride do izjemne situacije (pomanjkanje energije, materiala, izpolnitev pogodb, planskih zadolžitev ipd.), je lahko delavec razporejen na drugo delovno mesto za toliko časa, dokler taka izjemna situacija traja. j -♦.IM IZOBRAŽEVANJE, VARSTVO PRI DELU TOZD mora delavcem zagotoviti stalen sistem izobraževanja. Zato delavec ne more biti nepripravljen na spremembo tehnologije in zaradi tega ne more priti do problema glede njegove sposobnosti za delo. Naj poudarimo, da izobraževanje ni le pravica delavca, temveč tudi njegova dolžnost. Glede varstva pri delu smo natančneje opredelili dolžnosti odgovornih delavcev v proizvodnji, varnostne službe in tudi vsakega delavca posebej. Posebna pravila bodo določila ravnanje delavcev pri delu, zlasti pri delu z nevarnimi napravami. ODGOVORNOST DELAVCEV Dosedanja razdelitev na lažje in hujše kršitve delovnih dolžnosti ostane še naprej v veljavi, prav tako tudi materialna odgovornost. Razlika je le v tem, da tudi o teh postopkih odloča neposredno izvoljeni organ. Kršitev delovne dolžnosti pomeni tudi neizpolnjenvanje delovnih dolžnosti, če npr. delavec noče delati ali če zaradi malomarnosti ali namenoma ne dosega normalnih de- lovnih rezultatov. Seveda pa je nekaj drugega, če tega ne zmore zaradi bolezni, starosti ipd. DELOVNI CAS, ODMORI, DOPUSTI Glede delovnega časa, nadurnega dela, nočnega dela, odmorov, po-'CiTfcov in letnih dopustov, kakor tudi' Izrednih dopustov ni sprememb glede na to, da smo dopuste že podaljšali. Tako znaša letni dopust najmanj 18 in največ 30 delovnih dni. Glede na skrajšanje efektivnega fonda delovnih ur, bi morali povečati produktivnost, sicer ne bomo dosegli enakega dohodka. PRENEHANJE DELA V tem delu je največ sprememb. Skladno z ustavnim načelom, da delavcu pripadajo pravice iz preteklega delovnega razmerja, mu delo ne more prenehati zaradi modernizacije, spremembe tehnologije, ali zaradi ekonomskih viškov, če pa bi npr. investicijski program pokazal »viške«, bi moral program vsebovati tudi rešitve, kaj storiti potem s takimi delavci. V poštev pride najprej prekvalifikacija delavcev glede na spremembe ali pa sklenitev sporazuma z drugo delovno organizacijo, da prevzame take delavce. Delavcu iz tega razloga torej ne more prenehati delo (mora pa sprejeti delo v drugem podjetju, ki mu ga preskrbimo). Do prenehanja dela pride lahko zaradi izključitve, kršitve delovnih dolžnosti, dajanja In kaj pravijo povabljeni upokojenci in borci Tudi letos smo bili upokojenci in borci NOB povabljeni v tovarno Elan v goste. Udeležba je bila skoraj stoodstotna. Pogrešali smo le Finžgarjevega očeta s hčerko Anico in bivšega Elanovega sekretarja tov. Dobrleta. Upamo, da se naslednje leto ponovno vidimo. Elanovi predstavniki so nas sprejeli prisrčno in ljubeznivo. Seznanili so nas s situacijo in delom, težavami in uspehi preteklega leta. Povabili so nas na ogled tovarne. Ker pa je močno deževalo, smo se iz avle napotili v obrat družbene prehrane. Pridne Elanove kuharice so nam poleg svojega vsakodnev- lažnih podatkov o nastopu dela, dopolnitve pogojev za upokojitev ali nastop invalidnosti, zaradi zapora ali drugega ukrepa, ki povzroči več kot 6 mesečno odsotnost, zaradi likvidacije podjetja, prekinitve po lastni želji, po sporazumu ipd. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV Omenili smo že, da bo o pravicah delavcev odločal neposredno izvoljeni odbor, pritožbe pa reševal delavski svet. Izven podjetja uveljavljajo delavci svoje pravice preko inšpekcije za delo in sodišča. Ob vsem tem podpira delavca na njegovo željo tudi sindikalna organizacija. Pravice delavcev ščiti tudi nov način sprejemanja splošnih aktov. ki vse to urejajo. Sporazum, ki je v javni razpravi, obsega pretežno le pravice in dolžnosti v zvezi z delom in z varstvom pri delu. Še naprej pa ostanejo v veljavi akti o sistemizaciji in delitvi osebnih dohodkov. Toda tudi te bomo morali spremeniti v sporazume in jih sprejeti na enak način kakor tega, ki ga obravnavamo. Po sklepu odbora za vprašanja zdruežnega dela in odbora za gospodarjenje bodo delovne skupine razpravljale o samoupravnem sporazumu do 10. 3. 1974. Nato bomo organizirali zbore delovnih ljudi in podpisovanje sporazuma. Prosimo vse člane, da se vključijo v svoje delovne skupine in da pravočasno, torej pred iztekom roka dajo svoje pripombe in dopolnitve. Sklepi s sestanka osnovne organizacije ZKS nega opravila naredile odlično večerjo. Kramljali smo, se šalili in bili vsi razpoloženi. Tovariš Kavčič je predlagal, naj bi vsak upokojenec opravil v Elanu 8 delovnih ur. Z veseljem bomo prišli vsi, kar nas je še sposobnih delati. Pričakujemo pripravljeno delo in obvestilo, kdaj lahko pridemo. Tudi obdarovati nas niso pozabi- li. Tokrat smo dobili lepo izbrane knjige. V imenu vseh povabljencev in udeležencev se lepo zahvaljujem za to prisrčno srečanje. upokojenka Minka Bohinc Sekretariat osnovne organizacije ZKS v podjetju je 22. januarja 1974 sklical prvi redni sestanek osnovne organizacije po volilni konferenci. Poleg 23 članov organizacije se je sestanka udeležil tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Bohinc. Uvodoma je sekretar Zajc Bojan podal nekaj misli in nalog glede bp-dočega dela organizacije. Predvsem je poudaril, da je nujno treba spremeniti delo te pomembne politične organizacije v podjetju. Opraviti je treba s preteklostjo in postaviti nove zdrave temelje za bodoče delo osnovne organizacije. Tov. sekretar je predvsem poudaril, da smo člani ZK moralno in politično odgovorni za bodoči razvoj podjetja. Nujno je, da s svojim delom povečamo ugled organizacije, ki smo ga izgubili in s tem pomagamo pri Realizaciji vseh nerešenih aktualnih družbenopolitičnih problemov v podjetju. Predvsem moramo biti enotni in najprej med sabo razčistiti nejasnosti, ki ovirajo razvoj dela naše organizacije. Po uvodnem govoru sekretarja je organizacija z nekaterimi manjšimi pripombami sprejela program dela organizacije ter se seznanila z delom in problematiko, ki jo je reševal sekretariat osnovne organizacije. V naslednji točki dnevnega reda na sestanku organizacije smo pregledali sklepe zadnje letne konference in izdelali okvirni program dela organizacije. V diskusiji je tov. Vidic Vlasta predvsem poudarila pomen vključevanja članov ZK v novi sistem družbenega samoupravljanja. Vsebinske spremembe, ki jih prinašajo novi samoupravni akti, morajo čimprej zaživeti tudi v praksi. Prišlo bo še dosti problemov in družbenopolitične organizacije se bodo morale še veliko angažirati. Nadalje so člani ZK kritično ugotovili, da se je osnovna organizacija ZKS premalo angažirala pri volitvah v sindikate. Ugotovili so, da bo pomoč sindikata organizaciji nujna, če bo hotela pravilno voditi svoje delo. V zvezi s programom bodočega dela osnovne organizacije ZKS v podjetju je tov. Bohinc omenil tudi naloge osnovnih organizacij v zvezi z bližnjim kongresom ZKS in ZKJ in z vključevanjem komunistov v družbenopolitična dogajanja v pod- jetju in izven njega. V tem pogledu bo morala organizacija še dopolniti svoj program. Osrednja točka dnevnega reda sestanka organizacije je bilo poročilo ing. Ostermana o gospodarjenju v podjetju v letu 1973 in ocena razvoja podjetja v letošnjem letu. Ing. Osterman je v svojem poročilu pojasnil predvsem probleme, zaradi katerih preteklega leta ne bomo uspešno zaključili. Razumljivo je, da je veliko vzrokov tudi v samem podjetju. Direktor je tudi nakazal, katere ukrepe in naloge bo treba opraviti, če si hočemo v letošnjem letu zagotoviti boljši poslovni rezultat. Predvsem bo potrebno povečati proizvodnjo in obenem zagotoviti njeno prodajo na tržišču kljub velikim gospodarskim in političnim ter drugim spremembam, ki se dogajajo v svetu. V diskusiji na poročilo ing. Ostermana se je oglasil tov. Dičič, ki je kritično ocenil delo komunistov v podjetju. Poudaril je predvsem, da moramo najprej sami med seboj razčistili nerešene probleme in šele nato postaviti naloge, ki vodijo k boljšim poslovnim rezultatom. Omenil je tudi problematiko prodaje in opozoril na napake, ki sicer niso velike, a jih kljub temu ne znamo odpravljati. Tov. Lipnik je na kratko ocenil poslovni rezultat lanskega leta. V bodoče bomo morali vsekakor bolje gospodariti in doseči boljšo prihodnjo bilanco, če si bomo hoteli zagotoviti svoj obstoj. Prisotni so tudi ugotovili, da bo treba strokovna poročila in konkretno bilanco obrazložiti ljudem na tak način, da bodo prav vsem razumljiva. Organizacija je obravnavala še druge pomembne družbenopolitične dogodke in dogajanja v podjetju ter s tem v zvezi sprejela določene sklepe. Prvi sestanek osnovne organizacije ZKS v podjetju je pokazal, da smo napravili prve korake za aktivnejše vključevanje ZK v družbenopolitična dogajanja v podjetju. Vsi vemo, da gospodarski položaj podjetja zahteva od nas maksimalne napore. Spremeniti je treba način dela, kar naj bi bila tudi osrednja naloga naše organizacije v bodoče. B. Z. Izidi volitev v samoupravne organe TOZD proizvodnja Elan DELAVSKI SVET podjetja ELAN: 1. Franko Ignac 2. Globevnik Božidar 3. Avsenik Janez 4. Janc Valentin 5. Janša Stanislav 6. Kejžar Bogomir 7. Kvasnik Jože 8. Mrak Angela 9. Peinkicher Alojz 10. Pogačar Marija 11. Polajnar Ivanka 12. Resman Marjan 13. Stunkovič Franjo 14. Tavčar Janez 15. Kos Marjan 16. Cimerman Marija 17. Trlej JoZe- 18. Dežman Milka 19. Sodja Alojz 20. Matjašič Vlado 21. Potočnik Cvetan 22. Demšar Drago 23. Dragan Nežka 24. Erjavec Karol 25. Kelih Dušan 26. Turk Miroslav 176 glasov 239 glasov 361 glasov 343 glasov 361 glasov 293 glasov 311 glasov 297 glaso\ 310 glasov 259 glasov 244 glasov 339 glasov 340 glasov 340 glasov 400 glasov 197 glasov 291 glasov 212 glasov 306 glasov 324 glasov 330 glasov 353 glasov 241 glasov 351 glasov 268 glasov 330 glasov TOZD proizvodnja ELAN ima v delavskem svetu podjetja Elan 19 delegatov. Glede na število glasov so torej izvoljeni: 1. Globevnik Božidar GTB 2. Avsenik Janez obrat smuči 3. Janša Stanislav obrat smuči 4. Janc Valentin obrat smuči 5. Tavčar Janez obrat smuči 6. Resman Marjan obrat smuči 7. Kvasnik Jože obrat smuči 8. Pinkicher Alojz obrat smuči 9. Stunkovič Franjo obrat smuči 10. Mrak Angela obrat smuči 11. Kos Marjan obrat čolnov 12. Potočnik Cvetan skupina proizv. enot kov. odd. 13. Matjašič Vlado skupina proizv. enot kov. odd. 14. Sodja Alojz skupina proizv. enot kov. odd. 15. Trlej Jože skupina proizv. enot kov. odd. 16. Kelih Dušan pomožni obrat 17. Demšar Drago pomožni obrat 18. Erjavec Karel pomožni obrat 19. Turk Miroslav pomožni obrat ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA podjetja ELAN 1. Jerala Vinko 288 glasov 2. Mrak Janko 236 glasov 3. Šiško Rajmund 326 glasov V odboru delavskega nadzorstva ima TOZD proizvodnja Elan 2 delegata. Glede na število glasov sta bila izvoljena: 1. šiško Rajmund 2. Jerala Vinko DELAVSKI SVET TOZD PROIZVODNJA ELAN 1. Miholič Avgust 2. Milatovič Ivan 3. Berce Jože 4. Gračnar Marija 257 glasov 163 glasov 353 glasov 365 glasov 5. Iskra Stanislav 6. Kosmač Slavko 7. Marinčič Vlado 8. Trlej Terezija 9. Zupan Jože 10. Jesenko Marjan 11. Kučič Franc 12. Smid Slavko 13. Zupan Dominik 14. Ahačič Nada 15. Pretnar Franc 16. Vurnik Jože 17. Antolič Alojz 18. Zupan Ivanka 19. Dragan Milan 20. Kunčič Janez 21. Lotrič Milan 22. Potočnik Pavel 3 374 glasov 337 glasov 264 glasov 323 glasov 382 glasov 318 glasov 107 glasov 309 glasov 112 glasov 112 glasov 270 glasov 402 glasov 241 glasov 176 glasov 296 glasov 324 glasov 269 glasov 366 glasov Odbor za medsebojna razmerja TOZD proizvodnja Elan šteje 3 delegate in 3 namestnike. Glede na število glasov so bili izvoljeni: Delegati: 1. Langus Slavko 2. Perkovič Franc 3. Ferkolj Ivan Namestniki: 1. Legat Franc 2. Pintar Dragomil 3. Frlic Pavel TOZD »PROIZVODNJA ELAN« ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA TOZD proizvodnja ELAN: 1. Golčman Anton 2. Hegedič Lado ing. 3. Legat Marjan 4. Selčan Vincenc 373 glasov 271 glasov 342 glasov 277 glasov Odbor delavskega nadzorstva TOZD proizvodnja Elan šteje 3 delegate, glede na število glasov so bili izvoljeni: 1. Golčman Anton 2. Legat Marjan 3. Selčan Vincenc Volišče Delavski svet TOZD Proizvodnja Elan šteje 15 delegatov, glede na število glasov so bili izvoljeni: 1. Miholič Avgust GTB 2. Zupan Jože smučarija 3. Iskra Stanislav smučarija 4. Gračnar Marija smučarija 5. Berce Jože smučarija 6. Kosmač Slavka smučarija 7. Trlej Terezija smučarija 8. Jesenko Marjan čolnarija 9. Smid Slavko spukina proizv. enote PL 10. Pretnar Franc skupina proizv. enote LO—TO 11. Vurnik Jože skupina proizv. enote KO 12. Antolič Alojz skupina proizv. enote SO 13. Potočnik Pavel pomožni obrat 14. Kunčič Janez pomožni obrat 15. Dragan Milan pomožni obrat o § > .5 2 "o HA ° g ~ C o rt > KJ v® O C « S .2 .2, c o > M o rt Z 'Ho o c s rt o ~ cn O O O G KJ ‘> 2 c &s Z o DELAVSKI SVET podjetja ELAN ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA tovarne ELAN DELAVSKI SVET TOZD Proizvodnja ELAN ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD »PROIZVODNJA ELAN« ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA TOZD »PROIZVODNJA ELAN« 525 431 82,10 17 3,24 72 13,71 22 4,19 525 431 82,10 24 4,57 72 13,71 22 4,19 525 431 82,10 13 2,48 72 13,71 22 4,19 525 431 82,10 16 3,05 72 13,71 22 4,19 525 431 82,10 10 1,90 72 13,71 22 4,19 Skupna udeležba 525 431 82,10 16 3,05 72 13,71 22 4,19 TOZD inštitut tovarne Elan DELAVSKI SVET podjetja ELAN: 1. Bulovec Franc 25 glasov 2. Kariž Juriča 13 glasov 3. Vrečko Maks dipl. ing. 32 glasov V delavski svet podjetja Elan ima TOZD Inštitut tovarne Elan 2 delegata, glede na število glasov sta bila izvoljena: 1. Vrečko Maks dipl. ing. 2. Bulovec Franc 1. Bešter Jože 2. Peterman Franc SVET TOZD Inštituta tovarne ELAN: 1. Babič Franc 2. Finžgar Miha 3. Krmpotič Nevenka dipl. ing. 4. Resman Oto 5. Ročič Andrej dipl. ing. 6. Vogelnik Jurij 7. Volčanšek Anton ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD Proizvodnja ELAN: 1. Ferkolj Ivan 2. Langus Slavko 3. Perkovič Franc 4. Mohorč Janez 1. Frlic Pavel 2. Legat Franc 3. Pintar Dragomil 4. Pristov Alenka 413 glasov 415 glasov 415 glasov 2 glasova 303 glasov 371 glasov 327 glasov 244 glasov ODBOR DELAVSKEGA NADZOR STVA podjetja ELAN: 1. Bešter Jože 24 glasov 2. Horvat Marija dipl. ing. 22 glasov 3. Peterman Franc 24 glasov V odboru delavskega nadzorstva podjetja Elan ima TOZD Inštitut tovarne Elan 2 delegata. Izvoljena sta bila: 23 glasov 25 glasov 13 glasov 23 glasov 30 .glasov 29 glasov 27 glasov Svet TOZD Inštituta tovarne Elan ima 7 delegatov, od teh 5 delegatov volijo člani delovne skupnosti. Izvoljeni so bili naslednji kandidati: 1. Robič Andrej dipl. ing. 2. Vogelnik Jurij 3. Volčanšek Anton 4. Finžgar Miha 5. Babič Franc ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA v TOZD Inštitut tovarne Elan: 1. Kajdiž Olga 14 glasov 2. Kozamernik Stane 28 glasov 3. Peterman Janez 31 glasov 4. Smitek Janez 29 glasov Odbor delavskega nadzorstva TOZD Inštitut tovarne Elan ima 3 delegate. Izvoljeni so bili: • 1. Peterman Janez 2. Smitek Janez 3. Kozamernik Stane ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA v TOZD Inštitut tovarne Elan: 1. Arh Julij 26 glasov 2. Bohinc Janez 26 glasov (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) 16 glasov 17 glasov 17 glasov 23 glasov 23 glasov 13 glasov 25 glasov 18 glasov 3. Jarc Valentin dipl. ing 4. Justin Anton 5. Komljanec Janez 1. Lah Marija 2. Mavrič Zofija 3. Mulej Janez 4. Rebernik Franc 5. Zupan Drago Odbor šteje 3 delegate in 3 namestnike. Izvoljeni so bili: Delegati: 1. Arh Julij 2. Bohinc Janez 3. Justin Anton Namestniki 1. Rebernik Franc 2. Lah Marija 3. Marvič Zofija TOZD »INSTITUT tovarne ELAN« Volišče > .2 S >(/) ° o ^ C o o « w ►> >o c u > .2 03 C d) o > c/) o) a Z- to # o G (J ’> £ rt o c/) d,-a O o o c 0) >o '> 2 '3 g ° Z o £ DELAVSKI SVET podjetja ELAN 45 35 77,78 0 0 10 22,22 0 0 ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA tovarne ELAN 45 35 77,78 0 0 10 22,22 0 0 SVET TOZD Inštituta tovarne ELAN 45 35 77,78 1 2,22 10 22,22 0 0 ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA TOZD Inštitut tovarne Elan 45 35 77,78 1 2,22 10 22,22 0 0 ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD Inštitut tovarne Elan 45 35 77,78 1 2,22 10 22,22 0 0 Skupna udeležba 45 35 77,78 0,60 1,33 10 22,22 0 0 1. Dežman Jože 2. Janc Janez 3. Jesenko Jože dipl. ing. 4. Berce Majda dipl. oec. 5. Jamšek Marija-Majda 6. Šlibar Avgust 7. Krmpotič Mladen, dipl. ing. 8. Urh Jože 9. Rovanšek Ljudmila ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA delovne skupnosti skupnih služb: 1. Bertoncelj Valentin 157 glasov 2. Godler Zofija 143 glasov 3. Šanca Aleksander 103 glasov 4. Zupan Anica 127 glasov 1. Kunstelj Marta 161 glasov 2. Palhartinger Mirko 99 glasov 3. Repe iMnka 136 glasov 4. Sinobad Ivanka 119 glasov Odbor šteje 3 delegate in 3 namestnike, glede na število glasov so bili izovljeni: Delegati: 1. Bertoncelj Valentin 2. Godler Zofija 3. Zupan Anica Namestniki: 1. Kunstelj Marta 2. Repe Minka 3. Sinobad Ivanka DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Volišče Število volivcev Volilo št. članov Neveljavne glasovnice °/o Opravičeno ddsotni % Neopravičeno odsotni % DELAVSKI SVET podjetja ELAN 216 188 87,04 18 8,33 27 12,50 1 0,46 ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA tovarne ELAN 216 188 87,04 3 1,39 27 12,50 1 0,46 SVET DELOVNE SKUPNOSTI skupnih služb ELAN 216 188 87,04 6 2,78 27 12,50 1 0,46 ODBOR ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA Delovne skupnosti skupnih služb ELAN 216 188 87,04 11 5,09 27 12,50 1 0,46 Skupna udeležba 216 188 87,04 9,5 4,40 27 12,50 1 0,46 DELAVSKI SVET podjetja ELAN Volišče Število volivcev Volilo št. članov £ Neveljavne glasovnice % Opravičeno odsotni % Neopravičeno odsotni °/o TOZD »PROIZVODNJA ELAN« 525 431 82,10 17 3,24 72 13,71 22 4,19 DELOVNA SKUPNOST Skupnih služb 216 188 87,04 18 8,33 27 12,50 1 0,46 TOZD »INŠTITUT tovarne ELAN« 45 35 78,77 — — 10 22,22 — — Skupna udeležba 786 654 83,20 35 4,45 109 13,87 23 2,93 Zbor delavcev sprejema samoupravne akte Delovne skupnosti skupnih služb DELAVSKI SVET podjetja ELAN: 1. Arh Anton 2. Blažič Valentin 3. Hribar Janez 4. Jagodic Ljudmila 5. Luznar Janez 6. Kolman Tatjana 7. Strgar Frančiška 8. Koselj Anton 9. Zupan Marija 10. Kapus Emilija 11. Tonejc Magdalena 12. Dijak Alojz 13. Podobnik Anton 145 glasov 146 glasov 145 glasov 92 glasov 149 glasov 142 glasov 27 glasov 125 glasov 43 glasov 140 glasov 131 glasov 92 glasov 79 glasov Delovna skupnost skupnih služb ima v delavskem svetu podjetja Elan 8 delegatov, glede na število glasov so bili torej izvoljeni: 1. Luznar Janez 2. Blažič Valentin 3. Arh Anton 4. Hribar Janez 5. Kolman Tatjana 6. Koselj Anton 7. Kapus Emilija 8. Dijak Alojz ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA podjetja ELAN: 1. Mavec Rozalija 43 glasov 2. Weithauser Avgust 142 glasov Delovna skupnost skupnih služb ima v tem odboru 1 delegata, izvoljen je bil torej: I. VVeithauser Avgust SVET Delovne skupnosti skupnih služb ELAN: 1. Berce Majda dipl. oec 151 glasov 2. Dežman Jože 162 glasov 3. Ferk Julijana 110 glasov 4. Jamšek Marija-Majda 148 glasov 5. Janc Janez 162 glasov 6. Jesenko Jože dipl. ing. 157 glasov 7. Krmpotič Mladen dipl. ing. 142 glasov 8. Mikič Vlado 86 glasov 9. Rovanšek Ljudmila 127 glasov 10. Šlibar Avgust 144 glasov II. Urh Jože 135 glasov 12. Volčanšek Vida 114 glasov Svet delovne skupnosti šteje 9 delegatov, glede na število glasov so bili izvoljeni: ODBOR DELAVSKEGA NADZORSTVA podjetja ELAN Volišče TOZD »PROIZVODNJA ELAN« DELOVNA SKUPNOST Skupnih služb TOZD »INŠTITUT tovarne ELAN« 525 431 82,10 24 4,57 72 13,71 22 4,19 216 188 87,04 3 1,39 27 12,50 1 0,46 45 35 77,78 — — 10 22,22 — — Skupna udeležba Kadri Zaposlili so se: Balant Jože — dipl. ing. strojništva — kot vodja oddelka žičnic v prodajnem oddelku; Globevnik Cilka — NK delavka — kot delavka v obratu smuči; Vondruška Josip — KV avtomehanik — kot ključavničar v kovinskem oddelku; Božič Janez — KV avtoklepar — kot ključavničar v pomožnem obratu; Temlin Biserka — NK delavka — kot delavka v obratu smuči; Kosmač Vincenc — KV mizar — kot mizar v lesnem oddelku; Jirasek Zvonko — KV fotograf — kot fotograf v prodajnem sektorju; šiška Aleksander — NK delavec — kot delavec v obratu smuči. Delovno razmerje so prekinili: Renko Matilda — NS administrator v tehničnem biroju — sporazumno; Fele Alenka — NK delavka v obratu smuči — v poskusnem delu; Erzar Janez — PK delavec v obratu smuči — izključitev. Izredni občni zbor sindikata POROČILO PREDSEDNIKA O DELU SINDIKATA ELAN V LETU 1973 Osnovno organizacijo sindikata Elan je doslej vodil izvršni odbor, sestavljen iz 13 članov kolektiva iz vseh obratov. Mandat staremu odboru sicer še ni potekel, vendar pa smo dolžni spremeniti organizacijo sindikata v smislu novih določb in sklepov konference zveze sindikatov Slovenije. Tako se z novo obliko sindikata razformira tudi stari odbor. Toda o tej novi obliki organizacije bo govora kasneje, sedaj pa poglejmo delo, opravljeno v preteklem letu. Izvršni odbor sindikata Elan je imel 8 sej, ki so bile vse sklepčne. Na sejah je odbor razpravljal o akcijskem programu, finančnem predračunu, o raznih finančnih olajšavah za člane sindikata kot npr. popust na žičnici v Krpinu. Povezali smo se tudi s sindikatom iz Save Kranj, kjer so nam omogočili precej cenejši nakup ležalnih blazin. Potem nakup smuči v naši trgovini, kjer gre zahvala tudi tov. Bogataju in tov. Lipniku za razumevanje in pomoč pri organizaciji te akcije. Članom z najnižjimi OD, materam samohranilkam in zdravstveno ogroženim članom smo omogočili brezplačno letovanje v našem cam-pingu v Selcah pri Crikvenici. Večjo pozornost smo posvetili razpravam o stabilizacijskih ukrepih v podjetju, ko je prišlo do krize v obratu smuči. Omenil bi tudi sodelovanje z občinskim sindikatom, ki je opravil in organiziral dvodnevni seminar na Bledu ter v Bohinju, kjer je bila tolmačena nova ustava. Naj omenim še ustanavljanje TOZD v podjetju in reorganizacijo sindikata. Na teh seminarjih je bil prisoten tudi član naše organizacije. S pomočjo zunanjih sodelavcev je naša organizacija razlagala novo ustavo tudi v našem podjetju. Zadnje čase pa je bil odbor v glavnem zaposlen z reorganizacijo sindikata. Delo na kulturnem področju ni bilo opravljeno zadovoljivo. Vse, kar je sindikat storil, je to, da je obenem s tovarno podpisal in financiral kulturno akcijo, na podlagi katere dobimo določeno število vstopnic za gostovanje Mestne- ga gledališča ljubljanskega v Radovljici ali na Bledu. Obisk naših ljudi je skromen in še zdaleč ne moremo biti zadovoljni z delom sindikata na področju kulture. Na športnem področju se je sindikat bolj izkazal. Ker je delo sindikalnega športnega društva v zadnjih letih skoraj zamrlo, razen nekaterih dovolj samostojnih sekcij, si je sindikat zadal nalogo, da ga ponovno oživi. Izvedli smo anketo o interesih naših članov za razne oblike rekreacije. Na občnem zboru sindikalnega športnega društva je bil izvoljen nov odbor, ki bo poskrbel za živahnejše delo na športnem področju. Ne smemo pa spregledati lanskih uspehov naših članov, ki so zastopali Elan na letni lesariadi in raznih smučarskih prvenstvih. Na lesariadi v Novi Gorici smo ekipno dosegli 2. mesto, na prvenstvu gozdarjev, lesarjev in lovcev v smučanju, ki je bilo na Pohorju, pa prav tako drugo mesto. Zmagali smo na občinskem sindikalnem prvenstvu v smučanju, naši smučarji pa so pripomogli tudi občini Radovljica k prvemu mestu med slovenskimi občinami. Med posebno aktivnimi sekcijami sta še šahovska in strelska, ki prav tako dosegata lepe uspehe. Najbolj množična športna prireditev Elanovcev je prav gotovo sindikalno prvenstvo v smučanju, ki ga je organiziral sindikat skupno s športnim društvom Elan. Sindikat je sodeloval tudi pri nogometni tekmi debeli: suhi, ki je med Elanovci precej popularna. Krvodajalske akcije sc je letos udeležilo veliko število naših članov. Zal pa je občinski RK akcijo zelo slabo organiziral, zato smo poslali protestno pismo na republiški RK. V bodoče bomo morali take akcije sami organizirati, če nočemo izgubiti velikega števila krvodajalcev. Sindikat je dal povod tudi za izdelavo novega pravilnika za uvajanje novosprejetih delavcev v podjetje. Organizirali smo tudi sindikalni piknik, ki je ena najuspešnejših oblik združevanja delavcev kolektiva. Letos je bil v Završnici, udeležilo se ga je 250 članov, na programu so bila tudi razna športna tekmovanja. Polovico sredstev je prispevala tovarna Elan. Sindikat letos zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni organiziral skupnih izletov in ekskurzij v druga podjetja. Odbor je ob začetku leta prevzel negativni saldo blagajne in tako je odpadla marsikatera akcija. Pridružili pa smo se tudi raznim akcijam občinskega in republiškega odbora sindikata, prispevali smo za pomoč vietnamskemu ljudstvu, zbirali prispevke med člani kolektiva za spominski dom ZB in mladine v Kumrovcu. V akciji »ozimnica« smo nudili minimalno denarno pomoč tistim članom kolektiva, ki imajo najnižji OD na družinskega člana. Za vse člane kolektiva smo organizirali cenejši nakup živil tovarne ETA Kamnik, ki nam jih je nudila ta ustanova. Da bi bilo delo sindikata čimbolj učinkovito, smo zadolžili vsakega člana izvršnega odbora, da obvešča in seznanja z delom sindikata svoj oddelek. Na tem področju smo storili lep korak naprej, kar dokazujejo predvsem brez problemov izvedene volitve delegatov po delovnih skupinah. Najpomembnejše delo je sindikat opravil ravno pri reorganizaciji sindikata. Njen glavni namen je izboljšati delo sindikata in ga prilagoditi obliki TOZD. Sindikat lahko uspešno deluje le, če bo sodelovalo čim-več ljudi iz vseh delovnih skupin, če bodo vsi obveščeni o delu sindikata in o svojih pravicah, ki jih lahko dosežejo prek sindikata. Delovni ljudje Elana, celotnega kolektiva bodo sedaj združeni v treh osnovnih organizacijah sindikata: — osnovna organizacija TOZD proizvodnja, — osnovna organizacija OZD skupnih služb, — osnovna organizacija TOZD inštitut Elan. Vsaka delovna skupina je neposredno na članskih sestankih izvolila v izvršne odbore osnovnih organizacij svoje delegate. Vsi trije izvršni odbori pa bodo tvorili konferenco, ki bo na podlagi njihovih predlogov sprejela in izvrševala skupni plan ter vodila računovodske in administrativne posle. V izvršnih odborih so zastopane tudi ženske ter aktiv mladih delavcev pri nas. Stari odbor ni utegnil ali mogel ali bil sposoben izvesti več nalog, ki si jih je zadal na začetku mandatne dobe. Zato upamo in želimo, da bo to uspelo v novi obliki organizacije sindikata. Z javnim glasovanjem so bili izvoljeni za: IO OO sindikata TOZD IE: Prototipna plastika: Justin Tatjana Prototipne smuči: Babič Franc, Be-šter Jože Raziskovalne službe: Ceferin Mirjana, Kokalj Rudi IO OO sindikata TOZD Elan — proizvodnja Strojna: Ozmec Ivan Robničenje: Volčjak Slavko Telovadno orodje: Benedičič Jože Metalna polizdelek: Vidic Matevž, Peinkicher Alojz Metalna končni izdelki: Jeram Pe- ter, Dolar Janko Plastika: Finžgar Bogdan Priprava lesa: Triplat Stanko Sedlarski oddelek: Iskra Karel Lakirnica: Trlej Rezka, Peternel Milena, Bernard Marija, Kralj Majda GTB: čemažar Marija, Prestrl Jože Kovinska delavnica: Matjašič Lado, Pristave Slavko Pomožni obrat: Hanžič Janez, Hrovat Danilo, Lotrič Milan IO OO sindikata OZD skupne službe: Skladišče — telovadno orodje: Hir-ci Marija Skladišče — gotovi izdelki: Rakar Anton Tehnična kontrola: Potočnik Janez Finančni sektor: Rovanšek Milica Trgovina, servis: Resnik Stane, Mihelač Tone PAS, tajništvo, ERC: Oražem Ljudmila PS, službe: Kralj Slavka KSS: Godler Zofija Konstituiranje Izvršnega odbora OO sindikata Elan od 10. do 16. januarja 1974 1. Za predsednika sindikata TOZD IE je bil soglasno izvoljen tov. Kokalj Rudi, tajnica Ceferin Mirjana 2. Za predsednika sindikata TOZD proizvodnja je bil izvoljen tov. Volčjak Slavko, tajnica Ceferin Marija 3. Za predsednika delovne skupnosti skupnih služb je bil izvoljen tov. Potočnik Janez, tajnica Hirci Marija 4. Za predsednika konference sindikata je bil soglasno izvoljen tov. Matjašič Lado, tajnica Oražem Ljudmila Glede tov. Lada Matjašiča so člani izvršnega odbora sprejeli naslednji sklep: Tov. Lado Matjašič mora za opravljanje svoje funkcije dobiti vsak dan uro časa. Za blagajnika je bila soglasno izvoljena tov. Kelih Nataša, za podpredsednika konference sindikata pa tov. Godler Zofija. Med predsednikovim poročilom Vestna in pridna delavka Kokalj Minka Iz SGI odhaja v pokoj Nesreče po obratih in oddelkih ter njihovi vzroki Iz ustanovnega občnega zbora VSK Elan Aanaliza nesreč pri delu po posameznih obratih in oddelkih nam pokaže, da je bilo v lanskem letu največ nesreč v pomožnem obratu (5), sledi oddelek robničenja (4), oddelek metalne (3), razrez lesa (3), medtem ko je bila v ostalih oddelkih v podjetju le po 1 nesreča pri delu. Ce te podatke primerjamo z gibanjem nesreč po obratih in oddelkih s prejšnjimi leti, lahko ugotovimo, da ni bistvenih razlik. Morda nekoliko odstopa le oddelek robničenja, toda to je delno razumljivo, saj spada pod ta oddelek tudi izdelava pohištva. Čeprav je obrat vzdrževanja področje, kjer se sorazmerno opravljajo najnevarnejša dela, je odstotek nesreč v tem obratu skoraj vsa leta približno enak. Ce nadalje analiziramo nesreče pri delu po mestu nastanka, lahko V letu 1973 je bilo v podjetju 20 nesreč pri delu. Glede na povprečno število zaposlenih (774) znaša odstotek nesreč pri delu 2,6 %. Zaradi nesreč pri delu je bilo izgubljenih 568 delovnih dni ali 27 delovnih dni na eno nesrečo. Na osnovi teh podatkov se je ponesrečil torej vsak 37. delavec. Ena nesreča se je zgodila na službeni poti. V prometni nesreči na cesti Zagreb-Ljubljana je umrl naš delavec. Ce na kratko analiziramo stanje nesreč pri delu, lahko ugotovimo, da jih je bilo v lanskem letu malo pri nas. Ce te podatke primerjamo s prejšnjimi leti, lahko ugotovimo, da odkar vodimo evidenco, še ni bilo v podjetju tako malo nesreč pri delu. Poudariti moramo tudi, da je prišlo samo do ene težje nesreče, vendar tudi ta ne bo imela trajnejših posledic na poškodovancu. Pri popravilu stiskalnice je delavcu padlo ogrodje stiskalnice na nogo in mu jo poškodovalo. Izgubljeno je bilo veliko delovnih dni (260). Pri analizi stanja nesreč pri delu v lanskem letu lahko edino kritično pripomnimo, da je naraslo število izgubljenih delovnih dni na eno nesrečo. ugotovimo, da je bilo največ nesreč (19) pri strojih in napravah. Sledijo nesreče pri transportu in manipulaciji (6), medtem ko so nesreče zaradi ostalih vzrokov skoraj nepomembne. Kot kažejo podatki, se je zopet ponovilo stanje iz prejšnjih let, saj je bilo največ nesreč v podjetju pri transportu in pri strojih in napravah. Čeprav so bile nesreče pri strojih in napravah sorazmerno lažjega značaja, vsekakor ta podatek preseneča, saj je znano, da so stroji in naprave zavarovani na primeren način. Ce nadalje analiziramo vzroke nesreč pri strojih in napravah, lahko ugotovimo, da gre predvsem za neprevidnost in nezadostna poznavanje nevarnosti na delovnem mestu. Nesreče pri transportu, manipulaciji in zaradi padcev so zelo številne in sorazmerno tudi najhujše. Varno delo pri transportu in manipulaciji je zelo pomembno in je nujno potrebno, da bi o tem področju več razpravljali. Analiza nesreč pri delu v lanskem letu nam torej prikazuje zelo ugodne rezultate. Vendar pa nas ti podatki ne smejo zavesti, zlasti še, če ugotavljamo vzroke nesreč. Pokazalo se je namreč, da smo premalo napravili na področju izobraževanja ljudi na delovnih mestih s področja varstva pri delu ter pri uvajanju sodobnejše tehnike varnosti na strojih in napravah. Vsekakor pa je nujno, da tudi v bodoče dosledno upoštevamo vsa potrebna varnostna navodila in predpise, ki so pogoj za še boljše rezultate na področju varstva pri delu. Grafikona nam predstavljata število in odstotek nesreč pri delu v zadnjih letih. Iz podatkov je raz- >o % «1 X ti M 33 3V 36 33 20 6,8 6? 70 71 72 73 N * O S 68 69 70 7/ 72 /3 vidno, da nesreče pri delu iz leta v leto upadajo, predvsem pa se je znižalo število nesreč v lanskem letu. Ustanovni občni zbor VSK Elan so pozdravili gostje: — tov. Robinšak, DMSV Maribor — ing. Mušič, Sekcija za vodno smučanje, Ljubljana — ing. Petirček, TTSK občine Radovljica — tov. Knafelj, Sindikalno športno društvo Elan. V drugi točki dnevnega reda je delovno predsedstvo predlagalo tov. Kavčič Janeza za tolmačenje statuta VSK Elan. Statut so z vsemi pripombami, o katerih so vsakokrat glasovali, člani kluba enoglasno potrdili. Izvolili so: — predsednika: Pleško Vili, — člane upravnega odbora: Kavčič Janez, Lazar Tadej, Perkovič Franc, Zupan Vanda, Gradišek Janez, delegat tovarne Elan, — člane samoupravne kontrole: predsednik Dežman Jože, člana Marinšek Bojan in Zupan Pavle, — disciplinsko komisijo: predsednik Finžgar Rudi, člana Petretic Marko in Porenta Pavel, — komisijo za samoupravne sporazume: predsednik Perkovič Franc, člana Finžgar Primož in Detiček Fric. Dodatno k predlogu kandidacijske komisije za sestavo upravnega odbora so tekmovalci VSK Elan predlagali, naj se vključi v upravni odbor tudi delegat tekmovalcev z volilno pravico oz. pravico odločanja Predlog je bil enoglasno sprejet. Novoizvoljeni predsednik kluba je podal program dela in smernic za naslednje obdobje. Zbor je enoglasno potrdil program dela. Program dela in smernice za naslednje obdobje Osnova bodočega programa sloni na razširitvi klubske dejavnosti in povečanju števila članstva, predvsem aktivne mladine. Boriti se je treba proti pojmovanju, da je smučanje na vodi namenjeno le ozkemu krogu. V to športno panogo moramo vnesti množičnost in ustvariti pogoje, da bo prodrla v vse sloje delovnega ljudstva, ne glede na nji- hov socialni položaj. S tem bomo-upravičili naš obstoj in lahko izpolnili naloge, ki jih zahteva naša družba od take osnovne telesno-kulturne organizacije. I. Programska grupacija in naloge Glede na sposobnost smučanja obstojajo v okviru kluba različno-grupe, ki zahtevajo posebne programske naloge. 1. Tekmovalci — vrhunski odraz kvalitetnega nivoja športa 2. Mladina — naraščaj — vir tekmovalnega kadra 3. Rekreacija — dejavnost kluba do delovnega človeka 1. Tekmovalci a) ustvariti pogoje za trening glede na: — zdravje — tekmovalni pribor — vodno površino in tekmovalna sredstva (proga, skakalnica, čolni) b) trener — namestitev stalnega strokovnega trenerja c) programiranje treningov po fazah: kondicija, vadba novih elementov, kondicijske in psihološke priprave na tekmovanja d) programiranje udeležbe na tekmovanjih e) finančni in materialni prispevek kluba k opremi tekmovalcev 2. Mladina — naraščaj a) izdelati program in način aktiviranja mladine po tovarnah in šolah, sodelovanje s pionirskimi, mladinskimi organizacijami b) ustvariti pogoje za redne treninge poleg treningov tekmovalcev c) proučiti možnost organizacije šole za smučanje na vodi (Moste ali počitniške kolonije na morju) 3. Rekreacija a) organizacija letnega campa v Poreču b) ustvariti pogoje rekreativnega smučanja v Mostah II. Odnosi s tovarno Elan Da bi lahko ustvarili ta del programa, mora klub razpolagati z ustreznimi osnovnimi in finančnimi sredstvi ter imeti na razpolago vodno površino. Del tega naj bi zagotovil samoupravni sporazum, ki ga (Nadaljevanje na 7. strani) Poslovno poročilo službe varstva pri delu za leto 1973 Glas Elanove mladine širom po Jugoslaviji Bil je običajen delovni dan v letu, ki pa se je pričel v znamenju mrzličnih priprav na sprejem predsednika IS SRS Andreja Marinca in njegovega spremstva. Res je, da smo v Elanu takih in podobnih sprejemov že vajeni, toda nervoze se tokrat ni bilo moč znebiti. Delegacijo smo sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij v podjetju predsednik DS, predsednik sindikata, sekretar 00 ZK in seveda tudi predsednik Elanove mladine. To bo kot nalašč za trening, sem si mislil in že koval načrt, kako bomo še ta dan sprejeli novinarje glavnih jugoslovanskih radijskih postaj za mladinske oddaje in jim razkazali podjetje. Bližala se je 14. ura, ko vsak misli le še na to, kaj bo doma dobrega na mizi ali kam jo bo mahnil popoldan. Tudi tisti, ki smo bili določeni za sprejem, smo na obisk čisto pozabili in se že skoro pripravljali za odhod mimo vratarja. Takrat pa sem na parkirnem prostoru zagledal avtobus tako »težko« pričakovanih novinarjev. Občinski mladinski župan Moj-mir me je že poklical po telefonu, (Nadaljevanje s 6. strani) bo sklenil klub s tovarno Elan. Ta sporazum naj predvideva: 1. Pogoje uporabe osnovnih sredstev: čolni, proga, skakalnica 2. Pogoje uporabe Testnega centra Moste (TCM) 3. Pomoč pri opremi in priboru 4. Dovoljenje, da VSK v svojem znaku lahko uporablja zaščitni znak Elan 5. Pomoč pri udeležbi tekmovalnih ekip na tekmovanjih in pri organizaciji tekmovanj v TCM 6. Obveznosti kluba pri testiranju Elanovih izdelkov 7. Prispevek kluba tovarni Elan pri popularizaciji njenega renomeja- III. Testni center Moste TCM je osnovni pogoj za obstoj našega kluba. Čeprav bomo s samoupravnim sporazumom pridobili pravico uporabe TCM, pa je dolžnost vseh članov kluba, da pri izj gradnji pomagamo tudi z lastnim prostovoljnim delom. 1. Pomoč pri ureditvi področja 2. Čiščenje vodne površine 3. Vzdrževanje objektov: skakalnica, proga, splavi itd. 4. Priprava novih področij za smučanje IV. Popularizacija smučanja na vodi in odnosa do ostalih športnih In družbenopolitičnih organizacij Naša dolžnost je tudi splošna popularizacija te športne panoge. Zato je treba izdelati akcijski program. Odvijal se bo lahko predvsem v sodelovanju z drugimi športnimi in družbenopolitičnimi organizacijami. 1. Vklopiti se je treba v program dela temeljnih telesnokulturnih organizacij občin Radovljica in Jesenice 2. Uspostaviti stike z mladinskimi in sindikalnimi organizacijami 3. Dogovoriti se za določen skupen program s turističnimi organizacijami in društvi 4. Posebna dolžnost je, da uspo-stavimo stike z enotami JLA in teritorialne obrambe V. Odnosi z republiškimi in zveznimi organizacijami za smučanje na vodi bilo je očitno, da se ne moremo več izmuzniti. Za sprejem sva ostala samo dva in vse skupaj sva kar dobro izpeljala. Redaktor mladinskih radijskih oddaj iz Ljubljane Viktor Konjar, ki je vodil to delegacijo, mi je razložil namen njihovega obiska. Dejal je, da novinarji želijo predvsem spoznati probleme mladih delavcev širom naše domovine in ugotoviti realno podobo mladih. Takoj smo se posedli in že so bili magnetofoni vključeni. Človek se kar ne more odločiti, v kateri mikrofon bi govoril, sploh pa če natančno ne ve, kaj bi govoril. Spomnil sem se besed našega direktorja, ko je pred nekaj urami delegaciji IS SRS pojasnjeval razvoj in ekonomiko našega podjetja, pa sem še jaz tako začel. No, led je bil tako prebit, toda počasi sem opazil, da jih to nič kaj dosti ne zanima, saj so vse pogosteje zastavljali vprašanja mladih, ki delajo v našem podjetju. Zanimali so jih stanovanjski problemi mladih v Elanu, osebni dohodki, stopnje in sistemi internega izobraževanja ter možnosti nadaljnjega študija. Od- Naš klub je član Brodarske zveze Slovenije — odbor za smučanje na vodi in je dolžan v njej aktivno sodelovati. 1. Potrebno je sodelovanje pri načrtovanju dela republiških in zveznih organov 2. Gojiti moramo tovariški odnos do slovenskih in ostalih klubov za smučanje na vodi in nuditi pomoč predvsem manj organiziranim 3. Vzgajati sodniški kader in sodelovati pri organizaciji tekmovanj 4. Organizirati tekmovanja v TCM. Predlog: v letu 1974 naj bi naš klub organiziral republiško, v letu 1975 pa bi kandidiral za organizacijo državnega prvenstva v smučanju na vodi. Izven tega je treba predvideti in organizirati tudi društvena, meddruštvena in eventualno kakšno mednarodno tekmovanje VI. Finančna ln gospodarska situacija — naloge Začetna sredstva so prenos imetja od bivše sekcije za vodno smučanje pri Sindikalnem športnem društvu Elan. 1. V blagajni se nahaja 5547,41 dinarjev. 2. Bodoči gospodar kluba mora sestaviti seznam vsega pribora in opreme ter izdelati začetni inventar. 3. Finančni viri: a) Prispevek občinske temeljne telesnokulturne skupnosti b) Prispevki na osnovi samoupravnih sporazumov c) Dohodki od organizacije prireditev in tekmovanj d) članarina: predlog 20 din plus enkratni stroški za klubsko izkaznico VII. Ostalo 1. Izvolitev delegata za Temeljno telesno kulturno skupnost občine Radovljica 2. Elan naj čimprej določi delegata za upravni odbor 3. Odbor se bo takoj konstituiral in začel z delom 4. Po potrebi bodo sklicani občasni članski sestanki za reševanje tekočih nalog 5. 10 podpisnikov ustanovne listine 6. Tekmovalci naj čimprej izbero kapetana moštva. govor, ki sem ga dal na vprašanja stanovanjske problematike in osebnih dohodkov, ni bil preveč razveseljiv. Z večjim navdušenjem sem jim govoril o izobraževanju. Gostje so se zanimali, kako se mladi udejstvujejo na političnem področju, kako spremljajo Titovo pismo in ustavna dopolnila, novo organiziranost mladine itd. Ob teh vprašanjih sem bil kar malo v zadregi, toda kmalu sem se znašel. Uvodoma sem sicer omenil, da se naša mladina kar dosti ukvarja z družbenopolitičnimi problemi, da pa je treba teorijo postaviti na taka tla kot obstojajo v podjetju. Treba je poznati strukturo mladih in vedeti kako so mladi, ki so že prišli v podjetje, predhodno druž- benopolitično izobraženi. Poudaril sem, da mlade bolj zanimajo šport, zabava in razne oblike rekreacije. To so spontane oblike, s katerimi se človek dnevno srečuje in ki so mu bolj pri srcu. Temu je morda krivo vodstvo, ki ne zna v pravi smeri pritegniti mladih. Z družbenopolitičnimi in ekonomskimi problemi, ki so sestavni del naše življenjske borbe, se namreč ukvarja le peščica mladih. Mislim, da je ta dejavnost bolj zgoščena v centrih, manj pa na obrobju — v vaseh. Novinarja iz Titograda je med drugim zanimalo, koliko mladih je vključenih v zvezo komunistov. Na kratko sem mu pojasnil, da bolj malo, to pa zato, ker ZK v preteklih letih ni znala dovolj motivirano pristopiti k mladim. Poudaril sem, da je politično izobraževanje in sprejemanje mladih v ZK predvsem njena skrb. Medtem je Sandi napravil nekaj posnetkov za arhiv in pripravil propagandni material. Ko je bilo našega razgovora konec, so novinarji z navdušenjem planili po reklamnem materialu in se z njim dobro založili. Mimogrede se je razvil tudi pogovor o naših smučeh, o čolnih in o uspehu, ki ga uživamo v svetu, nazadnje pa so si gostje ogledali še podjetje. Takoj so bili pripravljeni na nove »žrtve«, ki so jih hitro našli in magnetofonski trakovi so beležili prav zanimive in življenjske izjave nekaterih naših mladincev iz proizvodnje. Novinarji so bili z odgovori zadovoljni. Mladi so povedali, da pridno delajo in imajo še vedno dovolj moči za obdelovanje koščka zemlje, ki jih čaka doma. Ko smo zapuščali podjetje, je nekdo od novinarjev med odpadnimi kalupi za čolne zagledal posebno napravo, podobno vislicam ter vprašal, kaj je to. Vsem sem pojasnil, da pri nas pač moramo delati in da je bolj malo časa za sestankar-stvo. Ce pa se komu le preveč -skisajo možgani, ga obesimo na to napravo, da sc mu možgani znova prekrvave. Vsi so bili sila zadovoljni s to izjavo in zaprosili so celo za patent »vislic«. Ko smo si segli v roke, je Sandi še zadnjič stopil v akcijo in napravil posnetek. Vsi so bili mnenja, da je obisk res uspel in da so si na trakove zabeležili to, kar so želeli. Obljubili so, da bodo glas slo- venske mladine ponesli širom naše domovine, mi pa želimo, da tudi naše radijske postaje začnejo s takimi akcijami. Na koncu sva se s Sandijem poslovila še od Viktorja Konjarja, ki nam je obljubil, da bo v kratkem času z novinarsko ekipo obiskal Elanovo mladino. Iskreno se zahvaljujem vsem članom kolektiva ELAN, zlasti ing. Jožu Ostermanu, obratovodju Branku Renku, delovodju Florjanu Gašperinu in vsem sodelavkam pomožnega obrata, obrata smuči in telovadnega orodja za prisrčno pozornost, ki sem je bila deležna ob odhodu v pokoj. Naj lepša hvala za številna lepa darila in za prijazne in vzpodbudne besede za slovo, vaša Ana Pirnat Zvesti tovarniški varuh se je že izkazal v nekaj primerih Videli smo Budimpešto Naše gasilsko društvo je s sodelovanjem podjetja Viator z Jesenic organiziralo za državni praznik dvodnevni izlet na Madžarsko. Izleta se je udeležilo 40 članov društva. Na pot smo krenili zgodaj zjutraj. Vreme je bilo za ta čas zelo ugodno, zato je bilo vzdušje že v začetku izleta veselo in prijetno. Po vožnji preko Gorenjske in Štajerske smo se prvič ustavili v Ormožu. Ciganska glasba, ki je igrala po naši želji, nas je že tukaj spomnila, da se bližamo Madžarski. Po uradnih carinskih formalnostih, ki se na srečo niso zavlekle, smo prestopili mejo. Za večino udeležencev izleta je bil to prvi stik s to našo sosednjo državo. Po nekajurni vožnji po glavni cesti, ki vodi ob Blatnem jezeru proti Budimpešti, smo se ustavili v manjšem mestu ob Blatnem jezeru. Kraji ob njem so sicer zelo znana cenena letovišča na Madžarskem. Kratek sprehod po mestu je bil prav prijeten. Nekateri so zamenjali dinarje v forinte, drugi so primerjali cene izdelkov z našimi, tretji uživali naravne lepote kraja ob jezeru. Seveda pa nas je veliko poskušalo priznana madžarska vina ,čeprav smo imeli s seboj »potujoči buffet«. Po ogledu tega mesta smo krenili proti glavnemu mestu Madžarske Budimpešti. ZAHVALA Ob prerani izgubi JOŽETA HROVATA se iskreno zahvaljujem vsem za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zlasti se zahvaljujem sodelavkam iz hale B za denarno pomoč, članom gasilskega društva Begunje in sosedom, ki so mi v težkih trenutkih nesebično stali ob strani. žalujoča Lojzka Pravdič, hčerka Majda in ostalo sorodstvo Čimbolj smo se bližali Budimpešti, tem bolj nam je vreme nagajalo. Ko smo prišli v njeno predmestje, je začelo snežiti, v samem mestu pa nas je zajel pravi snežni metež. V hotel smo prišli precej pozno, zato je bilo tudi nekaj slabe volje. Ta pa je takoj minila ob večerji, ki nam jo je organizrala potovalna agencija v predmestju Budimpešte v tipični madžarski čardi — po naše gostilni. Ob pravi ciganski glasbi, pristni madžarski jedači in pijači mo kmalu pozabili zimski metež, pa tudi na to, da smo prvi dan videli bore malo budimpeštan-skih znamenitosti. Naslednje jutro nas je prebudilo sonce. Budimpešta se je kopala v soncu in mrzlem jutru. Po zajtrku smo krenili z avtobusom in vodičem na ogled samega mesta. Priznati moramo, da smo bili vsi presenečeni nad lepotami glavnega madžarskega mesta. Ogledali smo si vrsto znamenitosti, ki bodo ostale večini v trajnem spominu. Ne bomo pozabili mogočne zgradbe parlamenta, Elizabetinega mostu preko Donave, ki povezuje mesti Budim in Pešto, nadalje cerkev Sv. Stefana in Sv. Matije z utrdbo, Ribiške trdnjave, spomenika osvoboditeljem, Nep športnega stadiona in še drugih posebnosti mesta. Naslednji dan smo počasi krenili proti domu. Vsi smo bili veseli, da nam je bilo vreme naklonjeno, žal pa sta ta dva dneva na Madžarskem prehitro minila. Med potjo smo se še ustavili ob Blatnem jezeru, kjer smo zapravili še preostale forinte in se tudi poslovili od Madžarske. Imeli smo tudi majhno nezgodo, ki pa se je srečno končala. Naš častni predsednik tov. Mikič bi kmalu ostal na Madžarskem, če se ne bi v zadnjem hipu spomnil, da je nekje pozabil bundo s svojimi dokumenti. čeprav smo bili precej utrujeni, smo se vseeno dobre volje vračali proti domu. l ligitrnsKo-kemijski laboratorij si«iiko' K-677/73-J Dotum: 5/11-1973 IZVID v,c«: DOPOLNILNI OBROK. Naročnik: delO pO pogodbi. Lastnik: Tovarna "ELAN" - menza, Begunje. I/ Proixvojol«C! ~ “ Vzorec vz*i: Anzelc in Rot, ZZV Kranj Dn.: 24/10-1973 ob . • mi Prin.l.n, 24/10-1973 ob ,uri. P,.i,kan od 24/10 d0 2/11-1973. Sestava dopolnilnega obroka: mesni haše, zabeljen krompir in 2 kosa Srnega kruha. Videz, vonj in okus pri odvzemu: ustrezajo. Netto teža obroka, brez kruha: 676,6 g. Teža kruha: 154,5 g. Suha snov: 27,0 ’f>. Maščoba v suhi snovi: 33,3 Maščoba v pr»votni onovi: 9,0 jt. Maščoba v obroku: 60,9 g. Kalorična vrednost obroka: 1 010 koal, " " kruha: 380 " Skupaj: 1 390 koal. Mnenje in ocena: Obrok je dvakrat bolj kaloričen, kot bi bilo treba. Po eni strani je premasten, po drugi strani je pa tudi precej obilen. VODJA LAl&RATOBIJA P,'1 ' dr. Anton PfrdiA, Idi pl. ing. Z gornjim izvidom bi radi povedali tistim, ki niso zadovoljni z obroki v obratu družbene prehrane, da so v vseh primerih mnogo bolj kalorični kot je predpisano. Večina pa trdi, da so tudi okusni. Mogoče manjka le nekaj več receptov (op. ur.) ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH Š Šahovsko prvenstvo v podjetju za leto 1973 Tek. št. Priimek in ime Kat. Tromesečja Točke Mesto I. II. III. IV. 1. Peterman Pavel IV. 5i - 4i 6 16 f'. 2. Prestrl Jožef II. 9* 13* 11 12 46 1. 3. Jerman Rafael _ 5 _ _ _ 5 14. -1. Horvat Marička 3 3 _ 5* 11± 12. 5. Resman Franc IV. 5 8 5 6 24 5. f'. Vrečko Maks II. 9 10J- 14 9}- 43 2. 7. Kavčič Metod 2$ _ _ 2* 17. 8. Resman Andrej IV. 4* _ 7 11* 9. 9. Jerala Vinko IV. 9± % 5 24 3. in. Kozamernik Stane 4+ _ 5 St 11. n. Mertelj Marjan 3 7 10 10. 12. Mevija Brane - 5 - 7 12 8. ; __ 1 2 3 6 16. 14. Potočnik Zvone _ 7 ■* 22 4. V'- Dragan Milan _ 6 4* 5 19- 7. K'. ■'-I.il- '-n.iai' _ 4 4 15. 17. Legat Franc - - - - d 6* 13.