Izhaja vaak Četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI UST
Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. b's SETTIMANALE
ŠT. 782
TRST, ČETRTEK 26 FEBRUARJA 1970, GORICA
LET. XIX.
Pompidou upa na ameriško dediščino
Francoski predsednik Pompidou je prispel na 9-dnevni uradni obisk v Združene države. V sredo je imel govor v ameriškem kongresu, na skupni seji obeh zbornic.
V njem je izjavil, da bo za Združene države »konec vojne v Vietnamu najbolj dragocena zmaga, zmaga, ki jo bodo dosegle predvsem same nad seboj.«
Rekel je tudi, da nima nikakih dvomov o mirovnih prizadevanjih ameriškega predsednika.
Pred Pompidoujevim obiskom je prišlo v Združenih državah do raznih demonstracij proli temu obisku, zaradi tega, ker je Pompidou predstavnik politike, ki je že mnogo let ne le v navzkrižju s cilji ameriške politike, ampak ji celo nalašč nasprotuje in kljubuje. Francija je s svojim izstopom močno oslabila Atlantsko zvezo, povzročala krize v Evropski gosDodarski skupnosti, posredno je opogumljala Sovjetsko zvezo k trdovratnosti glede pogajanj o vprašanjih razorožitve in netila protiameriško razpoloženje v svetu. Zadnji čas pa očitno kljubuje Združenim državam s tem, da prodaja letala »Mi-rage« in drugo orožje arabskim državam.
Kljub navidezno prijaznim pogovorom med Pompidoujem in Nixonom se skriva za besedami francoskega predsednika v govoru, ki ga je imel v ameriškem kongresu, komaj prikrit poziv Združenim državam, naj se u-maknejo iz Vietnama, naj se vdajo v to, da bodo tam poražene.
To ni samo prijateljsko mišljen nasvet, ampak odgovarja točnemu konceptu francoske državne politike. Francija De Gaulla in Pompidou ja ni odpustila Združenim državam, da so jo nadomestile v Vietnamu in v vsej Indokini. Privoščila bi jim celo čisto podzavestno, poraz, kakor ga je na tistem področju sama doživela.
Poleg tega cilja Francija po splošni oslabitvi položaja Združenih držav v Aziji in A-friki, ker se še ni odrekla misli, da bi jih lahko ponekod nadomestila, kar odgovarja sanjam o novi francoski »veličini«. In predvsem se vdaia Pomnidoujeva vlada lepim sanjam, da bi nasledila Združene države na nahajališčih petroleja v arabskih državah.. Pompidou upa, da bodo arabske države prej ali slej dosegle tako stopnjo besa na Združene države, ker podpirajo Izrael z orožjem, da bodo odpovedale pogodbe z ameriškimi petrolejskimi družbami, nakar bi francoske družbe prevzele tiste petrolejske koncesije.
Te sanje se skrivajo za francosko prodajo HO letal »Mirage« Libiji. In Pompidou upa, da se bodo uresničile. Njegov obisk v Združenih državah močno spominja na bodoče dediče, ki obiskujejo bolnika, da bi presodili, če bodo lahko kmalu prišli do dediščine.
V parku v Trstu se je te dni mlad človek, dijak, polil s kerosenom in se sežgal. Zdaj se bori s smrtjo v bolnišnici. Pred samoseži-gom je napisal na list papirja nekaj fraz, ki naj bi pojasnile, zakaj je sklenil, da se bo sežgal. Dnevniki so tiste fraze objavili. In zdaj strmimo vanje in ne moremo doumeti zveze med groznim dejanjem in tistimi puhlimi frazami: da bi na svetu ne bilo več prepirov, zavisti in nasprotij, da bi izginila lakota in izkoriščanje, da bi se narodi ne sovražili več med seboj, da bi vladala med njimi večni mir in prijateljstvo.
Nekateri so pripisali fantovo tragično dejanje njegovim slabim živcem in neuravnovešenosti. Drugi opičjemu posnemanju podobnih samomorov v Franciji. Toda v resnici se skriva morda za tem nekaj več: strahotna samoprevara, neverjetna iluzija, katere žrtev je postala današnja mladina, ali boljei velik del današnje mladine.
SAMOPREVARA
Ta samoprevara oziroma iluzija obstaja v predstavi, da je sploh možen takšen svet brez napetosti, brez nasprotij, brez prepirov, brez zavisti, brez poskusov izkoriščanja, svet večnega prijateljstva in miru med narodi. Verjeti v takšen svet pomeni verjeti v čisto utopijo. To pomeni verjeti v raj na zemlji, v katerem bosta skupaj v miru in prijateljstvu živela volk in jagnje in v katerem bo otrok lahko brez strahu božal leva. To pomeni verjeti v svet, v katerem bo človek čisto spremenil svojo naravo, v katerem ne bo več greha, v svet, ki bo obljuden samo od dobrih angelov v človeški podobi ali od svetnikov — seveda svetnikov, ki ne bodo potrebovali Boga, ampak bodo dobri sami po sebi, iz lastne narave in bolje, ne da bi potrebovali za to kakšno nadnaravno pomoč v obliki božjega nauka in božje milosti. Raj, ki si ga predstavljajo na Zemlji, je namreč raj brez Boga.
Kaj je pripravilo današnjo mlado generacijo do vere v lak raj na Zemlji? Psihologi si belijo glave o tem. Toda menimo, da se ne motimo preveč, če rečemo, da jo je pripravilo k temu predvsem troje: udobje, izguba stika z resničnostjo in odklanjanje krščanske etike.
Kar zadeva prvi vzrok, je treba vedeti, da odrašča današnja mladina v udobju, ki pomeni popoln prelom z razmerami, v katerih so doraščali še njihovi starši. Današnja mladina ne pozna stradanja, ne strahovanja, ne prave avtoritete, ne strogosti s strani vzgojiteljev. Vse ji je prineseno na krožniku. Če slabo uspeva v šoli, ji starši preskrbijo inštruktorje, mnogokrat prav iz vrst njenih profesorjev. Svet se ji razodeva preko popevk in kvečjemu še športa, v katerem pa
veljajo točna pravila o tem, kaj je prav in kaj ne. O pravem življenjskem boju sploh nima pojma. Ko pa dorasle, nekako v osemnajstem letu, jo njena lastna umska dozorelost prisili, da začne odkrivati, da je življenje boj. In to odkritje pomeni za nekatere med mladimi tak duševni pretres, da mu podležejo. Temu brutalnemu spoznanju se skušajo izmakniti s samomorom ali pa se rešujejo v svet mamil.
S tem je dejansko že nakazan tudi drugi vzrok: izguba stika z resničnostjo. Mladi ljudje odklanjajo resničnost, ker se jim zdi preveč brutalna. Nočejo je priznati, nočejo je sprejeti. Resničnost jim pomenijo velike fraze raznih ideologij, in svet, ki ne odgovarja tem frazam, se jim zdi napačen, lažen, do dna zgrešen. Svet, ki bi ga bilo treba uničili z nekakim apokaliptičnim prevratom in zgraditi čisto na novo. Ti mladi so proti lakoti v svetu, vendar pa niso pripravljeni, da bi se odpovedali svojim »festinom«, zadnji modi, najnovejšim ploščam in udobnemu brezdelju, da bi tiste prihranke žrtvovali za stradajoče — kaj šele, da bi se organizirali v skupine in šli sami med nje in jim pomagali. Žrtve zahtevajo od drugih, ne od sebe. Sami so pripravljeni sodelovati v romantični revoluciji, ne pa pri prozaičnih in banalnih nabirkah za stradajoče ali da bi tvegali ter se podali med najbolj potrebne in najbolj nesrečne na svetu. To prepuščajo misijonarjem. Značilno je, da odkrivajo krivice vedno kje daleč, ne pa v svoji bližini. Odkrivajo jih v Vietnamu in v Rusiji, v Južni Ameriki in v Nigeriji, ne v Trstu in niti ne v Evropi, kot da tu ni nesvobode, krivic in ne zatiranja.
ZMAGOVATI NAD SAMIM SEBOJ
In tretji vzrok razočaranja pri mladini je odklanjanje krščanske etike. Zdi se ji, da v svetu računalnikov, pralnikov in centralne kurjave ni več potreben Bog. Toda v raj še hočejo verjeti. Zato si ustvarijo utopijo o »dobrem človeku«, o svetu »brez krivic«, o raju na zemlji. Prej ali slej pa jih čaka spoznanje, da takega samo dobrega človeka ni, da je človek grešen, da ni sposoben ustvariti raja na zemlji. In tedaj jih zagrabi obup.
Pri tem imajo veliko krivdo ideologije, ki oznanjajo vero v utopijo in odvračajo mladino od stvarnosti, odvračajo od spoznanja, da je svet mogoče spreminjati na bolje samo s trdim delom, z žrtvami, z bojem proti zlu, in da mora bojevati ta boj za boljši svet vsakdo v svojem lastnem okolju, se spopadati z vsakdanjimi, navidezno malenkostnimi in banalnimi problemi, doprinašati osebne žrtve in zmagovati nad samim seboj, nad lastnim e-goizmom, ne pa postavljati velike zahteve v obliki parol samo drugim.
Razporoka komplicira vladno krizo
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 1. marca, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9 45 Franck: Koral v a-molu za orgle; 10.00 Mercejev godalni orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V prazničnem tonu; 11.15 Oddaja za najmlajše: Miško Kranjec »Povest o dobrih ljudeh«; 11.50 Ringa-raja za naše malčke; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Staro in novo v zabavni glasbi predstavlja Naša gospa; 13 00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Popevke z XX. Festivala v Sanremu; 15.30 R. de Obaldia: »Urbi et orbi«.Radijska drama; 16.25 Revija orkestrov; 17.30 Pri naših pevskih zborih; 18.00 Miniaturni koncert; 18.45 Bednarik: »Pratika«;
19.00 Jazz; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Melodije iz filmov in revij; 20.00 Šport; 20.30 Iz slovenske folkolre: Ljudske pesmi, pripravlja Grudnova; 21.00 Semenj plošč.
♦ PONEDELJEK, 2. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za srednje šole;
12.00 Kitarist Bonfa; 12.10 Kalanova: »Pomenek s poslušavkami«; 12.20 Za vsakogar nekaj; L3.30 Glasba po željah; 17.00 Klavirski duo Russo-Safred; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnin; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Vaše čtivo; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za srednje šole; 18.50 Zbor »J. Tomadini«, vodi p Maritan; 19.10 »Odvetnik za vsakogar«;
♦ TOREK, 3. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Harmonikar Jo Sony; 12.00 Bednarik: »Pra tika«; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas: Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Ko morni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Postni govori: F. Dolinar »Blagor usmiljenim«; 19.25 Brovvnov veliki orkester; 19.45 Zbor »F. Prešeren« iz Boljnca, vodi Žerjal; 20.00 Šport; 20.35 Novak: »Figaro«, glasba za komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«; 21.10 Od valčka do shakea.
♦ SREDA, 4. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za prvo stopnjo o-snovnih šol; 12.00 Trobentač Armstrong; 12.10 Liki iz naše preteklosti; »Mirko Filej«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Sodobne popevke; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za prvo stopnjo osnovnih šol; 18.50 Trio »Ars Nova«; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Iz potne torbe Milka Matičetovega. 19.40 Jazz.
♦ ČETRTEK, 5. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Na elektronske orgle igra Cristiano; 12.00 Theuerschuh: »Družinski obzornik«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Be-vilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Jevnikar: »Slovenščina za Slovence«; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 18.30 Nove plošče resne glasbe;
19.00 »The Beach Boys«; 19.10 »Pisani balončki«; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 M. Gyarfas: »Detektivska igra«; 21.50 Skladbe davnih dob; 22.05 Zabavna glasba.
♦ PETEK, 6. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11.40 Radio za drugo stopnjo o-snovnih šol; 12.00 Saksofonist Coleman; 12.10 Pravni položaj ženske v Italiji: Manlio Bellomo (1) »Življenje družinske hčerke med 12. in 15. stoletjem«; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Kvartet Ferrara; 17.20 Za mlade poslušavce: Glasbeni mojstri; 17.35 Jež: Italijanščina po radiu; 17.55 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Radio za drugo stopnjo osnovnih šol,
♦ SOBOTA, 7. marca, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Karakteristični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 Za svakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije. 16.30 Benvenu-to Cellini: »Moje življenje«; Izvajajo dijaki slov. višjih srednjih šol v Trstu; 16.50 Orkestri in zbori; 17.20 Dialog — Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnost; 18.30 Tamšetov ansambel; 18.50 Lefe-vrov orkester; 19.10 Po društvih in krožkih: SKAD iz Gorice; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.50 R. Cortese »Zelo lahek primer«. Detektivka.
V Rimu se nadaljujejo pogajanja za sestavo nove sredinsko-leve vlade.
Toda vse kaže, da je sporazum med štirimi strankami sredinske levice še daleč. Komplicira ga zlasti vprašanje razporoke, kateri se krščanski demokrati zagrizeno upirajo, tri laične stranke pa vztrajajo pri njej.
KONEC TRAMVAJSKIH IN AVTOBUSNIH STAVK
V Rimu je bil dosežen sporazum o obnovitvi kolektivne delovne pogodbe za prevozno osebje avtobusnih, maloželezniških in tramvajskih podjetij, skupno 90.000 uslužbencev.
Sporazum je bil dosežen v sredo popoldne ob koncu dolge seje zastopnikov obeh strani Seji je predsedoval državni podtajnik Toros. Začela se je že v torek ob 19. in je bila prekinjena zjutraj ob šestih, nakar se je nada Ijevala ob devetih. Nova pogodba bo imela veljavo od 1. januarja letos naprej in bo veljala tri leta. Glavne točke pogodbe so na slednje:	7-odstotno povišanje minimalnih
mezd, tri dni več dopusta, ustanovitev še o-sebncga povišanja plače za 2,5 odst. glede
Poročilo o gospodarskem razvoju v Indiji, ki so ga te dni objavili v Novem Delhiju, razkriva hudo zaostalost Indije, celo v primerjavi z mnogimi nerazvitimi državami. Kar zadeva povprečni narodni dohodek in proizvodnjo, je Indija za desetletja zadaj za državami kot so Brazilija, Filipini ali Portugalska.
Poročilo pravi, da bo potrebnih ob sedanjem počasnem ritmu nad 200 let, da bo Indija dosegla sedanjo življenjsko raven A-meričanov. Poročilo tudi omenja, da je bil dosežen od leta 1947, ko je Indija dobila neodvisnost, znaten napredek, ki pa se zdi neznaten v primerjavi s fantastičnim gospodarskim razvojem Japonske v povojnem času in z razvojem v drugih gospodarsko naprednih državah.
To indijsko gospodarsko poročilo potrjuje ugotovitve zahodnih gospodarstvenikov, da razvite države sorazmerno hitreje napredujejo, kakor pa jih nerazvite dohitevajo in da se bo treba tega problema drugače lotiti kakor doslej.
Predvsem kaže, da »pomoč« v denarju in drugem nič ne zaleže, ampak da bi bilo
na starostno dobo, povišanje plače za vsaj 5 odst. v primeru napredovanja in še neka tere druge ugodnosti.
Nova delovna pogodba določa tudi za osebje avtobusnih, maloželezniških in tram vajskih podjetij 40-urni delavnik.
Sporazum je močno razveselili vse tiste mase ljudi, zlasti manj premožne, ki so trpele hude nevšečnosti in tudi veliko gospodarsko škodo zaradi neprestanih stavk v mestnem prometu.	  0______
PROTI DRAGINJI
Pred desetimi dnevi je izbruhnila stavka v premogovniku Kreka, ki se nahaja blizu Tuzle v Bosni. Rudarji so uprizorili javno stavko z geslom »proti stalnemu podraževa-nju življenjskih potrebščin«.
Polovica delovne skupnosti sicer ni stopila v stavko, ker ni odobravala načina protesta svojih tovarišev,
— o —
Tito zaključuje svoje obiske v afriških državah. Zdi se, da bo le prišlo do konference neuvrščenih držav in sicer spomladi v Tanzaniji.
treba nerazvite države odločno pritegniti v trgovinski obtok bogatih držav ter jim nuditi več tehnično-učne pomoči.
— o —
REBULOV GOVOR O PREŠERNU IN MATERINEM JEZIKU
V nedeljo popoldne je bila v Finžgarje-vemvem domu na Opčinah Prešernova proslava, na kateri je imel govor pisatelj Alojz Rebula. V govoru je predvsem poudaril, da ni Prešeren tisti, ki potrebuje proslave, ampak mi, da se vzglcdujemo po njem v ljubezni do slovenske besede in do vsega tistega, kar daje lepoto in poezijo življenju. Z Dantejem je naglasil, da je šleva in reva tisti, ki izda materino besedo. S tem napiše samemu sebi duhovno ubožno spričevalo.
Na proslavi so nastopili tudi domači openski cerkveni pevski zbor, ansambel lahke glasbe »Arno« (Ansambel mladih Opencev), otroci z glasbenimi točkami in recitatorja prof. Jože Peterlin in gospodična Marija Mislej.
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Grnphis« Trst
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
D.' D.
GLAVNICA LIR BOO.OOO.OOO - VPLAČANIH LIR 300.000.000
TRST- ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV: BANKRED
nerazvitih ijehpedarbtev
Spodbudno zanimanje prvi pogoj za učenje
Psihologija nas uči, da sleherna človekova dejavnost izvira iz takih ali drugačnih pobud, nagibov, motivov. To spoznanje velja tudi za otrokovo učenje. Uči se namreč že prav majhen otrok: posnemanja gibov, hoje, govora, novih čustev itd. Torej ne prištevamo k učenju le šolskega učenja. Le-to je samo del učenja. Pobude za šolsko učenje so zelo različne. Po istem otroku se v istem trenutku prepleta cela vrsta nagibov. Pobude so lahko povsem zunanje, kot na primer: siljenje k učenju, grožnja, kazen, slaba ocena, nagrada, po-
OBČNI ZBOR ZVEZE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV V nedeljo 1.3., ob 18. uri bo v Trstu, ul. Donizetti 3/1, občni zbor Zveze cerkvenih pevskih zborov.
hvala, dobra ocena, tekmovanje itd. Mnogo večjo vrednost pa imajo tako imenovani notranji nagibi: vedoželjnost, lastno zanimanje, težnja k ciljem, ki smo si jih sami zastavili. Znano je, da prav ta otrokova notranja pripravljenost pomeni osnovni pogoj pri u-čenju.
Tomaž obiskuje sedmi razred, čeprav obiskuje osnovno šolo deveto leto in razred ponavlja, je imel ob polletju šest nezadostnih. Tudi po vedenju je med največjimi razgrajači v razredu. Zadnje čase se jc začel vse pogosteje potepati in neopravičeno izostati od pouka.
Pri psihološkem pregledu je bilo ugotovljeno, da so njegove sposobnosti nadpovprečne. Vzrok njegove šolske neučinkovitosti in vedenjske motenosti pa je predvsem slab odnos do šole, pomanjkanje zanimanja za šolsko delo.
Otrokovi starši so zelo skrbni. Fanta pretirano silijo k učenju. Oče si je izdelal točen urnik učenja — več ur dnevno. Sam nadzoruje fanta tako, da večkrat pogleda v sobo, če se uči. če je neuspešen, mora fant — tako ravnajo z njim že več let — pisati kazenske naloge.
Tomaž ima doma sicer zelo ugodne pogoje za učenje, še pred dvema letoma mu je oče obljubil visoko denarno nagrado, če bo uspešno izdelal osnovno šolo. Oče želi, da bi se fant po končani osnovni šoli izučil poklica v njegovi delavnici. Nasprotno pa fant še ni jasno izrazil svoje poklicno želje a odločno pove, da ne želi tega, kar hoče oče.
V tem primeru je fantov sedanji neuspeh očitno posledica siljenja k učenju in zaradi teh nenehnih pritiskov se fant staršem upira in nima lastne notranje pri-pripravljenosti, da bi se učil.
Osnovni pogoj za učenje je, da se otrok sam hoče učiti, da sam teži po tem, da bi nekaj znal. Prav gotovo vsa bližnja okolica, niti starši niti učitelji, nikakor ne morejo prisiliti pubertetnika k učenju.
Nasprotno pa vemo iz prakse pri učencih, ki v šoli nimajo težav, da so jih starši pravočasno znali pridobiti za delo, da so jih pravočasno navadili na učenje. Navajanje na šolsko delo, učenje se začne s prvim dnem otrokovega šolanja. Kaj rado pa se zgodi, zlasti, če je otrok zelo sposoben, da se vse preveč zanaša na svoje sposobnosti in premalo na
svojo delavnost. Vemo, da redno in vztrajno delo ter veliko zanimanje celo pogosto nadomestita nekoliko pomanjkljive sposobnosti. Cesto so med tistimi, ki ne zaključijo uspešno osnovne šole, prav bistri in sposobni učenci, ki pa so kazali odpor do šolskega dela
Mlajši šolar se pogosto uči, ker ve, da bo, na primer, z dobro oceno razveselil starše ali ker ga bodo pohvalili. Jasno je, da pohvala v takih primerih več zaleže kot kazen.
V dobi pubertete, ko je otrok na eni strani izredno občutljiv, po drugi pa se tudi mnogo teže pripravi do učenja, vzbujamo v njem občutek nezadovoljstva, utesnjenosti in je zato nujno, da se bo tak otrok staršem slej ko prej uprl, če ga silimo z grožnjami ali kaznimi k učenju.
V nižjih razredih osnovne šole se otrok še ne zaveda, da se uči za svoj bodoči poklic, za življenje, niti ne iz jasno oblikovanega zanimanja do predmeta. Zato so povsem brez pomena spodbude staršev, s katerimi otroku govorijo, da se uči za svoje življenje. Pogosto se mlajši šolar redno uči, če to njegovi starši že zgodaj zahte-
I vajo: če, na primer, v prvem razredu niso prezrli slabo napisane naloge, ali če mu niso dovolili, da bi popustil pri učenju, oziroma če so mu dovolj zgodaj priučili delovne navade.
Ko otrok postaja starejši, mora pobude za učenje dobivati v samem sebi, v lastnem zanimanju za predmet. Seveda pa se otrok ne more vselej vseh predmetov učiti z zanimanjem. Pred njim so tudi neprijetne na-
Podoba je, da smo bili Slovenci pri uradnem poimenovanju krajev alergični na vsako »nepravilnost«, na vsak najmanjši odklon od knjižnega jezika. Drugače si res ne moremo razložiti, komu je bilo napoti Staro sedlo ali Star-sedlo pri Kobaridu. Drugo tako ime, Sedlo pri Breginju, je srečno ušlo imenodajavskemu valjarju, ker so si ga očitno razlagali kot sedlo-prelaz. V resnici imamo tu obakrat ohranjeno mikavno narodno posebnost: v Kotu pravijo salu sadlo, zato je tudi selo (vas) sedlo! Domačinom, ki se v svojem pogovornem jeziku ves čas, odkar se je prikazala spakedranka »staro selo«ljubeče oklepajo Starsedla, privoščimo vendar to veselje in dajmo tudi uradno veljavo častitljivemu imenu. Sel je na Slovenskemm v izobilju, Sedli pa menda safo dve; tisto pri Breginju, brez prilastka, in Stare (iz sta-roje) s pri Kobaridu...
GUMIN IN HORICA
Poglavje zase bi bila imena krajev, ki so neslovenski, vendar geografsko, kot upravna in tržna središča nam zelo blizu; že naši predniki so jih preoblikovali tako, da zvenijo čisto po naše. Nič čudnega, če je pri prenosu iz žive govorice na papir tudi ta imena marsikaj doletelo! Gemona, furl. Glemone, bi se morala v slovenščini glasiti Gumin, pa je ta, ki ga je prvi vpeljal v našo knjigo, slišal s h in pri tem je ostalo. (Če bi nam kdo napisal Horica namesto Gorica, bi jo tudi molče sprejel?) Wydan, Videm (Udine) je nekdo zmaličil s tem, da ga je
loge, ki jih mora kljub temu opraviti. Če smo ga že zgodaj navajali na premagovanje tovrstnih naporov in smo mu sprva mi zastavljali jasne cilje, kasneje pa si jih je sam, mu tudi take naloge ne bodo nepremostljiva ovira, saj ga bo nagrada, na primerdobra ocena, bolj privlačevala, kot bi ga odbijal vložen napor.
Vsekakor naj bodo ti cilji, nagrade, pri mlajšem šolarju usmerjeni na bližnji, krajši čas. Obljubiti šolarju v prvem razredu nagrado šele na koncu leta, nima nikakršnega pomena. Prvošolec želi, da ga danes pohvalite za lepo napisano nalogo.
Nič ne pomaga, če otroka silimo k učenju rekoč mu: »Uči se, učiš se za življenje!« Otroku moramo dovolj zgodaj vzbuditi nagibe, tako da bo sam začutil potrebo po tem, da se uči, da bo sam začutil vrednost in pomembnost tega, česar se uči.
Marjana Lovšin
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM
V SREDO, 25. t. m. OB 17. URI
V ČETREK, 26. t. m. OB 17. URI
IGNAZIO SILONE PRIGODA UEOGEGA KRISTJANA Prvič v slovenščini
— o —
GOSTOVANJE OPERE
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
V SOBOTO, 28. FEBRUARJA OB 21. URI
V NEDELJO, 1. MARCA OB 16. URI
P. I. ČAJKOVSKI PIKOVA DAMA opera v treh dejanjih (sedmih slikah) Kraj: Petrograd na začetku XIX. stoletja
— o —
Abonenti imajo 50% popusta.
priličil raznim Vidmom na Slovenskem, čeprav nima z njimi nobenega opravka,- med beneškimi Slovenci živi samo oblika z n- Pri Čedadu nas moti to, da se celo v šolskih učbenikih šopiri nemogoč pridevnik »čedadski« (rokopis). Knjižna slovenščina rabi »grajski« in ne grad-ski, v prvi slovenski vasi od Čedada proti severovzhodu, v Dol- Barnasu, pa so mi še pred 14 dnevi pripovedovali o »čidajskem muostu«. Kraj, koder je tekla reka med Italijo (prej Benetkami) in Avstrijo, so Italijani imenovali Pontebba, Nemci Pontafel. Pismeni Slovenci smo v potu obraza skovali »Pontabelj«, čeprav sta nam še danes na izbiro kar dve ljudski imeni, na jugu, pri Rezijanih, je v navadi Poltabja, od zgoraj, iz Kanalske doline pa so hodili na Tabljo; ba;e je bil »tabeljšči jarmak« (semenj) prav dober... V zadnjem času je v modi, da se iz Savske doline, od Kranja in celo iz bele Ljubljane vozimo nakupovat »v Trbiž«; če bi se vozili na Trbiž, bi nam vsaj z jezikovnega stališča nihče ne imel kaj očitati!	(Dalje)
— o —
/z Gorico
ŠOLSKO OBVESTILO
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici naznanja staršem, ki imajo otroke na tej šoli, da imajo možnost za razgovore s profesorji vsakega 4. v mesecu od 18. do 19. ure. Starši ali skrbniki teh otrok so vljudno vabljeni na te sestanke.
Zahodnoslovenska krajevna imena
MILKO MATIČETOV	3
^ T'ižubhf^fjn
Seminar za tržaške učitelje in profesorje
V ponedeljek popoldne se je pričel v glavni dvorani Kulturnega doma v Trstu šestdnevni seminar za učitelje in profesorje. Kot prvi predavatelj je govoril dr. Vladimir Klemenčič, izredni profesor na ljubljanski univerzi o najnovejših tendencah, socialnega, ekonomskega in regionalnega razvoja Slovenije.
Najprej je predavatelj orisal ekonomsko zgodovino Slovenije od začetka prejšnjega stoletja pa do druge svetovne vojske. Posebno je poudaril probleme, ki so ovirali Slovenijo, da bi se industrijsko razvijala vzporedno s sosednjimi deželami. Zato se je predavatelj dotaknil tudi ekonomskega razvoja v drugih, za slovensko ekonomijo pomembnih državah in je podal zaokroženo sliko tedanjega evropskega gospodarskega razvoja.
V presledku med prvim in drugim delom predavanja je bila uradna otvoritev. Vse prisotne, ki so napolnili dvorano in med katerimi so bili razni predstavniki političnih in šolskih oblasti iz naše dežele in iz Slovenije, je najprej pozdravil šolski skrbnik prof. Anglioletti, ki je poudaril važnost strokovnega izpopolnjevanja šolnikov, ki so postavljeni, da vzgajajo mladino v duhu dobrega sosedstva obeh narodov. Nato je mag. Oberlintner prinesel pozdrave šolskih oblasti iz Slovenije z željo, da bi vsi udeleženci imeli kar največje koristi od tega šestega seminarja. V svojem pozdravnem govoru je tudi dostavil: »Dosedanje uspešno sodelovanje bo Socialistični republiki Sloveniji vzpodbuda za nadaljnja prizadevanja, da se zagotovi dosledno izvajanje meddržavnih sporazumov, ki urejajo pravice pripadnikov slovenske narodnosti v Italiji. Prav tako bo Slovenija še naprej po svojih močeh pomagala manjšini pri prizadevanjih za izboljšanje pouka slovenskega jezika.«
Vsem prirediteljem in predavateljem se je ob koncu zahvalila ravnateljica prof. Laura Abrami.
Nato je dr. Klemenčič naprej razvijal
prvega dne seminarja. Pojasnil je, da se je slovenska industrija začela razvijati po drugi svetovni vojni pod zelo neugodnimi pogoji, ker niso bili zanjo pripravljeni ne krajih ne ljudje. Največji razmah je imela v trikotniku Jesenice — Ljubljana — Maribor, kasneje pa se je raztegnila tudi na o-stala področja Dolenjske in Primorske, vendar v teh predelih še manjka polistrukturne industrije in s tem večja izbira dela. Zato tudi prihaja do večjih ali majših premikov prebivalstva v smeri večjih industrijskih centrov, kar pa lahko škoduje bodisi obči-
nam, ki delovno silo izseljujejo, bodisi tistim, ki jo priseljujejo (socialno ravnotežje). V teku so že obširnejše sociološke študije.
Na koncu se je predavatelj dotaknil problema delavske emigracije, in sicer premik Slovencev v inozemstvo in dotok emigrantov iz ostalih republik Jugoslavije.
ŠKEDENJ
Sicer z nekoliko zamude, vendar je prav, da se spomnimo pred kratkim tragično preminulega slovenskega fanta Karla Sancina.
Dne 11. t.m. se je zgodaj zjutraj vračal s svojo vespo s prijateljem iz Milj proti domu. Zaradi mokre ceste je vozilo na nekem ovinku zdrsnilo in vozača sta izgubila ravnotežje. Posebno mladi Karlo je nerodno udaril z glavo ob asfalt in zaradi hudih po-
(Nadalj. na d. strani)
Naša prosvetna društva pripravijo vsako leto ob obletnici Prešernove smrti, proslave pesniku na čast, ki pa so istočasno tudi praznik slovenske besede in prikaz delovanja in življenjskosti v društvih samih.
Zato je bila tudi Prešernova proslava, ki jo je pripravilo v petek, 20. t.m. zvečer p. d. »Prosek — Kontovel« prej kot suhoparno podajanje podatkov iz Prešernovega življenja, vesel domač praznik, ko so se med sabo prepletale pete, recitirane in tudi samo igrane Prešernove in ljudske pesmi.
Program so pričeli učenci 4. razreda pro-seške šole Marko Ban, Rado Sedmak, Marij Giani, Mauro Čuk, Sergij Ukmar, David Pe-rini, Aleksander Nabergoj in Klavdij Cerno-li, ki so lepo podali Prešernovo »Zdravico«, »Orglarja« pa je recitirala Nadja Rupel. Har-monikaši Peter Štoka, Aldo Briščk in Sergij Štoka so veselo razgibali domače vzdušje, ko so med raznimi točkami zaigrali več narodnih pesmi. Prešernove pesmi »Nuno in kanarčka« so recitirali Nives Ukmar in Vasilij Štoka, »Vrbi« Magda Štoka in pesem »Učenec« Lori Semec, Tatjana Petaros, Nevij Regent in Adrijan Rupel, »Dekletom« pa Sedmak Ilonka. Vse je skrbno pripravila uči-
teljica tamkajšnje osnovne šole Marija Da-svoje misli in tudi zaključil dopoldanski del nev.
Igor Tuta: KAJ PIŠEJO ČASOPISI
Urednik časopisa mora, kot sem omenil, ob ustvarjanju lista imeti pred očmi njegovo zaokroženo sliko, idejno jasnost in ne nazadnje obseg svojega lista, da o številu časnikarjev in njihovi informiranosti niti ne go-’ vorim. Zato se zlasti pri manjših tednikih postavlja nujnost izbire, o čem gre sploh poročati.
Novic je danes v svetu vsak dan veliko; utegnejo bili tudi zanimive in raznolike, toda kakšno korist ima bravec od tega, ko bere, da se je na dan sv. Valentina Barnard drugič oženil in da je imel med poroko rdečo vrtnicov gumbnici, ne ve pa, recimo, o čem so govorili v Gorici na seminarju o slovenski manjšinski problematiki.
Seveda, lepo bi bilo, da bi imeli naši čas-
nikarji na razpolago poseben kulturni, prosvetni, gospodarski, športni pa humoristični centimeter, ki bi znal meriti tudi v tretjo dimenzijo, se pravi v globino in v vrednost našega življenjskega nehanja. Tako pa se časnikarjevo zanimanje največkrat omejuje na stvari, ki so senzacionalne in se tedaj splačajo, ki usmerjajo ideološko vodo na njegov mlin in se tedaj splačajo, in stvari, ki služijo za polemiko (meni v prid seveda)in se spet splačajo. Tu mislim zlasti na tiste članke, ki so najbolj živi in ki najbolj pečejo in ob katerih se bravci najraje ustavljajo.
Takih je danes vse premalo po našem časopisju. Mislim, da bi lahko zbudili zanimanje za časopis na zelo preprost način, če bi pisma bravcev (ampak resnična in neokrnjena) s svojimi najbolj različnimi argumenti, ne bila samo periodičen, slučajen in redek po-
dani dramske družine Sara Čuk, Zdenka Starc, Andrej Starc, Valter Škerk so nas pod vodstvom Marjana Perto-ta presenetili z zanimivim odrskim prikazom »Prijazna smrt predolgo se ne mudi«, ki ga je po Prešernovem znanem sonetu odrsko priredil dramatik Andrej Inkret in govori prav o pesnikovem življenju.
Celotno proslavo je lepo zaključil nastop moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk«, ki je zapel pet pesmi, med katerimi dve bene-čanski ljudski: O le mamka vi vi in Oj bo-žime in dve Prešernovi Pod oknom in Zdravico.
Vse točke je povezovala Vesela Starc. Občinstvo je dvorano na Proseku popolnoma napolnilo in za marsikoga ni bilo več prostora.
Pri tem prazniku slovenske pesmi in besede pa gre še posebno poudariti, da so ga pripravili in predstavili predvsem mladi in celo najmlajši in teh bi se gotovo naš pesnik še posebno zveselil. Nam pa so ti mladi še najbolj prepričljivo zagotovilo, da se bo Prešernova in tedaj naša misel in beseda še naprej vedno bolj utrjevala in ohranjevala v zavesti naših primorskih ljudi.
i. t.
jav, ampak naj bi predstavljala neko kontinuiteto.
Ne vem, ali tega stika danes ni, ker naš človek pasivno sprejema življenje okrog sebe, ali pa se tako zelo boji seči po peresu in v javnost povedati, kar misli, če ni morda brav-čeve tišine še nabolj kriva znana domača lagodnost.
Prav bi bilo, da bi se o vseh perečih lokalnih (in ne) problemih stalno vzajemno informirali bravci in časnikarji. S tem bi morda tudi prišlo do večjega razumevanja med ljudmi raznih nazorov in bi morda ne padale tako zviška besede o Kocbeku in pripadnikih njegovega kroga na eni strani in o pisemcu na drugi.
Vsi večji svetovni časopisi polagajo posebno pažnjo na ta delikaten stik. Ne vem, zakaj naj bi ga ne ustvarili tudi na naših domačih tleh, saj bi pri tem pridobili tako uredniki kot bravci in bi ti slednji kar naravnost lahko vsilili govor o perečih in zanimivih problemih in zagonetnih tabujih.
Sovodnje ŠOLA
Po dolgem času in razpravljanju vse kaže, da je zgradba novega šolskega poslopja v Sovodnjah že gotova stvar. Pred dobrim tednom je pristojna deželna komisija že proučila vso zadevo.
V letošnjem deželnem proračunu za gradnjo novih šol je za Goriško na razpolago 654 milijonov lir, ki se bodo uporabili v treh letih Za gradnjo sovodenjskega šolskega poslopja je določenih 67 milijonov lir. Stroškov pa bo gotovo več za zgradbo in vso opremo ter bo morala še kaka druga ustanova, morda občina, nekaj doložiti. Vendar upajo vsi starši in Občinarji, da bodo mogli njih otroci kmalu zahajati v dostojno in pouku primerno šolsko poslopje.
KLUBSKI VEČERI
Po daljšem presledku je začel klub »Simon Gregorčič« spet s svojimi rednimi predavateljskimi večeri.
Prvi letošnji predavatelj je bil časnikar Drago Košmrlj, ki vodi zunanjepolitično uredništvo ljubljanskega radia. V Gregorčičevem klubu je že večkrat predaval. Prejšnji torek je govoril o makedonskem vprašanju z zgodovinskega, etničnega in političnega vidika.
Prihodnje predavanje bo pa imel dr. Stane Bernik iz Ljubljane.
Is
ZASTARELA MISELNOST
Prejšnji teden je sklicala goriška »Lega nazionale« izreden občni zbor svojih članov. Na dnevnem redu so imeli edino točko, in sicer protest proti uvedbi dvojezičnosti v javnih uradih in sploh proti vseh jezikovnim in kulturnim pravicam slovenskih sodržavljanov.
Sklep, naperjen proti slovenski etnični skupini v Italiji, sos prejeli vsi udeleženci zbora soglasno. Posebej se še ta sklep nanaša na razpravo in načelne smernice sprejete na seji goriškega občinskega sveta dne 22. decembra 1969. Takrat se je večina gori-ških svetovavcev strinjala, da je potrebno izdati ukrepe za svobodno uporabo slovenskega jezika v odnosih s političnimi, upravnimi in sodnimi oblastmi ter pri krajevnem imenoslovju; dalje, da je treba podpirati slovenske šolske in kulturne ustanove; da je treba z gospodarskimi in socialnimi ukrepi zagotoviti obstoj in razvoj slovenske skupnosti v obmejnem pasu, in to tudi zaradi koristnega sožitja ter medsebojnega sodelovanja. Na isti občinski seji je bil sprejet tudi načrt za ustanovitev posebnega odbora, ki bi se bavil z vprašanji, ki se tičejo slovenskih
Slauati srt iiipr/iiaVofliio iocio/ogifo
Zavod za mednarodno sociologijo v Gorici (ISIG), ui. A. Diaz 6, nas obvešča, da je prejšnji mesec razposlal odgovornim voditeljem društev goriške pokrajine kratko vprašalno polo. Do danes je odgovorilo približno 40% društev. Brez dvoma je treba ta precej visoki odstotek pripisati sodelovanju odgovornih organov teh društev. Vzroki, da ni prišlo do višjega odstotka odgovorov so lahko mnogoštevilni: zgrešeni naslov, ukinjeno delovanje ali pa nčk občutek skrbi, da bi ne mogoče zlorabljali informacije. Pri tem želi Zavod za mednarodno sociologijo poudariti, da je namen tega statističnega popisa le znanstvenega značaja. Poleg tega da bo služil k boljšemu razumevanju socialne strukture naše pokrajine, bo tudi osvetil nadvse zanimivi pojav socialnega življenja, ki ga predstavljajo društva.
Zato je Zavod prav v teh dneh zopet razposlal vprašalne pole vsem tistim društvom, ki niso še odgovorila.
Vljudno naprošamo odgovorne organe, da nam posredujejo informacije. Vse tiste pa, ki slučajno nikoli niso dobili vprašalne pole, prosimo, če nam lahko sporočijo njihovo ime in sedež društva.
Še bolj živo in veselo je bilo, ko so naši fantje sedli v okrašene kočije in se peljali med pesmijo in zvoki harmonike v zaspano Gorico na vojaški nabor. Mesto je kar zaživelo, ko so mladi fantje s pušeljci na prsih v koraku prepevali po vsem Korzu do Travnika, kjer so se po starem običaju slikali ob spominskem vodnjaku. Po opravljenem vojaškem pregledu in dobrem kosilu so se vrnili domov, kjer so že pripravili vaško rajanje.
Danes pa vse to manjka v obeh naših vaseh. Morda se še ojunačijo fantje naborniki in vojaški novinci, da prebelijo z velikimi apnenimi črkami cestni asfalt. Menda se pa le po drugih vaseh najdejo veseli fantje, ki vsaj ob posebnih priložnostih dajo duška družabnosti in veselemu razpoloženju, posebno še z lepo domačo fantovsko pesmijo.
Rupa - Peč
NAŠIM FANTOM
Rad bi nekaj povedal našim fantom v premislek, ko gredo na nabor ali pa ko odhajajo k vojakom.
Zdi se mi, da so že daleč za nami lepi romantični časi, ko je skoraj sleherni večer odmevala v spokojno noč prijetna fantovska pesem. Pa tudi podoknica dekletom in še prešerno fantovsko vriskanje smo radi poslušali.
Proti tem za vse pametne in poštene ljudi sprejemljivim načrtom, je sedaj nastopila »Lega nazionale«. Pravi, da mora na podlagi svojega statuta, ki brani italijanske tradicije, jezik in kulturo in — kar je še manj razumljivo — z ozirom na zbližanje ljudstva o-beh sosednih držav, javno izraziti svoje začudenje in strah nad sklepi goriškega občinskega sveta. V izjavi, na podlagi poročanja v italijanskem tržaškem dnevniku, je tudi rečeno, da ti sklepi bijejo po italijanski večini v Gorici in da bi morale veljati e-nake odredbe tudi za Italijane na jugoslovanskem ozemlju. Izjava poudarja še, da je laka akcija nepotrebna, ker bi v vseh Italijanih zbudila spomin na žalostne majske dni 1945. in bi na tak način preprečila pomirje-nje duhov; poziva oblast, naj nujno poskrbi za ukrepe, »da se ne bodo popačile etnične značilnosti ter naših zemelj«. Na koncu navaja še, naj se uredi vprašanje zemljiških razlastitev, ki so na oni strani last italijanskih državljanov.
Ko človek prebere — morda z izjemo zadnje pripombe — vse te ostre nastope goriških italijanskih nacionalistov proti jezikovnim in kulturnim pravicam slovenskih sodržavljanov, se mora prijeti za glavo in pomisliti, ali morda še živimo v črnih časih fašističnega nasilja, ko je veljal slovenski jezik za zločin proti državi in je smel italijanski učitelj pljuniti v usta slovenskemu šolarčku, ker je ta izustil slovensko besedico?
»Lega« pravi v svoji logično zmešani izjavi, da želi »pomirjenje in zbližanje« med ljudstvi dveh sosednih držav«. Obenem pa udriha po tistih poštenih Italijanih, ki hočejo dejansko izvesti to zbližanje s praktičnimi določbami v prid slovenske narodne skupnosti. Ali mar ni tudi ljudstvo sosedne republike onkraj blokov slovensko?
še in še bi morali govoriti o zastareli fašistični miselnosti nekaterih goriških veljakov, a bodi že to dovolj kot dokaz, da se nekateri še niso ničesar naučili iz zgodovine in da v svoji kratki pameti pozivajo svoje sonarodnjake k sovraštvu, ne pa k zbližanju z lastnimi sodržavljani slovenske narodnosti in še manj s sosedi.
Učeja
Vprašanje mejnih prehodov
Zadnjič smo pisali, kakšne težave bodo j imeli naši sovaščani z zopetno priključitvijo' k rezijanski občini. Danes pa povejmo kaj bolj spodbudnega, in sicer o našem obmejnem prehodu. Odkar je bil povzdignjen v prehod prve stopnje ni več Učeja »Bogu za hrbtom« kot je bila prej. Žalostno od sveta odmaknjena je zlasti pozimi živela v popolni samoti, pa tudi poleti je vplivala daljava do prvih sosednih zaselkov kar duhomorno. Mladina se je iz mrtvila izselila v bolj živi svet.
Danes je pa tudi Učeja živahno naselje. Posebno poleti, pa tudi v zimskem času se ustavlja mnogo turistov v naši vabljivi okolici. Tudi dobra vozna cesta in poletna avtobusna zveza prinesejo bolj razgibano življenje v Učejo.
Prav tako bi lahko tudi v marsikatero drugo slovensko obmejno vas, če bi tudi tam vodili boljši prehodi čez mejo, to se pravi, prehodi višje stopnje. Prve stopnje je še prehod pri Stupici. Sposoben za višjo stopnjo bi bil tudi prehod v čeplesiščih in v Ro-bedišču. še najbolj primeren bi pa bil oni pri Mostu na Nadiži, koder gre cesta v Bre-ginjski kot in v Kobarid. Tega so že pred časom obljubili, a je ostalo samo pri besedah.
Če bi oblast uredila še nekaj prehodov v Beneški Sloveniji, bi se tudi turizem povzdignil. S to gospodarsko panogo pa bi se, poleg živinoreje, povzdignili vsi ti kraji iz sedanje gospodarske zaostalosti. Tako je tudi mnenje vseh nepristranskih strokovnjakov.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJ A Kritične in aktualne „Kaplje”
Na prodajni mizi v Tržaški knjigarni se je pojavila sedemnajsta številka revije »Kaplje«, ki izhaja, kot znano, v Idriji, ureja in izdaja pa jo uredniški odbor, ki ga sestavljajo Milan Božič, Vinko Cuderman, Jože Čar, Jože Felc, Tomaž Pavšič in Rafko Terpin. Po kraju izhajanja bi lahko kdo prištel »Kaplje« med provincialne revije, po vsebini pa so ena najbolj aktualnih in najbolj živih revij. V njej prihajajo di izraz? pereči slovenski problemi tako kakor skoraj v nobeni slovenski reviji, ki izhajajo v slovenski prestolnici. Tako zavzemajo »Kaplje« med slovenskimi revijami zelo častno mesto.
V tej številki »Kapelj« zastopa pripovedno prozo Emil Miklavčič z novelo »Trinajsti julij«, v kateri opisuje v impresionistično-abstraktni obliki doživetja enega dne nekje na peščini ob dalmatinskem morju: mladoletnice, ki se na stavljajo in prodajajo, dolgočasje, praznoto, vro cino. turizem. Značilni so zadnji stavki: »Veter bliska morje. Mladoletnica vabi čez okno. Vo jak se preseda na stolu. Nič novega. Jutri se bo rodila nedelja. Spet dolga pot. V gostilni je pi janec. Na morju jadrnica. Trinajsti julij. Kako smešen mejnik med dvema zahodoma sonca.«
Objavljen je tudi odlomek iz daljšega teksta Draga Jančarja, pod naslovom »Vstop v svet bližnjih in daljnih možnosti«, ki je bolj razmiš ljajoče kot pripovedne narave. Pesmi so prispevali Denis Poniž, ki je zastopan s pesmimi »Arhaični diapazon«, »Pesem« in »En dan Denisa Denisoviča«, Nevin Birsa s pesmimi »Bedenje«, »Jesen« in »Sivo drgetanje« ter Marijan Tonko-vič s štirimi pesmimi, ki so označene samo s številkami, imajo pa skupen naslov »Iz ujete sedanjosti«. Vse pesmi so lepe. Značilno zanje je to, da v njih ni sledu o pornografskih izra-
V tretji številki dijaškega mesečnika »Literarne vaje«, ki je izšla pred krankim, nadaljuje Boris Pangerc svojo dijaško povest »Neurja in viharji«. V tem nadaljevanju živo in zanimivo, čeprav malce preveč razvlečeno opisuje, kako se študent Rado poslavlja od svoje tovarišije in od doma, ko odhaja študirat v Rim. Vse kaže, da ima Pangerc prirojen talent pripoved nika. Upati je, da ne bo dopustil, da bi mu zamrl, kot se tako rado zgodi z mladimi talenti ki nam jih razodenejo »Literarne vaje«.
Pangerc je objavil tudi dve pesmi, ki imata naslova »Tragika ljubezni« in »Pridi, samota«. Obe sta sicer po obliki še preprosti in vsebin sko ne čisto dognani — trpita namreč od zna čilnega romantičnega svetobolja, ki ga imajo mladi pesniki tako radi — vendar sta prijetni, miselno poglobljeni, pristni, in tudi jezikovno korektni.
Barbara Kosmina z učiteljišča zanimivo opi suje izlet v Rim in srečanje s hippiji na stopni šču cerkve »Trinita dei Monti«. Mauro Žerjal pa opisuje eskurzijo v Oglej. Bolečega problema v odnosih med današnjo mladino in med starši se je dotaknila Nadja Barazutti z učiteljišča v novelici »Z mopedom v življenje«, o fantu, ki grozi kar s samomorom ali s pokolom, če mu starši ne dovolijo, da si kupi za prisluženi de nar moped. Sicer dobro napisan sestavek kvari nasilno prilepljeni srečni konec. Fant se
zih, grobem naturalizmu in perverznostih, ki obvladujejo pesništvo, ki ga prinaša večina ljubljanskih revij.
Zelo zanimiv je esejistični del revije. Marjan Gabrijelčič je objavil pogovor s skladateljem Alojzom Srebotnjakom, ki je doma iz Postojne. Pogovor se vrti okrog Srebotnjakove nove skladbe »Kraška suita«, zložene na motive iz poezije Srečka Kosovela. Tomaž Pavšič polemizira z Javorškom v zvezi z njegovo knjigo »Kako je mogoče«. Pavšičev spis ima naslov »Kako je mogoče biti Slovenec brez tretje razsežnosti?« Pavšič zameri Javoršku njegovo omalovažujoče pisanje o vlogi Edvarda Kocbeka v Osvobodilni fronti. Pavšič je zapisal: »Ko (Javoršek) ob koncu odlomka Kocbeka imenuje očeta visokih spoznanj in hkrati očeta duhov-
Te dni je prispela v Trst nova številka revije »Meddobje«, ki jo izdaja Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu. Uredila sta jo Ruda Jurčec in Tine Debeljak. Prvi jo je začel, drugi dokončal, kot je napisano na platnicah. V tem odseva znani spor in razkol v Slovenski kulturni akciji.
Nova številka obsega okrog 160 strani, vendar je precej manj pestra kot mnoge prejšnje. Na prvi pogled izdaja precejšnjo oddaljenost od današnjega dogajanja v slovenskem kulturnem prostoru. Na uvodnem delu prinaša ciklus pesmi Karla Mauserja, ki je sicer bolj znan kot pripovednik. Pesmi so lepe, miselno globoke in poduhovljene, kot na primer »Pesnikova molitev«, vendar pa ni čutiti v njih nič
menda sploh ne zave, kaj je bilo grdo v ti stem, kar je napravil.
Suzana Guštin s trgovskega zavoda se spominja svoje umrle prijateljice v sestavku z naslovom »Prijateljica«. Seveda tudi v tej številki ne manjka rubrika »Strta srca«, ki je torišče iz livov petošolske zaljubljenosti in humorja. Priznati je treba, da se prijetno bere. Vendar motijo vrinki v tujem jeziku, kajti tudi v takih humorističnih sestavkih je treba paziti na lep in čist jezik.
Druga stvar, ki neprijetno prizadene bravca te sicer tako simpatične dijaške revijice, je ta, da se mnogi sodelavci podpisujejo s potujčenim priimkom. Vsaj v »Literarnih vajah« bi lahko uporabljali pravi priimek.
V tej številki najdemo še tri pesmi Helde z liceja in eno pesem Pamele z učiteljišča (vse štiri pesmi so še začetniške) in dve pesmi Marija Čuka z učiteljišča, za kateri velja isto. Vsi trije bolehajo na svetobolju
Na koncu najdemo rubrike »Kulturne ncvi ce« s knjižnimi ocenami, »Iz preteklosti« s člankoma Roberta Petarosa o zgodovini idrijskega rudnika in o starih piranskih solinah, »Šport«, križanko in »Za dobro voljo«. Revija je lepo okrašena z dijaškimi linorezi, ki so jih napravili Vasilij Starc, Marijan Blažina, Darij Štolfa, Jakob Štoka, Marija Brecelj, VValter Ferfolja, Lucijan Gruden, Jana Ban. Franko Oblak, Adrijan Legiša, Miloš Milič in Mauro Cesari.
I nih invalidov, patrona notranjih emigrantov, svetnika protestantovskega larpurlatizma ter zaključi: »In najbolj zgovorno ... je dejstvo, da sta dve njegovi pošasti — Scila in Karibda — cerkev in partija, dosegli svoje očiščenje in pomlajevanje — brez njega«, mu moram reči — ne! Ne cerkev in ne partija se ne bi bili spremenili in pomladili, če ne bi bilo takih »prevodnikov« in »katalizatorjev«, kot je bil Edvard Kocbek.« Vinko Cuderman z jedko ironijo in duhovito zafrkava razne nesmisle, ki jih pišejo v osrednjih revijah zgolj v abstraktne ideologije zaljubljeni ljudje, ki zato zamenjujejo resničnost z ideologio, kot Taras Kermauner, Dimitrij Rupel in drugi. Privošči si tudi lastnike takoimenovanih vikendov ob slovenski obali pod naslovom »Zakonitost, morala in pojmovanje socializma.« Janez Bizjak ironizira dejstvo, da socialistična oblast prodaja ribolov v slovenskih rekah tujim kapitalistom, Silvij Božič pa odgovarja Jožetu Javoršku na vprašanje, čemu med mladim rodom izginevajo izročila narod-
novega, nikakega močnega ritma življenja. Niti ne čutimo iz njih, da pesnik biva v Združenih državah, medtem ko se japonsko vzdušje in zlasti narava močno odražata v pesmi »Opera v zelenem« Vladimira Kosa, ki živi na Japonskem Pesem je vzeta iz zbirke »Ljubezen in smrt. In še nekaj«, ki mu jo bo izdala Slovenska kulturna akcija.
Precejšen del te številke »Meddobja« zavzema drugo dejanje Eliotove drame v verzih »Umor v katedrali«, ki jo je poslovenil France Papež.
V esejističnem delu najdemo najprej esej »Teologija dialoga«, ki ga je napisal Mirko Gogala. V njem razlaga katoliško stališče do dialoga, ki naj bi ga imel katoličan z ljudmi drugačnega nazora, ali takoimenovano teologijo dialoga. V eseju teoretično prikazuje tudi oblike dialoga s komunisti in nekomunisti v Sloveniji, o čemer se je zadnji čas med izseljenci v Ameriki dosti diskutiralo. Vinko Brumen je prispeval razpravo »Dialog med nami«, kjer ta problem dialoga še bolj poglobi. France Papež ie napisal precej obširno razpravo »Podoba človeka pri Ivanu Cankarju«, ki je že zaradi svoje teme zanimiva, vendar jo Papež obravnava nekoliko preveč abstraktno.
Pripovedništvo zastopa samo Lojze Ilija z daljšim odlomkom iz svojega še neobjavljenega romana »Huda pravda«, o duhovniku, ki je »takoj ob začetku okupacije izstopil iz samostana ter je ves čas okupacije preživel z lepo Angelo na njenem gruntu, ne hoteč se vmešavati v zmedo časa.« Odlomek se nanaša na pomlad leta 1945. Slog romana je kljub zanimivi temi težek in v njem je le malo dialoga in direktnega. dogajanja, sodeč po tem odlomku.
V rubriki »Knjige« ocenjuje Alfonz Čuk knjigo Vinka Brumna »Iskanja«, Martin Jevnikar oa prikazuje slovensko knjižno žetev v letu 1966. S takimi kritičnimi pregledi slovenske književnosti po posameznih letih napravlja Jevnikar vsej kulturni javnosti veliko uslugo
Med »Zapiski«, ki so bili nekdaj v »Med-dobju« najzanimivejši del revije, najdemo to krat samo poročilo o dveh člankih Rajka Ložarja za novo ameriško katoliško enciklopedijo in sicer o bolgarski in jugoslovanski umetnosti, kratek članek o Karlu Jaspersu in nekaj kratkih kulturnih poročil.
J£aj pišejo naši srednješolci
(Nadaljevanje na 8. strani)
Nova številka revije „Meddobje”
hmetiibtoc*
Ustanovitev pokrajinskega združenja rejcev
Prejšnji četrtek je bil v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbor združenja rejcev goveje živine rjave pasme. Ob polni udeležbi članov in ob prisotnosti notarja je občfti zbor spremenil nekatere točke pravilnika in preimenoval dosedanje združenje v Pokrajinsko združenje rejcev. Novo združenje zajema torej poleg živinorejcev tudi kokošcrejce in prašičerejce. Predsednik Ivan Križmančič iz Bazovice, katerega je skupaj z novimi odborniki izvolil občni zbor, ki je bil decembra lani, se je najprej zahvalil za skoraj stoodstotno udeležbo in za izkazano zaupanje. Izredni občni zbor so sklicali zaradi tega, da bi s spremembo pravilnika lahko dobili deželni denarni prispevek. Združenje bo skrbelo za rodovnik goveje živine, za nadzorstvo nad mlekom, za nakup plemenske živine, močnih krmil, pa tudi za razdeljevanje nagrad in prispevkov, ki jih daje deželna uprava. Novoustanovljeno združenje si bo činrprej poiskalo sedež in uradniško in strokovno osebje, ki bo moralo obvladati slovenski in italijanski jezik. Kaže, da bo novi upravni direktor agronom dr. Marij Gregorič. Predsednik se je nato toplo zahvalil načelniku tržaškega kmetijskega nadzorništva dr. Buccu in izvedencu Tagliaferru za sodelovanje in podporo in poklical vse prisotne člane k aktivnemu sodelovanju.
Dr. Bucco je nato izrekel nekaj zelo spodbudnih besed in ugotovitev, predvsem pa poudaril zasluge pokojnega dr. Križniča in prejšnjega predsednika Alfonza Guština s Cola, ki sta s svojim optimizmom in vztrajnim delom v prvi vrsti omogočila prodor in uspeh združenja. Prišel je čas za rešitev nekaterih pomembnih nalog, katere pa bodo živinorejci rešili le, če bodo res čutili, da je to njihova organizacija, ki obstaja pač zaradi njih samih. Dr. Bucco je še omenil, da bo dežela krila tudi del stroškov za nove prostore in notranjo ureditev i n končal s pozivom, da bo treba več skrbeli za prirejo znotraj naše pokrajine in čimprej preiti h konkretnemu uresničenju zadružne mlekarne, ki bo osnova za primerno ovrednotenje domačega mleka.
Zelo verjetno bo Sovjetska zveza sprejela ukrepe, ki bodo pomenili povratek nazaj k togemu načrtovanju v kmetijstvu. Vzrok za takšne ukrepe vidijo poznavavci sovjetskih razmer v neuspešnosti dosedanje kmetijske politike. Pogosto se dogaja, da ostanejo večja mesta slabo preskrbljena s kmetijskimi pridelki. Povod za takšna ugibanja je dal članek v Izvcstjah, ki ga je podpisal Ignatovski, ki velja za enega izmed vodilnih ekonomistov.
Dosedaj (zadnja štiri leta) je bil v veljavi sistem, ki je določal le minimalne količine, katere so morala kmetijska podjetja oddajati državnim trgovskim organizacijam. Ignatovski predlaga, naj bi država v bodoče določila količino, ki jo morajo oddati kmetijski obrati na podlagi površine, ki jo obdelujejo.
Ta predlog pomeni precejšen korak nazaj. Zelo verjetno je torej povratek k togemu
Pohiteti je treba s kmečkimi deli
Pogosto slabo vreme je precej oviralo kmetovalce pri opravljanju sezonskih kmečkih del. Na njive je treba razvoziti hlevski gnoj in ga takoj raztrositi in podorati. Hlevski gnoj, katerega ne podorjemo takoj ob trošenju, izgubi dosti hranilnih snovi. V primeru lepega vremena pa začnemo nekaj dni po podoru s setvijo in sicer ovsa, ječmena, koruze, detelje, trave, fižola itd.
Zdaj je čas za gnojenje travnikov z rudninskimi gnojili. Vedeli moramo, da občasno gnojenje s hlevskim gnojem (vsako tretje leto) ne zadostuje za harmonično rast trave, temveč je potrebno gnojiti tudi z rudninskimi gnojili. Navadno jemljemo za travnike, kjer
ODBOJKA
Zmaga Borovcev v derby-ju z Libertas
Borovi fantje so nadaljevali svojo pozitivno serijo tudi v zanimivem srečanju s tržaško ekipo Libertas. Po nepazljivosti so sicer nasprotnikom prepustili set, vendar to je bilo tudi vse. V naslednjih nizih so naši fantje igrali bolj odločno in brez težave spravili someščane na kolena. — Končni rezultat: Bor : Libertas 3:1.
Ponovna zmaga Bora in Brega
V ženski B ligi sta Bor in Breg spet zmagala. Borovke so prisilile k predaji žilavo še-šterko Zarje, kateri je uspelo osvojiti set. V zaključnih dveh setih pa je bila premoč Borovk nadvse očitna.
Brežanke so v gosteh v Padovi brez težav premagale tamkajšnjo šesterko FARI. Izgubile so prvi sef, ostale tri pa z dopadljivo in koristno igro obrnile v svojo korist.
Sokol je moral na domačih tleh priznati premoč odbojkašič goriške ekipe AGI, ki je ena glavnih kandidatinj za zmago v tej skupini B lige. Rezultat: Sokol : AGI 0:3 (8, 11, 10).
Kras odlično začel prvenstvo
Preteklo soboto se je začelo moško odbojkar sko prvenstvo D lige. V njem nastopajo kar tri slovenske šesterke: Kras, Bor B in Olimpija. Kras se je v prvem kolu pomeril z najresnejšim tekmecem za končno zmago, ekipo PAV iz Vidma. Krašovci so prikazali odlično vigra-
načrtovanju, kot jc bilo za Stalina in za Kru-ščova. Strašna zmešnjava in nered, ki se je pojavil v zadnjih letih, predstavlja sicer resen problem, toda novi ukrepi po našem ne bodo mogli pomagati iz sedanje zagate. Tam, kjer ni urejen problem odgovornosti in poslovnosti, tam tudi liberalizacija ne more bogvekaj pomagati. Rusija torej noče iti po poti Jugoslavije, za katero lahko tudi rečemo, da liberalizacija v gospodarstvu ni prinesla zaželenih sadov, ki pa jih bo prineslo le doslednejše izvajanje načel gospodarske reforme. To ne pomeni lova za dobičkom niti ne absolutne svobode pri določanju cen( kot se pogosto dogaja, ampak boljše in smotrno gospodarjenje, lstvarjanje realnega dviga dohodka na podlagi strokovnega izboljšanja, racionalizacije, poslovnosti, priznavanju ekonomske logike, skratka reforma pomeni dobro gospodarjenje.
| je delež leguminoz (detelje) majhen, kom-! pleksna gnojila, pri katerih se glavni hranilni elementi dušik, fosfor in kalij (NPK) nahajajo v razmerju 8:16:8 ali pa 10:10:10 Povprečno trosimo 6 stotov kompleksnih gnojil na hektar. Proti koncu zime raztrosimo dve tretjini do polovice le količine, ostalo pa po prvi oziroma drugi košnji. Ko se zemlja dovolj osuši, pohitimo z brananjem travnikov, posebno tistih, ki smo jih jeseni pognojili s hlevskim gnojem.
Skrajni čas je, da zaključimo rigolanje vinogradov in pripravo kolja. Pohiteti moramo tudi z obrezovanjem trt.
V sadjarstvu pričnemo čistiti in škropiti sadno drevje, suho drevje pa odstranimo. Pohitimo tudi z nabiranjem Čepičev in pripravimo vse potrebno za spomladansko saditev drevja.
Nc bo odveč, če bodo čebelarji pregledali čebelnjake in ugotovili, kako so prezimile čebele.
NAŠO MLADINO
nost in z gladkim 3:0 (7, 7, 9) spravili presenečene nasprotnike na kolena.
Tudi goriška Olimpija je slavila pomembno zmago nad ekipo Torriana. Goričani so zmagali s 3:1 (— 10, 8, 9, 5).
Bor B pa je prvo tekmo izgubil.
KOŠARKA
Borovci spet zmagali
Košarkarji Bora so proti dobri ekipi Cera-mica Corti iz Reggio Emilie spet zmagali. Igrali so odiično in bili vseskozi v vodstvu. Najbolj sta so odlikovala Peter Starc in Adri-jan Zavadlal. S to tretjo zaporedno zmago imajo Borovci realne možnosti, da jim uspe ostati v D ligi.
Rezultat: Bor:Ceramica Reggio 63:54 (36:26). Za Bor so nastopili: Zavadlal 13, Tavčar, Sancin 2, Fabjan 10, Rudeš, Lakovič 12, Starc 13, Sirk 10, Kralj, Ambrožič.
NAMIZNI TENIS Sonja Milič (Kras) in Fabjan (Sokol) deželna prvaka
Naši naj mlajši namiznoteniški igralci so zabeležili na nedavnem deželnem prvenstvu izredne uspehe. Med naraščajniki je osvojil naslov deželnega prvaka mladi, nadarjeni Nabre-žinec Fabjan, med naraščajnicami pa je zmagala krasovka Sonja Milič. Oba imata pravico, da nastopita na državnem prvenstvu, ki bo maja meseca po vsej verjetnosti v Firencah. Med mladinci pa je Peter Ukmar zasedel častno drugo mesto za državnim reprezentantom Peterlinijem in si s tem priboril pravico nastopa na državnem prvenstvu. Poleg tega je na-raščajniška ekipa Sokola v postavi Fabjan in Dobrila prav tako osvojila deželni naslov. V deželnem finalu je premagala moštva Ardita iz Vidma s 4:1.
Če bodo ti mladi, nadebudni igralci še naprej vestno trenirali in nastopali, potem se nam ni bati za bodočnost namiznega tenisa med Slovenci v zamejstvu.
ATLETIKA
OBVESTILO
Atletski odsek Š. Z. Bor organizira dne 1. marca tekmovanje v krosu, na katerem lahko nastopijo tisti atleti, ki niso še nikoli sodelovali na uradnih tekmovanjih (FIDAL). Tekmovalci bodo razdeljeni v tri skupine: 1. naraščajniki: lentiki (1955, 1956, 1957), proga 1 km. 2. mladinci: (1953, 1954), proga 2 km. 3. člani: (J952 ali starejši) proga 4 km.
Zbiranje in prijave atletov ob 9.30 v Prosvetnem domu v Bazovici. Udeležencem bo na razpolago slačilnica Slomškivega doma.
Tekmovanje bi moralo biti na sporedu 22. februarja, vendar pa so ga morali organizatorji prenesti za teden dni, ker je proga zasne žena in poledenela.
SZ se Vrača	k	toge
ŠPORT MRD
KRITIČNE IN AKTUALNE KAPLJE
(nadaljevanje s 6. strani) noosvobodilnega boja. Jože Felc ocenjuje pesniško zbirko Irene Žerjal Pučnik: »Goreče oljke«, Tomaž Pavšič pa je napisal članek v spomin tragično preminulemu profesorju-sloveni-stu Maksu Smrdelu iz Kopra, soustanovitelju nekdanje revije »Bori«. Pavšič je zapisal o njem: »Kot pedagog je svoje delo namenil mladini na Primorskem, deželi, kjer je tudi sam rasel in ki jo je srčno ljubil. Bil je dober Slovenec, zdaj ga ni več ...«.
V rubriki »Pisma uredništvu« je objavljeno »Sporočilo o odstopu uredniškega odbora mariborskega študentovskega lista »Katedra«. S tem p a še ni izčrpana vsebina nove številke »Kapolj«. Marsikdo se bo na primer namuznil, ko bo prebral puščice v rubriki »Kočljiva vprašanja — Uredništvo odgovarja«.
S TRŽAŠKEOA
SKEDENJ
(Nadaljevanje s 4. strani) škodb je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil.
Karlo Sancin je bil najmlajši izmed treh sinov v družini, ki jo je že dva tedna prej pretresla smrt očeta Maria. Sicer pa je bil Karlo pri vseh Škedenjcih zelo priljubljen zaradi svoje vesele in priljudne narave. O-biskoval je slovenske šole in se izučil za ra-diotehnika, požrtvovalno se je udejstvoval pri slovenski skavtski organizaciji, kjer so pa vsi ohranili v najboljšem spominu in bil tudi član škedenjskega cerkvenega pevskega zbora.
Vsem nam je težko, da je kruta in neizprosna usoda zahtevala tako mlado in načrtov polno življenje. Družini in zlasti užaloščeni materi gre naše iskreno sožalje
F.J.-23 SMRT K POMLADI
Proti koncu se mu je zdelo, da govori že preveč in da postaja morda preveč patetičen, pa tudi predolg; zazdelo se mu je tudi, da se je preveč razvnel, zato je nekam naglo in —kot je imel občutek — tudi nekoliko zmedeno končal, brez jasne zaključne misli. Vendar so mu skoro vsi ploskali, četudi je že medtem, ko je govoril, opazil, da se nekateri v skupini starejših v nečem ne strinjajo z njim. Tu pa tam je že med njegovo govorjenje padla beseda ugovora.
Toda Janez ga je udaril po rami.
»Dobro si govoril«, je rekel. »Povedal si resnico.« To je rekel tudi naglas.
»Povedal sem, kar mislim.«
Nekaj fantov se je prerilo k njemu in mu čestitalo.
»Točno tako je,« je rekel eden izmed njih. »Jaz sem tam doma in vem, da je vse res, kar si povedal.« Govor ga je izdajal, da je iz Prekmurja.
Tedaj je dobil besedo nekdo drug in začel govoriti. Bil je visok fant finega obraza z u-metniško, široko kravato in bujnih, kuštravih las. Prej ga je bil opazil Tine v bližini blondinke z dolgimi lasmi.
-Oh, pesnik!« je rekel eden izmed študentov okrog Tineta rahlo omalovažujoče.
Oni pa je dal najprej priznanje Tinetu in priznal, da je povedal veliko takega, kar je gotovo res. Nato pa je spretno, elegontno, v izbranih izrazih in precej dolgo govoril o nalogah kulturne sredine, o kvaliteti in njenem izžarevanju ter o specifičnih nalogah, ki jih ima »Zarja« in ki jih ne bi smeli mešati z nalogami strokovne delavske organizacije in socialne ter politične agitacije. Ko je nehal, so mu mnogi ploskali.
Resolucija o problemih slovenskega šolstva
Občinska uprava v Dolini je dne 15. februarja 1970 priredila konferenco o proble-mir slovenske šole. Konference so se udeležili izvoljeni predstavniki, šolniki, starši, kulturni in politični delavci ter izvedenci.
Uvodno poročilo na temo: »Težnje in pravice Slovencev dežele Furlanije - Julijske krajine do popolne, sodobne in demokratične šole« je podal prof. dr. Vladimir Turina.
Po razpravi o referatu je konferenca pod predsedstvom župana, Dušana Lovrihe, sprejela naslednjo
RESOLUCIJO
Konferenca o problemih slovenske šole, ki jo je priredila občinska uprava v Dolini
UGOTAVLJA, da temeljni problemi slovenske manjšine v d eželi Furlanija - Julij-skakrajina in predvsem problemi slovenske šo'.e še niso rešeni;
POUDARJA, da učenci, dijaki in njihove družine veliko žrtvujejo za obrambo svoje šole, svoje kulture in svojega jezika;
PROTESTIRA, ker se še vedno dogajajo diskriminacije, ki prihajajo do izraza posebno pri zaposlovanju absolventov slovenskih šol, pri napredovanju v službi, pri izpopolnjevanju študija; ker niso še ustanovljene vse potrebne šole in ker v enem delu dežele slovenskih šol sploh ni.
ZAHTEVA:
rešite vseh nerešenih vprašanj Slovencev;
naj slovenska šola utreza potrebam družbe, sedanjim in bodočim perspektivam slovenske narodne skupnosti na vseh področjih javnega življenja;
razveljavitev vseh fašističnih zakonov, ki ne dovoljujejo Slovencem, da bi bili povsem enakopravni državljani in da bi uživali pravice, ki jih predvidevajo določila republiške ustave, posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine in posebnega statuta spomenice o soglasju;
ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo vrtcev in šol;
pravno ureditev položažja osebja, ki poučuje na slovenskih šolah raznih vrst in stopenj;
takojšnjo ustanovitev Slovenske industrijske strokovne šole in nato Slovenskega tehnično-industrijskega zavoda v Trstu;
dejansko priznanje Slovencev v Nadiških dolinah in v Kanalski dolini; ustanovitev slovenskih otroških vrtcev in šol v teh krajih;
demokratično upravljanje šol, v skladu z določili ustave in v duhu naukov, ki izhajajo iz osvobodilnega boja.
Udeleženžci pozivajo vse demokrate, organizacije in stranke, naj ta apel tolmačijo pri krajevnih, deželnih in vladnih oblasteh ter dajo svoj delež pri pobudah in v akcijah za dosego ciljev, ki so nakazani v dokumentu.
V diskusijo je poseglo še nekaj drugih in kazalo je, da so mnenja zelo deljena. Debata c tem je očitno razvnela fante. Vse skupaj je ob tičalo pri tem. Ko je predsednik debato zaključil, se je takoj izoblikovalo nekaj krogov in v njih so diskutirali naprej.
Dekle z dolgimi plavimi lasmi je prišlo k Tinetu.
»Ime mi je Živa in sem s Primorskega,« je rekla. »Študiram pa medicino. Toliko da se bova poznala. Moram ti reči, da si dobro govoril in da držim s teboj.«
»Peter bo ljubosumen,« je rekel Janez in po mignil proti fantu z umetniško kravato in kuštravo frizuro, ki se je prerival za njo.
»Naj bo,« je rekla. »Če bi prišel k seciranju trupel ljudi, ki so umrli od raka, bi videl, da poezija ni vse. Na svidenje!«
Dala je Tinetu roko, smuknila v plašč, ki ji ga je podržal Peter, in izginila sta.
»Simpatična, a zelo samozavestna,« je komentiral Janez. »Najbrž si ji všeč, malo zaradi debate in malo tako... Zdaj pa greva spat!«
Toda še prej sta šla v Daj-Dam in tam sta našla že dve omizji fantov in deklet iz »Zarje«. Med njimi sta bila tudi Peter in Živa. Sedla sta k njim in kmalu so bili spet v živi debati, najprej o tistem, kar se je govorilo v klubu, potem o političnem položaju, o hitlerjanski nevarnosti in o novi številki »Dejanja«, v kateri je imel Peter ciklus pesmi, nato pa je prisedel nekdo, ki je pravkar prišel iz Drame, bil je gledališki kritik in so ga vsi razen Tineta poznali. Pogovor je nanesel na gledališče in se zavlekel.	(dalje)
Slovenska prosvetna zveza — Združenje bivših političnih deportirancev ANED — prireja za 25. obletnico osvoboditve
RAZSTAVO O TABORIŠČIH
Razstava bo odprta 2. marca ob 18. uri v Kulturnem domu, ulica Petronio 4, Trst. Odprta bo ostala do 31. marca.
GLASBENA MATICA - TRST V petek, 6. marca 1970 ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE
Solist JOŽE FALOUT
Dirigent OSKAR KJUDER Spored obsega dela skladatelja Tartinija prir. Bonelli, Mozarta, Osterca in Soržočevičaa.
IZJEMNA PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE LEPE SLOVENSKE KNJIGE!
■ ■ » ■ knjizn i teden
OD 2. DO 7. MARCA
POPUSTI 10 50%
Pa še prav izredna znižanja cen za nekatere /cnjige (razen za šols&e)
Vabimo zlasti šolsko mladino na neobvezen ogled naših knjig
tržaška knjigarna
TRST - Ulica sv. Frančiška 20 - Tel. 61-792