iO>
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Prihodnjič priloga
CfiJtM^O M 40L0
KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
www. ku rentova n j e. n et
Po naših občinah Destrnik • Odprli nov zdravstveni center
O Stran 2
Po naših občinah Videm • Sprejemanje proračuna po videmsko
O Stran 3
Tednikov pogovor Ormož • Prleškim vinom staro slavo in novo ceno
O Stran 8
Ptuj, petek, 5. februarja 2010
letnik LXIII • št. 10 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Začelo se je pustno rajanje
Rože in duhi bodo krasili mesto
Pustno veseljačenje, ki je po starem izročilu dovoljeno od svečnice in se stopnjuje do pustnega torka, je na širšem območju Ptujskega in Dravskega polja prineslo tudi nekaj dodatnih »obveznosti«.
Nekateri so že s tradicionalnimi pustnimi okraski, živopi-sanimi papirnatimi „ružami" in „duhi" ter raznobarvnimi trakovi ovenčali središča posameznih vasi, ponekod to počno še danes, za mesto pa je treba še posebej poskrbeti, saj se bo v njem dogajalo jubilejno, že 50. kurentovanje. V Komunalnem podjetju Ptuj so se za to posebej pripravili, saj bodo osrednji del Ptuja poleg neštetih barvnih trakov in drugih pustnih okraskov ulice in trge krasili tudi veliki pustni duhi, spleteni iz ročno izdelanih papirnih rož ter okrašeni s številnimi barvnimi trakovi. Takole smo med pripravo enega od šestih velikih pustnih duhov s premorom 2 metra v delavnici Komunalnega podjetja Ptuj zmotili Silvo Klinc, Majdo Fric in Sonjo Vidovič, ki čez poletje pridno skrbijo za urejenost mestnih parkov, gredic in zelenic, v zimskem času pa so vzdrževal-ke parkov in vrtnarice dokazale, da so tudi spretne izdelovalke papirnih rož in duhov.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • S tiskovne konference v hotelu Poetovio M Ptuj • Iz Mestne hiše
Dovolj šikaniranja župana Kdo zlorablja
kurentovanje?
Organizatorji pustnih prireditev v pustnem šotoru ob Dravi so prvotno tiskovno konferenco sklicali v sredo, 3. februarja, ob 13.30 v hotelu Poetovio na Ptuju, da bi javnost seznanili s protiustavno blokado izvedbe svojih pustnih prireditev in z ravnanjem ptujskega župana.
Vabilo so mediji prejeli dopoldan, 1. februarja, še istega dne pa je v popoldanskem času prišlo tudi vabilo za tiskovno konferenco iz Konzorcija Kurent, ti pa so tiskovno konferenco sklicali že za 2. februar.
V hotelu Poetovio so na
tiskovni konferenci sodelovali Martin Lisjak, Memoria, d. o. o., Damir Osredečki, Epaideja, odvetnik Milan Vajda in Ivan Brač, samostojni kulturni delavec, sicer pa vodja prireditve.
»Dejansko gre za veliko farso, njen cilj pa je onemogočanje našega delovanja v go-
Foto: Črtomir Goznik
stinski in turistični ponudbi v pustnem času. Posamezniki in lobiji si podrejajo mesto in se poslužujejo vseh možnih pritiskov na inštitucije uprave pri preprečitvi izdajanja dovoljenja in na lastnike zemljišč, na katerih bi stal šotor ob Dravi. Uporabljanje izraza 'turbo kapitalisti' v medijih je deplasirano in arhaično razmišljanje. Očitek, da gre v tem primeru za dobičkonosen posel, ki ne upošteva kulturnega in etnografskega dela kurentovanja, zbledi z dejstvom, da je naše podjetje Memoria, d. o. o., samo v letu 2009 plačalo 444.994,99 evra vseh dajatev, direktno v občinsko blagajno pa okrog 53 tisoč evrov iz naslova koncesijskih dajatev in ostalih davkov.
O Stran 5
Se preden se je tudi uradno pričelo letošnje 50. ptujsko kurentovanje, je dogajanje začinilo postavljanje drugega karnevalskega šotora. Po tiskovni konferenci postavljavcev drugega šotora, katerega nosilec je podjetje Memoria, d. o. o., so se zadeve zaostrile.
V MO Ptuj so, spodbujeni s sklicem tiskovne konference predstavnikov drugega šotora, le-te prehiteli in svojo tiskovno konferenco, čeprav so nanjo vabili pozneje, organizirali prej, na njej pa je konzorcij Kurent zastopal ptujski župan dr. Štefan Celan.
»Dinamika letošnjega jubilejnega, 50. kurentovanja na Ptuju je dosegla vrhunec, še preden se je kurentovanje sploh začelo. Po zadnjih trendih ustavnih presoj različnih odločitev v Republiki Sloveniji je tudi MO Ptuj z županom dr. Štefanom Čelanom
na čelu prejela tovrstno napoved presoje. Na kako trhlih temeljih sloni, vam bomo predstavili na novinarski konferenci, 2. februarja 2010, ob 10. uri, v Mestni hiši na Ptuju. Nadebudni dobičkarji bi namreč želeli organizirati neke vrste vzporedno kuren-tovanje, in to v šotoru, za katerega nimajo zagotovljenega niti zemljišča, na katerega bi ga postavili. Predstavili vam bomo še serijo drugih anomalij in zvijač, s katerimi so posamezniki želeli ogroziti varnost udeležencev letošnjega jubilejnega kurentovanja,« je pisalo na vabilu.
O Stran 4
Destrnik • Pomembna pridobitev za občane
Odprli nov zdravstveni center
Investicija v obnovo obstoječega objekta in izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu na Destrniku je končno zaključena. Nov objekt je v ponedeljek v uporabo predal minister za zdravje Borut Miklavčič.
Po štirih letih od odprtja Zdravstvenega doma na Destrniku sta se občina in država v lanskem letu lotili rekonstrukcije obstoječih in izgradnje dodatnih prostorov. Ocenjena vrednost investicije znaša 330 tisoč evrov, od tega je 90 tisočakov zagotovila država.
Čeprav naj bi predvidoma na razpisu Destrničani od države dobili približno 14 tisočakov več, je bila investicija kljub manjšemu deležu izpeljana brez večjih težav. Je pa prišlo do majhne zamude, saj je bilo predvideno, da bo nov objekt vrata odprl že konec oktobra lani.
A manjša zamuda občanov ni zmotila, saj se zavedajo, da gre za izjemno pomembno pridobitev tako za Destrnik kot tudi okolico.
Nov zdravstveni center združuje ambulanti splošne medicine in zobozdravnika, po novem pa v njem delujeta tudi fizioterapevt in lekarna. Prejšnja površina Zdravstvenega doma Destrnik je znašala 84 m2, od tega se je v pritličju rekonstruirala polovica prostorov in na novo dozidalo
še dodatnih 142 m2. Nov »hram zdravja« pa je bogatejši še za eno nadstropje, ki meri 99 kvadratnih metrov. Skupna površina trenutno tako znaša nekaj manj kot 300 m2. Kar trikrat se je povečal tudi prostor v čakalnici, kjer je prej vladala precejšnja prostorska stiska. Zdravnik splošne medicine koncesionar dr. Franc Mršnik je skoraj cel čas obnove in dozidave doma delal nemoteno, v nove prostore se je že vselil tudi fizioterapevt Sdki Hussain, zobozdravnik dr. Janez Vode bo vrata ambulante odprl 18. februarja, 1. marca pa še podružnica Lekarne Ptuj.
Odprtje Zdravstvenega centra Destrnik pa ni pomembno le za Destrničane, saj imajo tako splošni zdravnik kot tudi zobozdravnik in fizioterapevt ogromno pacientov tudi iz Ptuja in okolice, pomembna pridobitev za Slovenske gorice pa je vsekakor tudi lekarna. »Vsi delajo zelo dobro, kar se kaže tudi v številu pacientov, ki jih imajo,« je prepričan župan občine Destrnik Franc Pukšič. Ta je novo investicijo v uporabo predal skupaj z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem in
Uvodnik
Pustni liki tudi v državnem zboru
Malokdo bi verjel, da nas lahko politika, ki nas tolikokrat pripelje na rob obupa, zelo dobro tudi nasmeji. Nekateri poslanci, ministri in ostali veljaki ne le da včasih izpadejo smešni, ampak celo groteskni. Za zadnjo zanimivo sceno, ki smo ji bili priča pred tremi dnevi v državnem zboru, je ponovno poskrbel po mojem mnenju največji »komik« med poslanci Zmago Jelinčič Plemeniti. Njegove neumne izjave, ki smo jih že dodobra vajeni, vendarle včasih človeka pustijo brez besed. Bedarijam, kijih kvasi, kot da ni videti konca. Samo v zadnjih dveh tednih je javno užalil vsaj 30 ljudi, med katerimi so tudi taki, ki so pametni in otesani, sočasno pa dovolj inteligentni, da se na Jelinčičev nivo ne spuščajo in da na njegove nizke udarce sploh več ne odgovarjajo.
Prejšnji teden je tako v oddaji na eni komercialni televiziji žalil vse drugače misleče politiki. Od tega, da jih je zmerjal z neumneži, do tega, da jih je primerjal z osli. No, tokrat pa je v državnem zboru uporabil nekaj novih živali. Poslance, svoje kolege, je javno poniževal ter jih jasno in glasno zmerjal z različnimi imeni in primerjal s teleti. Ti pač na njegove bedarije največkrat sploh ne odgovarjajo. Kot je dejal eden izmed poslancev, so se sovražnega govora že navadili.
No, da je mera popolna, sije že naslednji dan gospodJelinčič omislil še eno neumnost. Kandidata za ministra za okolje Roka Žarniča je javno diskreditiral in žalil samo zato, ker naj bi bil po njegovih trditvah Hrvat. »Ne dovolimo, da bi se v slovensko vlado infiltrirali Hrvati. Gospod namreč ni Slovenec, je Hrvat. Mislim, da takšnih ljudi ne smemo jemati v vlado, saj bi imel na razpolago vse podatke, tudi o varnosti države,« je ena od najsočnejših Jelinčičevih izjav, ki meni osebno zveni, kot bi se pripravljali na vojno s svojimi južnimi sosedi. Ne glede na reference Žarniča je za našega Jelinčiča očitno dovolj že to, da je Hrvat. No, plus je vsaj to, da zaenkrat novemu kandidatu še ni našel primerne živalske prispodobe. A tudi to se pri njem lahko hitro obrne. Prihodnost bo pokazala, ali so zadnji dogodki le splet okoliščin ali se je Jelinčič res odločil obdelati celo farmo. Morda sije tako sam omislil svoje pustne like. Zanima me le, v kaj se bo našemil sam...
Dženana Bečirovič
slovenskim potapljačem Juretom Daicem.
»Ni naključje, da je minister sprejel ravno Daica. Tudi Miklavčič se namreč potaplja in ve, kako pomemben je podvig, ki je uspel prvemu slovenskemu potapljaču na vdih, ki je presegel magično mejo 100 metrov,« je pojasnil Pukšič.
Je pa obisk ministra poslanec in župan občine Destrnik Franc Pukšič izkoristil tudi za reševa-
nje nekaterih odprtih vprašanj. Kot je dejal, sta se z ministrom Miklavčičem pogovarjala o zdravstveni zakonodaji. »Minister mi je zagotovil, da bo v zakonu amandma, ki določa, da zasebniki in zdravstveni domovi delajo pod enakimi pogoji,« je pojasnil destrniški župan. Ministra je seznanil tudi s prepričanjem, da norma oziroma število pacientov ne more biti enako za periferijo in urbana naselja. Po zagotovilih
Foto: Ksenija Munda
Vrvico so prerezali minister Miklavčič, župan Franc Pukšič in potapljač Jure Daič.
Miklavčiča naj bi v novi zakonodaji tudi te pripombe upoštevali. »No, in to je po mojem mnenju prednost tega, če opravljaš funkciji župana in poslanca. Ne gre za to, da dobiš kaj več kot drugi, saj
se moraš prav tako prijavljati na razpise. Gre pa za to, da si seznanjen s problematiko in da lahko svoje stališče predstaviš pristojnim,« je pojasnil Pukšič.
Dženana Bečirovič
Slovenija • Novost med izbirnimi predmeti osnovnošolcev
Odslej izobraževanje o varstvu pred
■	■ ■	■	al	■	V	■
naravnimi in drugimi nesrečami
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je že februarja lani sprejel učni načrt za nov izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, namenjen učencem v zadnji triadi osnovne šole. Uvrstitev predmeta v seznam izbirnih predmetov je predvidena za šolsko leto 2010/11.
Pomembne zasluge za to, da je po večletnih prizadevanjih to postal kot izbirni predmet v slovenskih osnovnih šolah, ima Ptujčan mag. Janez Merc, podpredsednik Gasilske zveze Slovenije, ki je sodeloval pri pripravi predloga, učnega načrta in metodičnega priročnika za pedagoško delo učiteljev. O tem je pojasnil: »Naša prizadevanja segajo v leto 2004, ko smo izdelali vsebino učnega načrta za izbirni predmet Požarno varstvo; tedaj smo ga predlagali za učence šestih, sedmih in osmih razredov osnovnih šol. Leta 2005 je bil izdelan učni načrt za izbirni predmet Varstvo pred nesrečami za učence sedmih, osmih in devetih razredov vseh osnovnih šol. V letu 2008 sta tedanji minister za obrambo Karel Erjavec in minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver sprejela pobudo, da se izbirni predmet verificira in to se je zgodilo 2009., ko je bil verificiran kot program za en šolski letnik.«
Izbor gasilskih vsebin, ki ste jih prvotno predlagali, je bil nekoliko zožen.
»Kaj je ostalo od gasilskih vsebin, lahko ugotovi vsak zase. A sedaj imamo izbirni predmet za eno šolsko leto in vrsto možnosti za obšolske dejavnosti s tega področja. Kljub temu da smo lahko po svoje zadovoljni, menim, daje to le skromen prispevek k vzgoji naše mladine na tem področju.«
V teh dneh o predlogu tega izbirnega predmeta razpravljajo na posameznih občinskih svetih. Kakšna bo njegova usoda?
»Usoda tega predmeta je po moji oceni sedaj odvisna predvsem od ravnateljev osnovnih šol, ki morajo Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami uvrstiti med izbirne predmete v svoji šoli. Ob tem je treba vedeti, da lahko šola izbira med skupaj 283 izbirnimi predmeti. Do sedaj se je pokazalo, da se posamezne šole odločajo za izbiro od 20 do 130 predmetov. Ob tem pa mora ravnatelj vsake šole poskrbeti tudi za učitelja, ki bo predmet poučeval. Naslednji pogoj je, da učenci posamezni izbirni predmet poznajo in se posledično
Foto: M. Ozmec
Mag. Janez Merc: "Kljub temu da smo lahko zadovoljni z vsakim izkupičkom, menim, da je nov izbirni predmet le skromen prispevek k vzgoji naše mladine na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami."
zanj zanimajo. Nek izbirni predmet se na neki šoli lahko izvede, če se zanj odloči najmanj 16 učencev.«
Kaj pa lahko pri izbiri tega predmeta stori gasilska organizacija?
»Menim, da so gasilci v nekem
Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku.
Vabimo vas na osrednjo slovesnost, ki bo v ponedeljek, 8. februarja 2010, ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.
Dr. Štefan ČELAN, župan Mestne občine Ptuj
šolskem okolišu pomemben dejavnik pri uvedbi tega izbirnega predmeta, predvsem s svojimi bogatimi izkušnjami, znanjem, učili in raznimi učnimi pripomočki ter s sredstvi in opremo s področja gasilstva, da bo pouk tega predmeta koristen in izredno zanimiv«
Kakšna pa so vaša pričakovanja glede izbire novega predmeta po osnovnih šolah?
»Vsi v gasilski organizaciji pričakujemo, da bodo ravnatelji in učitelji spoznali potrebo po preventivnem pomenu priporočenih vsebin in s tem prispevali svoj delež k večji varnosti svojega kraja, navsezadnje tudi svoje šole in doma.«
Urad za izobraževanje in usposabljanje pri Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje je že oktobra lani s posebnim dopisom povabil vodstva šol, učence in učitelje, da v seznam izbirnih predmetov uvrstijo tudi predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Njegove vsebine so namenjene pridobivanju temeljnega znanja o pojavu naravnih in drugih nesreč, dejavnemu odnosu človeštva do nesreč, vlogi sodobne družbe, načinu življenja, odnosu do okolja in vplivu na nastanek nesreč, ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, ukrepih za preprečevanje teh nesreč ter ukrepih pred nesrečami, med nesrečami in po njih, o pomenu pro-stovoljstva in o delu reševalnih služb. Predmet lahko poučujejo učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje na osnovni šoli, in drugi pedagoški delavci šole. Vsi, ki bodo poučevali ta izbirni predmet, pa se bodo lahko dodatno usposobili na seminarjih, ki jih organizira Uprava za zaščito in reševanje.
M. Ozmec
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Go-znik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Videm • S prve letošnje seje občinskega sveta
Sprejemanje proračuna po videmsko
Ena osrednjih točk letošnje prve seje videmskega občinskega sveta je bilo sprejetje proračuna za leto 2010, s katerim so se svetniki aktivno ukvarjali že od oktobra lani. Koliko sejanj občinskih odborov je bilo, javno ni znano, vsekakor pa ne malo, toda občina je tudi tokrat - in do nadaljnjega - ostala brez proračuna.
Na začetku obravnave je sicer kazalo, da posebnih težav s sprejetjem najvažnejšega občinskega dokumenta tokrat ne bi smelo biti. Župan Friderik Bračič je namreč povedal, da so vsi odbori predlog dodobra pregledali, da so bili skoraj v celoti upoštevani vsi predlogi, kar so potrdili tudi predsedniki posameznih odborov, in tako naj bi bilo sprejetje zgolj še formalno dejanje. Toda zaplet so povzročili naknadno vloženi amandmaji s strani svetniške skupine SDS in DeSUS.
Zaplet zaradi amandmajev SDS in DeSUS
Andrej Rožman, vodja svetniške skupine SDS, je najprej povedal, da bi lahko znižali še kakšno postavko, predvsem tisto, ki se nanaša na letošnje praznovanje občinskega praznika, in da bi ta denar raje namenili za delovanje posameznih KS. Podobnega mnenja je bil tudi Boris Novak: »Pošteno organiziran praznik, od katerega bi dejansko imeli kaj tudi občani, ne le organizatorji, zahteva itak več denarja kot teh nekaj 1000 evrov, kolikor je predvideno. Res je bolje, da nimamo nič, kot pa praznik za le nekaj ljudi. Sicer pa, itak se ve, komu 'gre na roke' občinski praznik pred volitvami ...«
Po teh prvih pripombah, ki so nato sejo zapeljale v dolgo modrovanje okoli sestave letošnjega proračuna, je župan povedal, da amandmaji SDS niso bili upoštevani, ker niso bili sestavljeni v
Župan Friderik Bračič z direktorico občinske uprave Darinko Ra-tajc (in ves ostali politični zbor) je bil ob izidu glasovanja šokiran; predlog proračuna je namreč »padel« z enim glasom razlike.
skladu s pravilom ravnovesja proračuna: »Res je navedeno, od kod naj se vzame denar in koliko naj se doda na postavke za posamezne KS, vendar mora biti v skladu z zakonom določeno tudi, za kakšen namen bo ta denar v KS porabljen, kar pa ni bilo.« Župan je še pojasnil, da je to eden bistvenih razlogov, zakaj amandmaji niso bili upoštevani, dodal pa je tudi, da so letošnji proračun sestavili izjemno težko in še, da on ni noben čarovnik, da več kot so upoštevali in naredili, ne gre. Rožmanu pa je očital, kako je lahko kot predsednik odbora za okolje proračun potrdil, kot član SDS pa ga zdaj minira.
Za eno sejo 8000 evrov?
V bran županu se je tokrat postavil tudi Franc Sto-pajnik z razmišljanjem, da se spet dajejo okoli nekaj tisoč evrov, ki so z vidika občine in velikih projektov čisto nepomembni: »Prepiramo se okoli oslove sence, spet se gremo neko vaško
drobnjakarstvo, velike spremembe proračuna pa tako niso možne. Tudi če bi zdaj dodali vsaki KS po nekaj 1000 evrov, se s takšnim drobižem pametnih naložb ne da izvesti, ali ne?! In spet bi najraje pobrali ves denar s postavke za gramoziranje haloških cest! Kaj naj ljudje tam ostanejo brez dostopa do svojih hiš, naj se utapljajo v blatu?!«
Župan Bračič je k Stopaj-nikovemu nastopu še dodal: »Itak je menda jasno, da je nosilec vseh naložb vedno občina, saj to veste? Razmislite malo, vseh želja se ne da uresničiti v tem proračunu, že itak je napet do skrajne meje in zavedajte se, če ne bomo proračuna sprejeli tokrat, potem ga še lep čas ne bomo, investicije ne bodo plačane, razpisi bodo šli mimo nas, mi smo pa že zdaj brez denarja. Ena seja občinskega sveta stane približno 8000 evrov, v občinski blagajni imamo denarja ravno še dovolj za eno samo sejo ... Kaj je zdaj z vami? Je to korektno, kar počnete? Ne držite se dogovorov in sklepov
Po dobrih treh mesecih glodanja proračuna so imeli svetniki še vedno polna usta kritike čez pripravljen predlog, vendar je kazalo, da ga bodo vseeno potrdili.
odborov, tako ne bomo mogli delati!«
Besedna spotikanja okoli predloga proračuna pa se niso nehala; čeprav so se vsi skupaj strinjali, da proračun nikakor ni dober, da je prej kot to »katastrofalen«, so ga nekateri želeli sprejeti, drugi so kritizirali marsikaj, od premalo denarja za KS do naložb, ki bi jih morali že uresničiti, pa jih tudi v sedanjem predlogu proračuna ne najdejo. Jeznorito se je oglasil tudi Franc Kirbiš starejši: »To je rezultat tega, kar smo delali! Zdaj pa se vse naložbe prestavljajo v naslednje leto. Pa kaj mislite, da boste vedno sedeli tukaj?! Glasovali ste za dve leti naprej, za naložbe in za kredite, zdaj pa nimamo čistih računov! Pokopališče in vežica bi se morali urediti že davno, pa se to spet prestavlja nekam v leto 2011. In še vse drugo!«
Mareda za poplačilo OŠ Sela, čoln pa ni prave barve?!
Kako priti do nekaj dodatnega denarja za kakšno naložbo (ali za KS), se je nato nadvse inovativno spomnil Franc Kirbiš mlajši: »Pa prodajmo naše apartmaje v Maredi in prodajmo ta naš famozni čoln za CZ, ki smo ga kupili lani. Itak ni bil uporabljen niti enkrat, nihče ga ne zna upravljati, kaj nam bo sploh služil. Za to, da je pokvarjen spravljen nekje v garaži?! In, poleg tega, to je čoln za morje in ne za rečne
vode!«
Kirbišev medklic pa je šel v prazno. Direktorica občinske uprave Darinka Ratajc je namreč povedala, da se Mareda (oz. del, ki pripada Občini Videm) itak prodaja, vendar je kupnina namenjena poplačilu dolga za obnovo OŠ Sela. Okoli čolna pa se je nato vnel še prepirček, kdo je »kriv« za nabavo, ali ga res potrebujejo in ali je res morski ali rečni čoln, pa še za povrhu, ali je reševalni čoln ali ne. Kajti, kot je bilo slišati, bi naj bili reševalni čolni drugačne barve, kot je videmski, ampak okoli tega, ali bi moral biti bel, rdeč ali moder, se svetniki niso zedi-nili ...
Mukotrpna debata o proračunu pa se še ni nehala; Novak ga je označil kot invalidno zadevo, kot tetraplegi-ka, za kar pa so krivi svetniki s svojimi odločitvami sami, zaključil pa je z besedami: »Kljub temu sem prepričan, da so v njem še skrite rezerve, ker so bo moralo letos na osnovi (predvolilnih) obljub narediti še kar veliko stvari ... «
Šokanten izid glasovanja
Potem ko so si zbrani bolj ali manj »izpihali duše in svoje razočaranje«, je župan zahteval glasovanje o predlogu proračuna. Toda Rožman s skupino svetnikov SDS se ni dal; zahteval je deset minut odmora, in ko so se politični možje in žene spet zbrali v sejni sobi, je predlagal, da naj se sprejeme proračun sku-
paj s predloženimi amandmaji iz vrst SDS in DeSUS. To seveda ni bilo možno, saj bi bilo potem najprej potrebno spremeniti cel koncept proračuna, zato je župan predlagal, da sprejmejo proračun, kot je pripravljen, skupaj s sklepom, da se amandmaji upoštevajo v največji meri ob rebalansu.
Toda takšno značilno videmsko politično meše-tarjenje se tokrat ni izteklo dobro: glasovanje je namreč pokazalo, da osem svetnikov podpira proračun, devet pa jih je bilo proti. Izid glasovanja je bil pravzaprav za vse šokanten, saj je zavladalo kar nekaj debelih trenutkov tišine. Potem je župan Bra-čič, vidno prizadet, povedal: »Škoda, da ste se odločili tako, kot ste se. Upam, da se zavedate posledic. Kako bomo plačali čakajočim izvajalcem del, kako bo s prijavami za razpise ... naslednje seje verjetno ne bo pred aprilom ...«
Po takšnem, skorajda nagrobnem nagovoru, se je v sejni sobi vnel krajši prepir med tistimi, ki so bila za sprejetje in onimi proti, Srečko Svenšek pa je javno vprašal: »Kaj zdaj, ali sploh še nadaljujemo sejo ali gremo raje domov?«
Sejo so potem sicer nadaljevali, o čemer bomo še poročali, med svetniki pa je bilo kaj kmalu neuradno slišati, da se ni zgodila nobena tragedija, saj bodo proračun, četudi na izredni seji, sprejeli v zelo kratkem času, verjetno že v naslednjih dveh tednih ...
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • S tiskovne konference v Mestni hiši
Kdo zlorablja in ogroža kurentovanje?
Še preden se je tudi uradno pričelo letošnje 50. ptujsko kurentovanje, je dogajanje začinilo postavljanje drugega karnevalskega šotora. Po tiskovni konferenci postavljavcev drugega šotora, katerega nosilec je podjetje Memoria, d. o. o., so se zadeve zaostrile. »Ulica« je že takrat vedela, da ga ne bo. V MO Ptuj so, spodbujeni s sklicem tiskovne konference predstavnikov drugega šotora, le-te prehiteli in svojo tiskovno konferenco, čeprav so nanjo vabili pozneje, organizirali prej, na njej pa je konzorcij Kurent zastopal le ptujski župan dr. Štefan Čelan.
»Dinamika letošnjega jubilejnega, 50. kurentovanja na Ptuju je dosegla vrhunec, še preden se je kurentova-nje sploh začelo. Po zadnjih trendih ustavnih presoj različnih odločitev v Republiki Sloveniji je tudi MO Ptuj z županom dr. Štefanom Če-lanom na čelu prejela tovrstno napoved presoje. Na kako trhlih temeljih sloni, vam bomo predstavili na novinarski konferenci, 2. februarja 2010, ob 10. uri, v Mestni hiši na Ptuju. Nadebudni dobičkarji bi namreč želeli organizirati neke vrste vzporedno kurentovanje, in to v šotoru, za katerega nimajo zagotovljenega niti zemljišča, na katerega bi ga postavili. Predstavili vam bomo še serijo drugih anomalij in zvijač, s katerimi so posamezniki želeli ogroziti varnost udeležencev letošnjega jubilejnega kurento-vanja,« je pisalo na vabilu.
Ptujski župan dr. Štefan Čelan, član konzorcija Kurent, je po pozdravu najprej nanizal podatke o tem, kako neuspešni so bili prejšnji organizatorji kurentovanja, od GIZ Poetovio do LTO. Oba sta bila sicer otroka MO Ptuj in pionirska zgleda organiziranosti turizma na lokalni ravni v državi. Prvi je pridelal dobrih 30 milijonov tolarjev izgube, ko je prenehal delovati v letu 2001, LTO je šel v stečaj leta 2006 in pridelal dobrih 35 milijonov tolarjev izgube. Leta 2007 se je rodil konzorcij Kurent in prevzel organizacijo ku-rentovanja, da bi prireditev postala pozitivna. V dneh pred 50. kurentovanjem naj bi se, po njegovem mnenju, vsa zadeva pričela politizirati in diskvalificirati. Ker gre za tradicionalen in jubilejni dogodek, so se še posebej potrudili, da ga realizirajo po načelih dobrega gospodarja in strokovnih pristopih na vseh področjih. V ospredju so imeli načela popolne transparentnosti, za kar jih zavezuje tudi zakonodaja.
Konzorcij Kurent, ki je v zadnjih treh letih izvajal organizacijske aktivnosti, je v komercialnem delu organizacijskih potreb lahko neposredno zaposloval svoje potenciale. Za organizacijski del je v letošnjem letu pooblastil družbo Javne službe, za izvedbene aktivnosti pa so razpisali javni
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference ptujskega župana, člana konzorcija Kurent, na kateri je predstavil »serijo anomalij in zvijač«, kot so napisali v vabilu.
natečaj, na katerega se je prijavilo več ponudnikov. Za tovrstno preglednost so se letos odločili prvič, zato toliko pozornosti in toliko nerazumevanja, kar pa so pričakovali, zato so bili toliko bolj pozorni in dosledni. V to jih je vodila tudi želja, da bi za aktivnosti ob 50. kurentovanju dobili najkvalitetnejše izvajalce, da bi za sodelovanje spodbudili čim širši krog najrazličnejših ponudnikov, s čimer bi prireditev pridobila na pestrosti in novi kvaliteti, da bi jubilejno kurentovanje imelo čim več obiskovalcev in čim več sodelujočih karnevalskih in etnografskih skupin. Njihova želja je tudi, da bi se lahko vsi v pustnem času na Ptuju brezskrbno in varno zabavali.
Poskus korupcije Epaideje?
Predstavitev »grobega poskusa diskvalifikacije prizadevanj konzorcija Kurent pri organizaciji in izvedbi 50. kurentovanja« je župan začel z ugotovitvijo, da so njihove spodbude in razpisano organizacijsko transpa-rentnost nekateri želeli grobo zlorabiti, zato so sklicali novinarsko konferenco. Na javni razpis za izvedbo zabavnega dela letošnjega ku-rentovanja se je decembra lani prijavila tudi Epaideja, ki pa do razpisnega roka ni podala popolne vloge. (Epa-ideja pa ni na Ptuju iskala prostora za drugi pustni šotor, v tem projektu je bila udeležena kot koncertna poslovalnica; op. a.)
Župan je povedal, da ji je med drugim manjkala bančna garancija za dobro izvedbo posla, prosili pa so za podaljšanje roka. Na to niso mogli pristati, ker bi s tem v izrazito neenakopraven položaj spravili ostale ponudnike. »Ob tem smo bili deležni še grobega poskusa korupcije,« je povedal ptujski župan, ko je predstavljal sporočilo Damirja Osredečkega iz Epaideje, ki mu je napisal, da bo bančno garancijo dostavil v najkrajšem času, kot pa mu je že povedal, pa zaradi praznikov ni prepričan, da mu jo bo banka naslednji dan izdala. Do takrat mu je pripravljen položiti 30 tisoč evrov gotovine kot garancijo.
Za MO Ptuj je nadvse zanimivo nadaljevanje dogajanja, ko je 8. januarja letos družba Memoria vložila vlogo za soglasje za čezmerno obremenjevanje okolja s hrupom, ker so želeli v času letošnjega kurentova-nja organizirati zabaviščni šotor na Vinarskem trgu 5. Občinske službe so sicer nemudoma pristopile k obravnavi vloge in tudi pripravile osnutek soglasja za dokončno potrditev. 18. januarja pa so od Memorie prejeli obvestilo, da bo lokacija njihovega šotora Ob Dravi 3 a, kar so bile bistveno spremenjene okoliščine, zato formalno že pripravljene potrdilne odločbe niso izdali.
»V želji, da jim posredujemo novo soglasje, smo preučili pogoje za organizacijo šotorskih aktivnosti na novi lokaciji, pri tem pa ugotovili, da prijavitelj na tej lokaciji
že veselijo, še posebej pa, ker so tovrstne poteze v zadnjih dneh tako aktualne, celo moderne. Za MO Ptuj je načelo transparentnosti in ohranjanja ugleda MO Ptuj in njenega vodstva ter zgodovinskega naboja 50. kurentovanja na Ptuju največji kapital. Blagovna znamka Kurentovanje na Ptuju je namreč dragulj nacionalne etnografske dediščine in turistične ponudbe, zato ga ne smemo prepustiti dnevnim komercialnim interesom. Predvsem pa je naša osnovna skrb, da se bodo v času 50. kurentovanja obiskovalci na Ptuju počutili prijetno in varno. Za MO Ptuj in konzorcij Kurent je kurentovanje preveč resen
projekt, da bi se ga lotevali na norčavi način. Zavedamo se neprecenljivosti kapitala blagovne znamke Kurento-vanje na Ptuju, saj ga želimo pozicionirati v osrednjo karnevalsko in etnografsko prireditev na Ptuju,« je sklenil ptujski župan dr. Štefan Če-lan, ki se ne boji nove morebitne ovadbe.
Glede plačil za izvajalce glasbenega programa v karnevalski dvorani pa bodo na občini imeli vse pogodbe na mizi še pred začetkom obratovanja šotora, je bil odgovor župana na vprašanje o govoricah, da je potrebno Lepi Breni na primer dostaviti denar v kuverti, in to v Srbijo.
MG
nima zagotovljene parcele, na kateri bi lahko postavil šotor. Z najemno pogodbo med družbo Memoria in družbo Pro-Investicije je želel zavesti strokovne službe MO Ptuj; parcele, za katere je navedel, da ima sklenjeno najemno pogodbo, namreč niso povezane, ne predstavljajo celote, ki bi omogočala postavitev šotora. Nekatere sploh niso v lasti Pro-Ivesticije, temveč neke druge samostojne družbe, ki jih je že oddala v delni najem družbi Petlja z izrecno prepovedjo, da bi jih ta lahko dajala v podnajem.
Brez parcele ni dovoljenja
»Zavrnili smo izdajo soglasja za čezmerno obremenitev hrupa Ob Dravi 3 a, in to izključno zaradi neizpolnjevanja prvega in osnovnega pogoja za organizacijo zabavne prireditve, razpolaganja s prostorom oziroma parcelo, na kateri bi lahko postavili zabaviščni šotor. Ne glede na to nam je Memoria 27. januarja posredovala pritožbo in 28. januarja še dopolnitev pritožbe zoper sklep MO Ptuj. To pa še ni vse: neuspeli prijavitelj na decembrski razpis za izvedbo zabavnega programa jubilejnega kuren-tovanja, družba Epaideja, izvaja pritisk na medije, da bi z bombastičnimi vsebinami diskvalificirali dejstva in transparentnost odločanja MO Ptuj. Za Epaidejo je odgovorno ravnanje MO Ptuj vredno celo ustavne presoje, tega pa se seveda
Dejstva govorijo svojo resnico
Postavljavci drugega pustnega šotora na Ptuju naj bi po trditvah župana zlorabili blagovno znamko ptujskega kurentovanja. Pa ta sploh še ni zaščitena. Ptujski župan je sicer povedal, da so vložili sedem variant možne zaščite blagovne znamke. Pred več kot 25 leti so to isto želeli tudi takratni organizatorji ptujskega kurentovanja, TD Ptuj in FD Ptuj, pa jim to ni uspelo; verjetno jim je takrat manjkalo komercialnega pridiha. Ker zaščite torej ni, je vprašanje, kdo zlorablja blagovno znamko kurentovanja in kdo v resnici služi z njo, zelo na mestu.
Lokacija karnevalskega šotora na območju Učnega centra na Vičavi pa je najmanj tako vprašljiva kot tista, za katero se je razvnela bitka med enimi in drugimi organizatorji - med tistimi, ki imajo v rokah vse niti kurentovanja, in tistim, ki se na javni razpis za izvajanje glasbenega programa v karnevalski dvorani sploh ni prijavil, je pa sestavni del ptujske gostinske in turistične ponudbe že več kot dve desetletji, a ga to okolje onemogoča pri njegovem delu. Potrditvah Lisjaka je šlo že celo tako daleč, da so v lanski poletni sezoni turiste dobesedno odganjali, da bi prenočevali v hotelu Poetovio, češ da naj bi tam bili zasedeni do konca avgusta 2009. Tega v Memorii sploh niso vedeli, dokler jim tega nista povedala dva turista, ki sta se v hotelu Poetovio oglasila, kljub temu da so jima v TIC-u (ta deluje v sestavi občinskega podjetja Javne službe, d. o. o.) dejali, da je hotel polno zaseden. Martin Lisjak se je osebno prepričal, da so imeli v TIC-u nalepljen listič, na katerem je pisalo, da je hotel Poetovio zaseden. Vodja TIC-a Romana Križanič ga je sicer umaknila s pulta, zakaj so tako delovali, pa ni znala odgovoriti oziroma se je izgovarjala s puhlimi izgovori. Martin Lisjak je v zvezi s tem iskal odgovore pri ptujskem županu in občinski upravi, a jih ni dobil. Iz hotela Poetovio so mu pisali 13. avgusta 2009.
Tudi glede parkirišč sta ena in druga lokacija pomanjkljivi, Memoria naj bi imela zagotovljenih 13 parkirišč, za karnevalski šotor na Vičavi pa župan ni dal podatka o parkiriščih, čeprav jih tudi ni veliko, razen bližnje okolice in celega mesta, ki je v tem času na voljo vsem obiskovalcem ptujskega kurentovanja, tudi tistim, ki parkirajo nedovoljeno, za kar naj bi sicer poskrbeli mestni redarji. Gre tudi za območje šolskega prostora, predlog za to lokacijo so dali šolniki sami, ki pa je tudi z vidika zdravstvene in druge zakonodaje vprašljiv. Na območju šolskega prostora se ne sme kaditi, piti in podobno. Ampak to je čisto druga zgodba, kot je primer Memorie.
Škoda je, da se vse to dogaja na Ptuju, partnerju EPK 2012, mestu, ki je odprto za vse ideje. Na koncu koncev pa tisti, ki so kurentovanje postavili na noge, ker so želeli ohraniti in nadgraditi tradicijo, niso imeli v mislih komercializacije, njih so vodili neki drugi, višji cilji. Javni in komercialni del prireditve bi morala biti strogo ločena, v tem trenutku pa so niti, kljub poudarjeni transparentnosti, še zelo, zelo prepletene. Najbolj boleče pa je, da s tradicijo služijo vsi drugi, razen tistih, ki jo ohranjajo, povrhu pa še to niso niti domačini.
Ptuj • S tiskovne konference v hotelu Poetovio
Lisjakovim je dovolj županovega šikaniranja
Organizatorji pustnih prireditev v pustnem šotoru ob Dravi so prvotno tiskovno konferenco sklicali v sredo, 3. februarja, ob 13.30 v hotelu Poetovio na Ptuju, da bi javnost seznanili s protiustavno blokado izvedbe svojih pustnih prireditev in z ravnanjem ptujskega župana, kar je dodobra pretreslo ptujsko javnost.
Vabilo so mediji prejeli dopoldan, 1. februarja, še istega dne pa je v popoldanskem času prišlo tudi vabilo za tiskovno konferenco iz Konzorcija Kurent, ti pa so tiskovno konferenco sklicali že za 2. februar. Na željo medijev so tudi organizatorji prireditev v pustnem šotoru ob Dravi s tiskovno konferenco pohiteli in jo prestavili na 2. februar, dve uri po prvi. V hotelu Poetovio so na tiskovni konferenci sodelovali Martin Lisjak, Memoria, d. o. o., Damir Osredečki, Epaideja, odvetnik Milan Vajda in Ivan Brač, samostojni kulturni delavec, sicer pa vodja prireditve.
»Dejansko gre za veliko farso, njen cilj pa je onemogočanje našega delovanja v gostinski in turistični ponudbi v pustnem času. Posamezniki in lobiji si podrejajo mesto in se poslužujejo vseh možnih pritiskov na inštitucije uprave pri preprečitvi izdajanja dovoljenja in na lastnike zemljišč, na katerih bi stal šotor ob Dravi. Uporabljanje izraza 'turbo kapitalisti' v medijih je deplasi-rano in arhaično razmišljanje. Očitek, da gre v tem primeru za dobičkonosen posel, ki ne upošteva kulturnega in etnografskega dela kurentovanja, zbledi z dejstvom, da je naše podjetje Memoria, d. o. o., samo v letu 2009 plačalo 444.994,99 evra vseh dajatev, direktno v občinsko blagajno pa okrog 53 tisoč evrov iz naslova koncesijskih dajatev in ostalih davkov. O tem govori 74. člen zakona o prirejanju posebnih iger na srečo, ki obenem nalaga lokalnim skupnostim (občinam), da ta sredstva namenijo za turistično infrastrukturo in ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja. Poleg tega smo ponudili 2000 evrov za pomoč MO Ptuj pri izvedbi etnografskega dela kurentovanja. Pa kot da vse to ni dovolj. Priče smo večletnega šikaniranja, zaviranja podjetniške dejavnosti, omalovaževanja imena v javnosti in konkretnih groženj.
Jasno je, da moramo z vstopom v EU zagotoviti tržno ekonomijo, ekonomijo ponudbe in povpraševanja, kar je še posebej pomembno v času krize, ko je ogromno socialnih problemov in razlik. V konkretnem primeru to pomeni, da se pod pojmoma kurentovanje in etnografija skriva dobičkonosen posel nekaterih lobijev, ki onemogočajo konkurenco in s tem prebivalce in obiskovalce prikrajšajo za možnost izbire dogodkov tako po kvaliteti kot cenovni konkurenčnosti.
Konec je ta, da šotor ob Dravi ne bo stal. Upamo, da je postavljen v mislih vseh vple-
tenih v nemilo zgodbo in v mislih večine prebivalcev Ptuja, kajti ta prireditev je dejansko njihova. Oni so edini lastniki blagovne znamke Kurento-vanje. Želimo si, da bi s tem sprostili vsa prizadevanja vseh kreativnih ljudi na Ptuju, ki so pripravljeni vložiti lastna sredstva in ideje v nadgradnjo prireditve, s tem pa sprejemajo odgovornost in tveganje, kar pa nikakor ni primer trošenja davkoplačevalskega denarja,« so med drugim podali v izjavi za javnost v podjetju Memoria, d. o. o.
Pred dvema letoma da - letos ne
Partnerji v projektu drugega pustnega šotora na Ptuju so na tiskovni konferenci predstavili več dokumentov, s katerimi so dodatno podkrepili svoje izjave. Ko so v letu 2008 iskali soglasja za javno prireditev v okviru 48. kurentovanja v okviru karnevalske dvorane na parkirišču modre cone, ob stavbi na Vinarskem trgu 5, za čas od 1. februarja do 5. februarja 2008, so dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom prejeli v nekaj dneh. Ob 50. kurentovanju so prav tako želeli postaviti karnevalsko dvorano pred hotelom Poetovio v celi njegovi dolžini, zato so 5. januarja letos podali pisno vlogo za izdajo soglasja za uporabo in popolno zaporo parkirišča modre cone, saj je to možno le s soglasjem pristojne službe občinske uprave. 21. januarja je bila njihova vloga z odločbo zavrnjena, češ da bi bili s popolno zaporo tega parkirišča prizadeti interesi varstva cestnega prometa in da so v pustnem času vse javne prometne površine potrebne za obiskovalce dogodkov, prireditev in povork v sklopu jubilejnega, 50. kurentovanja, ki je prireditev širšega javnega interesa. V obrazložitvi izdane zavrnitvene odločbe so v referatu za turizem pri oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj še zapisali, da prosilec ni upravičil svojega zahtevka za uporabo in popolno zaporo navedenih prometnih površin, zato so njegovo vlogo zavrnili. V času, ko so čakali na to odločbo, so pripravljavci programa iz neuradnih virov izvedeli, da dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za lokacijo na Vinarskem trgu 5 ne bodo dobili, zato se odločili za spremembo lokacije - za postavitev pustnega šotora na parkirišču poslovne stavbe Pomaranča pri stavbi Ob Dravi 3 a, kjer bi pustni šotor stal od 12. do 16. februarja in
kjer bi zvočne naprave pričeli uporabljati vsak dan od 10. in bi jih izklopili ob 4. uri naslednjega dne. Zanimivo je, da so za novo lokacijo najprej pridobili dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom, prejeli so ga po elektronski pošti, v njem pa je bilo kar nekaj napak pri navajanju datumov, nato pa so jim izdali sklep, s katerim so njihovo vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom z datumom 18. januar 2010 zavrgli. Medtem so iz Mestne hiše na Ptuju potovala elektronska sporočila na Hrvaško, v katerih so njihovega glasbenega menedžerja pridno obveščali, da na Ptuju v pustnem času ne bo drugega karnevalskega šotora razen tistega na območju Učnega centra Vičava, kjer bo osrednja karnevalska dvorana za Kurentovanje 2010, in jim na ta način skušali speljati glasbene skupine za njihov šo-torski program.
Mestna občina Ptuj je tako družbi Memoria zavrnila uporabo in popolno zaporo parkirišča modre cone v dolžini stavbe hotela Poetovio zaradi postavitve pustnega šotora, pa tudi vlogo za pridobitev dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za novo lokacijo Ob Dravi 3 a.
Je župan na svoji tiskovni govoril neresnico?
Na tiskovni konferenci so udeleženci dobili v roke tudi nekatere druge dokumente kot tudi soglasja za potrebna zemljišča od podjetij Pro - Investicije, d. o. o., in PSC Alta, d. o. o., ki imata obe sedež Ob Dravi 3 a. V času, ko so preje-
li zavrnitveno odločbo, je bil izdelan tudi že načrt varovanja pustnega šotora ob Dravi. Novo lokacijo šotora ob Dravi so si ogledali tudi člani PGD Turnišče-Ptuj in pri pregledu 20. januarja ugotovili, da je prostor glede požarne varnosti primeren za prireditve. S tem so demantirali ptujskega župana, ki je na tiskovni konferenci v Mestni hiši povedal, da za postavitev šotora nimajo niti zagotovljenega zemljišča. Martin Lisjak je to na tiskovni konferenci odločno zanikal in zatrdil, da imajo soglasja za uporabo vseh zemljišč. Res pa je tudi, da je župan močno pritiskal na lastnike teh zemljišč, ki so jim jih oddali v uporabo.
Memoria je dolgoletni organizator prireditev na Ptuju, poznajo vse postopke in zahteve v zvezi s postavljanjem šotora. Priprave na postavitev šotora so začeli pravočasno, dogovore z glasbenimi izvajalci pa so sklenili že pol leta prej. Tudi ni res, da so vlogo za dovoljenje oddali prepozno. Pred dvema letoma so za šotor pred hotelom dobili dovoljenje v tednu dni.
MO Ptuj jih je pozvala, da pripravijo program ob letošnjem kurentovanju, to so naredili. Napisali so, da bodo postavili šotor Super Li in glasbeni program v povezavi s hotelom. Potem pa se je začelo zapletati, vedno več je bilo govoric, da dovoljenja ne bodo dobili in da naj pripravijo novi program samo za Super Li, zato so šli tudi na drugo lokacijo. Na javni razpis za izvajalca glasbenega programa v karnevalskem šotoru se niso prijavili, ker so pustni program vedno pripravljali in izvajali na svoji lokaciji - v hotelu in ob njem.
Njihov interes je bil, da naredijo nekaj pozitivnega za Ptuj v
pustnem času, ne pa da vlagajo tožbe. Čas hiti, pripravljavci programa v drugem pustnem šotoru programa ne bodo mogli izpeljati, ker jim občina ni dala soglasja, čeprav so najprej prejeli začasno dovoljenje za prekomerno prekoračitev hrupa. Občina je pri pustnih prireditvah v vlogi soorganiza-torja in odločevalca o soglasju, kar je močno vprašljivo. To je zadeva, ki bi morala zanimati organe pregona, saj si župani tega ne bi smeli dovoljevati. Tudi na sestanku z županom, kjer so se želeli pogovoriti o sodelovanju, MO Ptuj ni bila pripravljena, da bi se to izpeljalo; nasprotno, zelo jasno jim je bilo povedano, da soglasja ne bodo dobili. Organizatorjem drugega pustnega šotora so po sestanku grozili, zato so podali ovadbo zaradi fizičnih groženj. Ena in druga stran se tudi poznata, ptujski župan je najprej trdil, da organizatorjev drugega pustnega šotora ne pozna, pozneje pa je priznal, da se je z njimi srečal.
Občina je zlorabila pravice ...
Šikaniranje s strani občine se jim dogaja že ves čas, vendar tega niso želeli dajati v javnost, je povedal Martin Lisjak. Župan ga je pred pričami žalil in grozil, da mu bo zaprl lokal na Ptuju. Ne glede na vsa šikaniranja v zadnjih letih, ki so jih bili deležni, so pričakovali, da bo njihov projekt sprejet, da bodo v občini razumeli, da gre v bistvu le za nadgradnjo, ne pa konkurenco in nasprotovanje, ker sta programa različna. Če bo v nedeljo na Ptuju več deset tisoč ljudi, kako bodo vsi našli prostor v enem šotoru, se sprašujejo. Na Ptuj so želeli pripeljati legendo slovenske
zabavne glasbe Lojzeta Slaka. Ta koncert so želeli Ptujčanom na pustno nedeljo podariti brezplačno. Pripravljeni pa so bili prispevati tudi 2000 evrov MO Ptuj kot prispevek za etnografski del kurentovanja, ker se zavedajo, da gre za velik in za Ptuj pomemben projekt. Njihov poziv, da bi skupaj šli v projekt, je naletel na gluha ušesa. V tem kriznem času je ljudem potrebno dati možnost izbire zabave tudi po konkurenčnih cenah, so prepričani.
»Vložili smo pritožbo in MO Ptuj pozvali, da izda soglasje, da si bodo organizatorji drugega šotora pridobili zakonite pogoje za poslovanje. Če jim ga dajo dva ali tri dni pred prireditvijo, jim to nič ne pomaga, tudi ne, če jim ga dajo po prireditvi. Potrebovali bi ga že včeraj, da bi lahko pričeli priprave. Naredili ne bodo nič protipravnega, ampak bodo zavlačevali. To je zloraba pravic! Kot če človeku ne daš mu kisika, ko ga potrebuje, temveč čez dve uri, ko je že mrtev. Projekt drugega šotora je mrtev, ker ni soglasja. Občina in župan zlorabljata pravice ter vplivata na ljudi, ki so že izdali odločbo, da je še ne smejo posredovati naprej, četudi jo je Martin Lisjak iz Memorie predhodno že prejel po elektronski pošti. To je sporno,« je povedal odvetnik Milan Vajda.
Martin Lisjak je zaradi vseh šikaniranj, ki so jih doživeli od ptujskega župana dr. Štefana Čelana in MO Ptuj, 2. februarja napovedal prodajo hotela oziroma vseh objektov, ki jih imajo. Naprodaj bodo poceni, ker se na Ptuju ne da delati. Hotel Poetovio so Lisjakovi kupil že pred letom 1990, pred sedmimi leti pa so dobili tudi koncesijo za igralni salon.
Gorišnica • S proslave ob kulturnem prazniku
Življenje kratko, umetnost večna
Občina Gorišnica in tamkajšnji osnovnošolci skupaj s svojimi učitelji in starši so se letos še posebej pripravili in izkazali z zanimivim kulturnim programom ob letošnjem Prešernovem dnevu, ki so ga izvedli v večnamenski dvorani.
Proslava se je v sredo zvečer začela s slavnostnim nagovorom župana Jožefa Kokota, ki je med drugim poudaril izjemen pomen kulture za obstoj posameznega naroda tako v preteklosti kot danes in v prihodnje: »Ohranjanje lastne kulture kot najpomembnejšega dejavnika prepoznavnosti naroda je zlasti pomembno v sedanjosti, v času medkulturnih povezav, ki so vedno močnejše.
Leto 2012, ki je za nas leto evropske prestolnice kulture, je še kako pomembno, da bomo znali predstaviti svoje izjemno kulturno bogastvo Evropi in nenazadnje tudi svetu. Kultura je tista, ki tke vezi med ljudmi, ne le med narodi, še bolj med občinami, med vasmi in naselji. Občina Gorišnica se lahko pohvali z bogato kulturno dediščino in bogatim kulturnim življenjem. Zato se posebej zahvaljujem vsem našim kulturnim ustvarjalcem za vse narejeno tako v preteklem letu kot vsa leta poprej in želim, da ohranijo svoj ustvarjalni zanos ter ga prenašajo na mlade generacije! Zavedati se moramo, da je naše življenje
Prizor iz predstavitve Krsta pri Savici v okviru letošnje proslave ob kulturnem prazniku
kratko, umetnost pa je tista, ki je večna. Dokaz za to je največji slovenski poet France Prešeren.«
Po nagovoru se je pred publiko začel odvijati kulturni program, ki so ga učenci zasnovali na Prešernovih poezijah ter temu prilagodili tudi sceno in kostumografijo nastopajočih, za kar so poskrbeli
Boštjan Rihtar, Marjan Vnuk in Bojan Lubaj.
Rdečo nit celotnega nastopa je predstavljal recital Krsta pri Savici, opremljen s scenskim nastopom mladih osnovnošolcev v imitaciji bojevniških noš, Maja Bela je predstavila Bohinjsko in Blejsko jezero, Slavko Prejac in Bernarda Kolar iz Prosvetnega društva Ruda
Videm • Kulturni trojček ob kulturnem prazniku
Od zabave do narave
Videmsko kulturno društvo Franceta Prešerna ob slovenskem kulturnem prazniku že več let zaporedoma organizira t. i. kulturni trojček.
Letos bo tako v okviru obe-ležitve Prešernovega dne najprej, že v soboto zvečer, izvedena premiera gledališke skupine, v ponedeljek bo sledilo še popoldansko odprtje razstave likovnih del v Drvarnici ter nato pohod po Srakačevi poti.
Domači kulturniki bodo torej spet poskrbeli za različne želje in okuse; tisti, ki se želijo nasmejati, bodo lahko prišli na račun v soboto in v nedeljo zvečer, saj so gledališčniki pod režijsko taktirko Marije Černi-la postavili na oder novo komedijo z naslovom Zakonske zdrahe.
»V časih, ki jih živimo danes, ljudem manjka smeh in zato je prav, da izbiramo takšne predstave, s katerimi jih lahko vsaj za kratek čas razvedrimo. Igralska ekipa je igro odlično naštu-dirala in verjamem, da nihče, ki si bo predstavo prišel pogledat, ne bo mogel ostati resen. Smo pa osnovno zgodbo zelo, zelo priredili in aktualizirali na današnje razmere življenja. Govori o tem, kako funkcionirajo današnji sodobni zakoni in zakaj zakonca pravzaprav vztrajata skupaj; bolj zaradi tega, ker morata in ker jima zakon daje neko varnost, dolgočasje pa
preganjata vsak po svoje; žene z opravljanjem, moški pa z bolj ali manj uspešnim flirtanjem. Razlik med mlajšimi in starejšimi zakonci pravzaprav ni, seveda pa v igri vse te zakonske zdrahe in tegobe prikazujemo skozi številne komične situacije,« je o igri, ki bo gledalce zabavala dobro uro in pol, povedala režiserka Marija Černila. Premiera bo v videmski kul-
turni dvorani v soboto ob 18. uri, ponovitev pa v nedeljo ob istem času. Igralska zasedba pa je takšna: Srečko Bedrač (oče Tomaž), Biserka Selak (mama Barba), Andrej Forstnerič (sin Tone), Manja Vinko (snaha Tilka), Metka Ostroško (županja), Polona Huzjan (Koren-ka), Bojana Orešek (Šiparica), Doroteja Širovnik (Čipkova), Uroš Šimenko (žagar), Marko
Severa sta nastopila s točko Povodni mož, otroški in mladinski pevski zbor pod vodstvom Slavice Cvitanič pa je odpel Zdravljico. Za organizacijo in koordinacijo prireditve ter za vezni tekst sta poskrbeli Tiha-na Gvozdic in Mihaela Popla-tnik.
SM
Kosednar (Šipar), Bojan Tra-fela (Čipek), Mirko Rihtarič (župan) in Nuša Sitar (Hanca). Za pomoč igralcem bo kot še-petalka skrbela Anica Selak, scena je delo Marije Černila, za tehniko pa skrbi Miran Ostro-ško.
Za ljubitelje slikarske umetnosti bo poskrbljeno v ponedeljek; ob 14. uri bo namreč odprtje likovnih del študentke likovnih umetnosti Doroteje Širovnik in Marka Kunčnika, sicer učitelja v videmski OŠ. Takoj po odprtju, ob 14.30, pa se bo v vsakem vremenu začel še tradicionalni pohod po Sra-kačevi kulturni poti, ki je bila urejena v spomin na domačega literata Franceta Forštneriča.
SM
Foto: M i ra n Ost roš ko
Gledališka skupina iz Vidma zagotavlja uro in pol smeha ob predstavi Zakonske zdrahe.
Od tod in tam
Cvetkovci • Zlatoporočenca Venta
Minulo nedeljo sta zlato poroko praznovala Anton in Angela Venta iz Cvetkovcev 61. Odločila sta se, da bosta svoj jubilej praznovala le z družino in prijatelji, brez uradne svečanosti. Poročila sta se 16. (civilno) in 17. januarja (cerkveno) pred 50 leti. Anton po svojo nevesto Angelo (roj. Krumpl) ni šel daleč, saj sta bila soseda in sta se poznala od malih nog. Po poroki je Angela delala na kmetiji in skrbela za otroke. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve hčeri in sin, ki pa je kmalu umrl. Anton Venta se je najprej zaposlil na Gradisu, leta 1989pa se je invalidsko upokojil kot delavec na železnici. Zlatoporočencema sta v oporo hčeri Silva in Zvon-ka, razveseljuje ju pet vnukov in vnukinj ter pravnuk. Oba sta dokaj dobrega zdravja, zato še rada pomagata pri opravilih na kmetiji. V prostem času pa Anton rad bere, Angela pa gleda televizijo ali pa gre na obisk k sosedam ali sestram. Na zlati poroki je bilo zelo veselo, saj sta se zlatoporočenca večkrat zavrtela. Za uspešen zakon pa priporočata obilo dela in dobre volje.
Viki Ivanuša
Budina • Kurentov skok

Foto: Črtomir Goznik
Na domačiji drugega princa ptujskega karnevala Matevža Zokija se je 2. februarja opolnoči zgodil že 10. kurentov skok, s katerim so se uradno začele letošnje prireditve ob 50. ptujskem kurentovanju. Tradicionalni ples ob ognju je v noči, ko si prvič nadenejo zvonce in pričenjajo svoj pohod dobrega, plesalo nekaj sto kurentov. Pustno dogajanje se uradno ni začelo samo na Ptuju, temveč tudi v okolici Ptuja: v Markovcih so pripravili 3. bičevpok, v Dornavipa so že tretjič zaorali za prvo brazdo. Že tretjega februarja pa so kurenti v spremstvu 11. princa karnevala Bernarda Ptujskega obiskali slovenski parlament in mu zaželeli plodno letino.
MG
Ptuj • Filatelistična razstava ob kurentovanju
¿v
I

laftTHISTIČNO
ta*"«
fUaifri -^-kurent
urentovanjeijv?;

•o?. —^-íurerTtovanje"v."
----------
¡Ü" '3
vnrt lu, m min
Foto: Črtomir Goznik
Od 6. februarja, ko se bodo na Ptuju tudi uradno pričele pustne norčije, bo v Turističnoinformativnem centru Ptuj na ogled velika filatelistična razstava, posvečena 50-letnici kurentovanja, pod naslovom Slovenski pustni in karnevalski liki v domači filateliji. Pripravilo jo je Filatelistično društvo Ptuj. Razstava zajema filatelistične izdaje FD Ptuj, izdaje Pošte Slovenije in PTT Jugoslavije ter drugih slovenskih društev in posameznikov. Prve znamke na temo kurentovanja je FD Ptuj izdalo leta 1962, nadaljevale so se do leta 1974, po zatišju pa je do naslednje prišlo šele leta 1996; v letu 2007so založili tudi znamko za fecc. Predsednik FD Ptuj Peter Kreft je povedal, da je Filatelistično društvo Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj ob 50-letnici kurentovanja založilo osebno znamko, ovitek in poštni žig. Za osebno znamko in ovitek seje ob jubilejnem kurentovanju odločil tudi princ karnevala Bernard Ptujski. Ob 50-letnici kurentovanja na Ptuju pa je 70 različnih priložnostnih osebnih znamk založil fotograf Dušan Jež. Za to serijo, kije na ogled v ptujskem TIC-u, je prav tako izdan priložnostni poštni žig z likom koranta.
Foto: SM
Juršinci • S 30. redne seje občinskega sveta
Zgodbi o nesrečnem Piratu in prostorskih načrtih
Po daljšem usklajevanju želja in predlogov na prejšnjih srečanjih in sejah je juršinski občinski svet na ponedeljkovi seji soglasno sprejel predlog letošnjega proračuna. Čeprav so v proračunu predvideli tudi zadolževanje, je župan Alojz Kaučič mnenja, da slednje ne bo potrebno.
Sprejeti proračun tako na pri-hodkovni strani predvideva 2,361 milijona evrov, na odhodkovni pa 2,680 milijona evrov. Kot v vseh ostalih občinah je precejšen del proračuna namenjen investicijam in zagotavljanju lastnega finančnega deleža pri projektih, s katerimi se Juršinci prijavljajo tako na peti javni razpis RRP kot na t. i. razpis Južna meja. Za slednjega, ki je bil že objavljen, so na tokratni seji soglasno potrdili idejni projekt za rekonstrukcijo ceste v Hlaponcih; gre za 750 metrov dolg cestni odsek, ki bo skupno zahteval slabih 156.000 evrov, večino denarja pa si seveda Juršinčani obetajo iz uspešnega izida kandidature na tretjem razpisu Južna meja (delež občine po pogojih tega razpisa namreč znaša le vrednost DDV, kar je v tem primeru slabih 30.000 evrov občinskega sofinanciranja). Obnova ceste naj bi bila končana že letos pozno poleti.
V občini se sicer letos pripravljajo na izvedbo dveh velikih naložb; prva je gradnja medge-neracijskega centra, ki bo sicer državna naložba, a mora občina zagotoviti ustrezno infrastruk-turno opremljenost zemljišča, druga večja naložba pa je rekonstrukcija velike kulturne dvorane. Denar za slednjo naj bi pridobili iz petega razpisa RRP, po županovih besedah pa se bo dejanska obnova začela najverjetneje šele prihodnje leto.
Je občina plačala župnišču preveč?
Občina je v minulih dneh že odkupila stavbo s kulturno dvorano, ki je sicer (tako kot veliko nepremičnin v centru občine) v lasti cerkve oz. domačega župni-šča. »Kupnino v višini 100.000 evrov smo že nakazali na TRR župnije in zagotovljeno nam je bilo, da denar ostaja v občini, za dokončanje obnove župnišča, ki naj bi bilo nared že do letošnje birme,« je povedal Kaučič.
Svetniki pa so ob tem povedali, da je med ljudmi slišati zelo različna mnenja glede višine kupnine; nekateri menijo, da je dosti prenizka, da bi občina morala cerkvi plačati precej več denarja, spet drugi naj bi se zgražali, da je
načrtov(OPN); tako v Juršincih kot v praktično vseh ostalih slovenskih občinah namreč ljudje že polnih šest let čakajo na možnost gradnje, z državnega vrha pa razen spreminjanja zakonodaje in obljub, da bodo OPN potrjeni, ne prihaja nič drugega. »Ljudje nam ne verjamejo nič več; večina jih misli, da je občinski svet kriv za to, da ne morejo dobiti gradbenih dovoljenj! Že leta 2007 nam je bilo obljubljeno, da bodo
OPN potrjeni res najkasneje do konca leta 2008, pa se ni zgodilo nič! Tudi letos ni nič drugega kot obljuba, da naj bi bilo to končno rešeno do konca leta,« se je jezila Dragica Toš Majcen, pritrjevali pa so ji tudi ostali.
Župan Kaučič na to seveda ni imel kaj dodati, razen tega, da so v istem položaju prav vse občine, da sta glavna »krivca« za zaustavljanje potrditev OPN okoljsko in kmetijsko ministrstvo in da,
glede na zadnje klobasaste zgodbe okoli odstavljanja okoljskega ministra Erjavca ter iskanje in imenovanje novega ministra, ki si bo seveda za začetek moral nastaviti še novega sekretarja, ni pričakovati, da bo sprejemanje OPN v prednostnem planu dela ... Tako pač ostaja le upanje, da se bo morda do konca leta vendarle kaj premaknilo. Ali pa tudi ne.
SM
Juršinski občinski svet je družno z županom popljuval že šestletno državno oz. ministrsko blokado potrjevanja prostorskih načrtov.
Bivše gostišče Pirat razpada, občina ne more pričeti rušiti, dokler ne bo odločitve vrhovnega sodišča, svetniki pa se bojijo, da jo znajo skupiti otroci, ki mimo objekta vsak dan hodijo v šolo.
100.000 evrov veliko preveč denarja. Kaučič, ki so mu govorice po občini očitno zelo dobro znane, je povedal, da se mu 100.000 evrov zdi čisto realna cifra, ne previsoka in tudi ne prenizka, da je pa občina, po drugi strani, od župnije za potrebe razvoja občine odkupila tudi že zemljišča, ki za domačo župnijo niso bila posebej »rentabilna«, zato tudi nikakor ni na mestu kritika, da občina župniji daje premalo.
Precej slabše kot posli z župnijo pa se je občini zaenkrat iztekel posel z enim od domačih podjetnikov. Občina je namreč na javni dražbi kupila propadajočo gostilno v središču, ob krožišču, vendar se je bivši lastnik preko odvetniške pisarne Čeferin pritožil na potek dražbe na Vrhovno sodišče, ki pa dokončne sodbe še ni izdalo. Objekt tako vidno propada, občina ima do odločitve sodišča zvezane roke, svetniki pa so že večkrat javno opozorili, da se kaj hitro lahko zgodi tudi kakšna nesreča: »Tam mimo hodijo otroci v šolo, kdo bo odgovarjal, če se ob vetru odlušči kos strehe in pade po kakšnem otroku?! Itak vse razpada in odpada, tragedija se lahko hitro zgodi ... «
Kdaj bodo občani lahko začeli graditi?
Za konec seje pa je občinski svet, družno in složno, skupaj z županom popljuval še sprejemanje občinskih prostorskih
Ptuj • Glasbeno-gledališki spektakel
Živalski karneval vabi
Društvo za glasbeno umetnost Arsana v sodelovanju z Mestno občino Ptuj prireja glasbeno-gledališki dogodek Živalski karneval, posvečen 50-letnici ptujskega kurentovanja. Gre za spektakel, kot ga na Ptuju še nismo imeli, dogajal pa se bo nocoj ob 20. uri v amfiteatru ptujske Gimnazije.
Osrednji kulturnoumetniški dogodek 50. kurentovanja bo hkrati za četrti Arsanin abonmajski koncert in bo nekaj posebnega. Na koncertu Živalski karneval bodo nastopili mnogi priznani umetniki, med njimi Konstantin Bogino, Jure Ivanušič in Godalni kvartet Feguš. Vrhunski umetniki različnih področij, ki so v glasbe-no-gledališkem spektaklu združili moči, bodo izvedli Živalski karneval, ki ga je napisal Camille Sa-int-Saens. »Napisal je mnogo lepe glasbe, a vendar je Živalski karneval za dva pianista in komorni ansambel njegovo najbolj znano in priljubljeno delo,« je pojasnil Mladen Delin, vodja projekta.
Na delo, ki ga je Camille Saint-Saens spisal leta 1886, ni bil najbolj ponosen. Na njegovo željo so ga zato natisnili šele po njegovi smrti in nepričakovano je dosegel največjih uspeh. Skladba je sestavljena iz 14 stavkov; gre za glasbeno šalo, v kateri z glasbo portretira različne živali, njihovo gibanje, oglašanje in se malo poigra s karakterji svojih prijateljev. Nastopili bodo: pianisti Konstantin Bogino, tudi umetniški vodja, Mladen Delin in Adriana Magdo-vska, flavtistka Milena Lipovšek, Godalni kvartet Feguš, Štefan Petek - klarinet, Branimir Vulič
-kontrabas, Boštjan Vavh - ksilofon, Amadeja Turnšek - harmonika, Branka Popovici - balet, za režijo in igro pa je zadolžen Jure Ivanušič.
Da bo celotna prireditev pričarala pravo vzdušje Živalskega karnevala, bosta dogodek začinila še kostumografinja Stanka Vauda Benčevič in scenograf Jernej For-bici. Kot je dejala Vauda Benčevi-čeva, je bil omenjeni projekt zanjo velik izziv. »Ni enostavno orkester spremeniti v živali, saj se je treba prilagajati dejstvu, da se morajo glasbeniki dobro počutiti, kostumi pa vseeno morajo uprizarjati
določeno žival,« je pojasnila ko-stumografinja. Vsi kostumi, ki jih je ustvarjala dobra dva meseca, so bele barve, svoj prispevek k čarobnemu vzdušju pa bo pridala tudi scenografija in kar tisoč različnih luči, ki bodo živali odele v prave barve.
Tudi finančno pa je celoten spektakel precej velik finančni zalogaj. Vreden je okrog 30 tisoč evrov, a je zaradi prijateljskih vezi med ustvarjalci strošek nekoliko nižji in znaša 22 tisočakov. 60 odstotkov bo prispevala občina, ostalo pa Arsana in sponzorji.
Dženana Bečirovič
Jernej Forbici, Mladen Delin, Stanka Vauda Benčevič in dr. Štefan Čelan
Foto: SM
Foto: SM
Foto: DB
Program dogodkov v hotelu Mitra v času 50. tradicionalnega Kurentovanja na Ptuju
V	soboto, 6. 2. 2010, bo v Hotelu Mitra potekal Otvoritveni mestni ples v maskah 50. karnevala - Kurentovanja v Hotelu Mitra. Zaplešite v ptujski karnevalski čas v Dvorani Alojzije Strauss z glasbeno skupino Passion Embrace (Sergeja Sagadin in Marjan Kokot). Cena vstopnice 13 €.
V	nedeljo, 7. 2. 2010, se bo nadaljevalo pustno dogajanje v kavarni Kipertz Hotela Mitra ob 20. uri z Vitom Mlinaričem.
V	ponedeljek, 8. 2. 2010, ob 20. uri bo v kavarni Kipertz Hotela Mitra ponovno nastopil odlični hišni duet Passion Embrace (Sergeja Sagadin in Marjana Kokot), vstopnine ni. Na poseben večer se lahko osvežite s party pijačo »Miš-Maš« in posebnim slastnim pustnim koktajlom.
V	torek, 9. 2. 2010, ob 20. uri bo za vse ljubitelje domače glasbene scene nastopil Marko Medik v karnevalskem vzdušju. Vstopnine ni.
V	sredo, 10. 2. 2010, bo v Salonu Alojzije Strauss potekal poseben Dalmatinski večer. Zavrteli se boste
lahko ob zvokih dalmatinske glasbe, na voljo pa bodo tudi dalmatinski prigrizki. Vstopnine ni.
Četrtek, 11. 2. 2010, bo v hotelu Mitra vroč karnevalski Kubanski večer pod nazivom Vročica karnevalske noči, s plesnim učiteljem. Vsi, tudi čisti začetniki, se boste lahko naučili korakov salse ob eksotičnih napitkih in koktajlih. Vstopnine ni.
V soboto, 13. 2. 2010, ob 20. uri, v Salonu Alojzije Strauss hotela Mitra ne zamudite rezervacije za VELIKI MESTNI
KARNEVALSKI PLES V MASKAH. Zabavala vas bo skupina Can-Can, ki bo izvajala karnevalsko in razigrano pop, country, rock, jazz, soul in cover glasbo. Cena vstopnine z odlično pustno večerjo znaša 36 €/osebo. Cena vstopnice za maske s pustnim krofom in penečim vinom znaša 15 €. Potekalo bo tudi zabavno ocenjevanje mask. Najlepše in najbolj izvirne maske bodo nagrajene s privlačnimi nagradami. V nedeljo, 14. 2. 2010, ki je hkrati dan zaljubljenih, bo potekalo
50. tradicionalno Kurentovanje in valentinovo s plesno animacijo za najmlajše, brez vstopnine. V kavarni Kipertz vam bodo na voljo pustni krofi, valentinove tortice, kuhano vino in ljubezenski napoj. Za najmlajše bo poskrbljeno s pustno animacijo ob 15. uri, v pustnih kostumih s plesno šolo D2E. »Mitrov Antični karnevalski večer in vino veritas«, pustna zabava v Osterbergerjevi vinski kleti v hotelu Mitra bo potekala v ponedeljek, 15. 2. 2010, ob 19. uri. Doživeli boste lahko
predstavitev vseh treh vinorodnih dežel Slovenije; Vina Ščurek, Vinogradništva in kletarstva Čurin Prapotnik in Kmetijske zadruge Metlika. Cena degustacije znaša 6,50 €/osebo za pokušino devetih sort vin.
V	torek, 16. 2. 2010, nikakor ne smete zamuditi norega zaključka karnevala na Ptuju ob Sangria after job carnival party z DJ - zaključek tradicionalnega pustovanja v ritmih jugo nostalgije in slovenske glasbene scene ... do konca J.
V	času kurentovanja od 6. 2. 2010
do 16. 2. 2010 vas bomo postregli z imenitnimi pustnimi presenečenji, dobrotami in pustnimi napoji. V času kurentovanja je v Lobijih hotela Mitra na ogled razstava ciklusa 11 grafik s pustno tematiko ptujskega umetnika Tomaža Plavca. PuStNe MASkE oB pRIhOdU V hOTeL MiTrA vSeLeJ čAkA PuStNi NaPoj DoBrODoŠliCe ...
Informacije in rezervacije na telefonski številki 02 78 77 455, oziroma preko elektronske pošte na info@hotel-mitra.si.
Q HOTEL MITRA
SIORt HOTELS VedlM Vsi uuffl
•t
Kurentovanje v Hotelu Mitra
V soboto 13.02.2010 ob 20.00 uri vas vljudno vabimo na »Veliki mestni Karnevalski Ples v maskah v Hotelu Mitra,
z glasbeno skupino Can-Can. Najlepše in najbolj izvirne maske bodo nagrajene! Cena vstopnice s pustnim krofom in penečim vinom je 15 € na osebo. Cena vstopnice 2 večerjo je 36 € na osebo. Informacije in rezervacije na telefonski številki 02 78 77 455, oziroma preko elektronske pošte na info@hotel-mitra.
Število mest je omejeno.
si.
Alti Ijml


fl
Ormož • Z največjim prleškim vinarjem Vladimirjem Puklavcem
Prleškim vinom staro slavo in novo ceno
Vladimir Puklavec je z nakupom podjetij Jeruzalem Ormož VVS in Ljutomerčan Ljutomer skupaj s svojim bratom Jankom in podjetjema Gasfin A. S. in Gasfin Investment v vinogradniško okolje Ljutomersko-Ormo-ških goric prinesel svež veter, ki daje upanje, da bo prleško vinogradništvo ugledalo boljše čase. Podjetje Puklavec&Friends zaposluje okrog 150 ljudi, posredno pa bo dajalo zaslužek številnim kooperantom, ki skupno obdelujejo okrog 600 hektarjev vinogradov.
Foto: Viki Ivanuša
Ob zaključku uspešne mednarodne kariere se Vladimir Puklavec vrača v okolje, kjer se je vse začelo, in želi po vzoru svojih uspešnih podjetij spremeniti usodo ormoške in ljutomerske kleti ter tukajšnjega vinogradništva.
Ne zgodi se ravno vsak dan, da se uspešen in bogat Ormožan, ki je večino svojega življenja preživel v tujini, odloči investirati v svoji stari domovini. Očitno so vaši spomini na Ormož zelo živi in lepi?
V. Puklavec: Spomini na Ormož so prijetni, ker so povezani z mladostjo, družino, športom, s prijatelji. Preko njih sem bil povezan z vso okolico, z vinogradi, saj je bil moj oče upravnik tukajšnje vinarske zadruge. On me je spoznal z različnimi legami, naučil me je razmišljati o vinu. Vse to se združi v sliko domovine. Kajti pojem domovine je po navadi skon-centriran na tisti mali delček, kjer si preživel mladost, in ti ostane v srcu.
Pogosto se zgodi, da tiste, ki so svoje življenje preživeli v tujini, začne vleči domov, ko dosežejo cilje, zaradi katerih so se podali v svet. Se je to zgodilo tudi vam?
V. Puklavec: Deloma to drži. Življenje v tujini je kljub vsemu močna prelomnica, gre za prehod iz enega kulturnega okolja v drugega, čeprav sem imel ves čas kontakte z družino in prijatelji. Gre pa tudi za vprašanje starosti. Ko si v dobi največjega ustvarjanja, čas teče tako hitro, da niti ne razmišljaš o lastnih zgodovinskih koreninah. Ko se malo umiriš, ugotoviš, da so ti vedno bližje razmišljanja staršev, ki jih prej morda nisi razumel. V tem obdobju, ko delaš nekakšno bilanco svojega življenja, ugotoviš, da nekaj manjka. Ko se sprašuješ, kaj lahko še narediš, ker je tvoj čas omejen, se porodijo tudi take ideje, da bi naredil kaj za okolico, ki ti je pri srcu in si jo doživel v mladih letih.
Propadanje vinogradništva, pokrajine in kulture
Ste se zato odločili investirati v prleško vinarstvo?
V. Puklavec: Odločilo je zavedanje, da naše vinogradništvo propada, in to v okolici, ki lahko nudi odlična vina. To je bil slab občutek, še posebej zato, ker naše oko-
lje ni najbolj razvito. Tako da propadanje vinogradništva pomeni tudi propadanje pokrajine in po moje tudi kulture. To me je bolelo. In ko sem razmišljal, kam vložiti denar, ki sem ga pošteno zaslužil, sem si želel, da bi bilo to nekaj, kar bi imelo trajnejšo vrednost kot le še ena investicija, ki prinese določene obresti. Vse to in občutek, da se na ta način lahko nadaljuje družinska tradicija, me je potegnilo v to odločitev.
Večino Prlekov požre Ljubljana, vas je potegnilo v svet. Kako to?
V. Puklavec: Študiral sem v Ljubljani strojništvo in po diplomi, leta 1968, kot 25-le-tni fant zapustil Slovenijo. Specializiral sem se za tehniko nizkih temperatur, to me je zagrabilo in povsem okupiralo. Najprej sem odšel v München, v podjetje Linde, ki je eno vodilnih podjetij na svetu za tehniko nizkih temperatur. Pri tem mi je pomagal profesor za termodina-miko. Sodeloval sem pri raziskavah in prva misel je bila oditi v tujino za leto ali dve, da si naberem izkušnje. Vendar je moje področje specifično in kmalu sem videl, kje imam možnosti svoje znanje poglobiti. Čez tri, štiri leta se vprašanje, ali se bom vrnil, ni več postavljalo, poklicno sem se uveljavil, ustvaril pa sem si tudi družino.
Ves čas študija v Ljubljani sem intenzivno igral rokomet v 1. ligi. Tako smo vsak drugi teden igrali v Ormožu. Na ta način nisem izgubil kontakta in sem sodeloval v družabnem življenju. Študenti smo držali skupaj, imeli smo Klub ormoških študentov in včasih nas je celo vinarska zadruga podpirala v naturalijah (smeh). Tako nikoli nismo postali Ljubljančani, ostali smo bolj Prleki.
Iskreno povedano se nisem nikoli prav dobro počutil v Ljubljani. Danes seveda na Ljubljano gledam drugače, tam imam veliko prijateljev.
Kljub temu je bila tujina tista, ki vam je dala možnost razviti svoje potenciale in postati uspešen podjetnik. Vaše najbolj znano podjetje je TGE Gas Engineering, pa
še zdaleč ni edino. Nabrali ste jih kar nekaj, vse tja do Kitajske, in to v panogah prihodnosti. V Sloveniji smo takrat živeli v globokem socializmu, ki ni omogočal takšnega razvoja posameznika. Kako gledate na to?
V. Puklavec: Res je, še danes vidim, da ni enostavno v Sloveniji prepričati politiko v strokovne reči. Moja odločitev, da sem se razvijal izven Slovenije, je bila prava. V tem me potrjujejo tudi dogodki okrog plinskega terminala v Kopru.
Slovenski politiki se
um	m m m
ne informirajo in ne tvegajo
Kje se je pravzaprav zalomilo pri izgradnji terminala v Kopru?
V. Puklavec: Morda sem si predstavljal vse skupaj preveč enostavno. Vedel sem, da ni nihče prerok v domačem okolju in v to sem se še enkrat prepričal na lastni koži. Izkazalo se je, da je politika eno, logika drugo. Veste, ta projekt je bil pohvaljen v Bruslju kot najboljši tovrsten projekt z vidika ekologije in varnosti. Za Slovenijo bi tudi v ekonomskem smislu pomenil pomemben priliv denarja in dajal bi delo okrog 1200 ljudem. Od začetka sem želel, da bi bilo to slovensko podjetje. Pri tem ni šlo za
kolonialno obnašanje. Na koncu poklicne poti sem želel Sloveniji dati podjetje, ki bi imelo bodočnost, kritično maso za svetovni trg, teh pa v Sloveniji ni dosti. Nastala je negativna propaganda proti izgradnji terminala, vsi pa pri tem pozabljajo, da je tisti, ki investira milijardo evrov v projekt, najbolj zainteresiran, da je varen. Želeli smo uporabiti tehnologijo, ki ima najboljše rezultate glede varnosti. Koncept v Žavljah ne ustreza našim merilom in mi takšnega projekta ne bi gradili. In tako danes Slovenija protestira proti projektu v Žavljah, hkrati pa se boji podpirati projekt v Kopru. Na poti teh protestov, demagogije in nepoznavanja se izgubi tudi gospodarska logika. Težava pa je v tem, da politiki v Sloveniji niso pripravljeni prisluhniti stroki. Politiki ne marajo odločitev, ker vsaka odločitev pomeni tveganje. Zato pa imamo v Sloveniji 240.000 delavcev z minimalno plačo, kar je socialna katastrofa. Upam, da bomo v našem podjetju v Ormožu in Ljutomeru uspeli dokazati, da se to da spremeniti.
Kakšna je razlika med politiko v Berlinu in politiko v Ljubljani?
V. Puklavec: Politika v Ljubljani je nenehno prepiranje med strankami. Tega je sicer tudi v Berlinu precej, ampak tam, če se pogovar-
jate z ministrom za gospodarstvo, z njim vsaj polovico časa rešujete gospodarska vprašanja, z ministrom za ekologijo ekološka vprašanja. Zgodilo se mi je, da sem bil na ministrstvu v Ljubljani, pa nihče ni želel razpravljati o vprašanjih z vidika svojega resorja, ampak le o sprejemljivosti terminala v Kopru. Skrb ministrstva za gospodarstvo bi morala biti gospodarski razvoj. Naši politiki gledajo preozko, zato se Slovenija ne razvija. Če bi prišel v Nemčijo in povedal, da imam projekt, ki predstavlja 10 % letnega proračuna države, potem, verjemite mi, ne bi bilo težko najti ljudi, ki bi bili pripravljeni o tem diskutirati, se informirati in najti prave rešitve.
Podjetje mora dihati kot moštvo
Dela vam kljub temu ne bo zmanjkalo. Kaj načrtujete v bodoče?
V. Puklavec: Moja podjetja zaposlujejo po svetu skupno 400 do 500 inženirjev, ki delajo na različnih projektih tehnike nizkih temperatur. Jaz se iz dnevnega me-nedžerstva počasi umikam, v podjetjih ostajam le še član nadzornih odborov. Omejil se bom na strateško razmišljanje, vodenje. Našel sem dobre naslednike, zato se bom v prihodnjih letih bolj
ukvarjal z vinom in družino. Imam štiri otroke in vedno več vnukov, imam jih že pet. Dve hčeri sta že zaposleni v vinogradništvu in delata v promociji ter prodajni organizaciji. Upam, da se bo na ta način moja družina bolj povezala z mojo staro domovino.
Nasploh vidim prihodnost podjetja Puklavec&Friends v trdni povezavi vseh, ki vino proizvajamo. Z vinogradniki, ki dobavljajo grozdje, poskušamo doseči sodelovanje, ki bo nam vsem dalo perspektivo za prihodnja leta. V minulem letu smo povečali odkupne cene grozdja za 50 % za kooperante, ki se držijo naših kvalitetnih in enoloških standardov. Vinogradniki so počasi že obupovali, saj jim stare cene niso omogočale razvoja. Dolgoročno moramo biti v sodelovanju vsi zadovoljni.
Si boste privoščili tudi več časa za svoja konjička - šport in glasbo?
V. Puklavec: Gotovo. Z ženo imava rada golf. Gre za prijeten šport, pri katerem se v družbi giblješ na svežem zraku, saj je prav sedenje ena velikih težav mojega poklica. Pri golfu se meriš z lastnimi sposobnostmi, to je povsem drugačen občutek kot pri rokometu, kjer si član moštva. Za mlade je pomembna izkušnja moštva, da se naučijo razumeti soigralce. Naše podjetje še naprej podpira ormoški rokomet. Za mojo kulturno izobrazbo pa precej uspešno skrbi moja žena, ki prihaja iz tega poklicnega področja. V glasbi uživam in si brez nje ne morem predstavljati mojega privatnega življenja.
Podjetje Puklavec&Fri-ends je šele na začetku poti in bo potrebovalo veliko pozornosti. Se umikate tudi na tem področju?
V. Puklavec: Res, pri vinu smo na začetku, ampak to podjetje bo slonelo na družini. Pomagam lahko še leto ali dve, potem pa to več ne bo moja skrb. Rad pa bi v podjetje vnesel standarde, ki sem jih vajen, etično gledanje na delo, način nagrajevanja sodelavcev, motivacijo, skrb za to, da bo novo menedžerstvo naredilo prave odločitve v pravem času, da bo podjetje zaživelo v duhu skupnosti. Pomembno je, da bodo zaposleni zadovoljni, ne le s plačo, ampak tudi s tem, kakšne perspektive jim nudi podjetje. Želim si, da se ormoško in ljutomersko podjetje pre-rasteta, prepleteta in postaneta eno podjetje s skupnimi cilji. Naša skupna točka je nedvomno Jeruzalem, in če uspemo zajeziti tradicionalno tekmovalnost, ki je v teh dveh okoljih prisotna, smo dosegli že kar zgodovinski uspeh. Na našem skupnem druženju ob martinovanju sem začutil, da so nas domačini in zaposleni sprejeli, da verjamejo v naš koncept, ga podpirajo. To je pomembno, ker brez dobrih sodelavcev ne bo uspeha.
Viki Ivanuša
Dornava • S prve letošnje seje občinskega sveta
Kdo bo konj, kdo osel in kdo županski kandidat
Dornavsko politično vodstvo občine je prvo letošnjo sejo začelo s soglasnim sprejetjem proračuna za letošnje leto in v zelo hitrem času obdelalo tudi ostale »uradne« točke dnevnega reda. Več razprave, tudi nekaj nasprotovanj, na koncu pa še smeha, je bilo slišati v zaključnem delu seje, ko so bile na vrsti pobude in vprašanja svetnikov.
Nekoliko ostrejše besedovanje je sprožilo vprašanje, ali bo letos osrednja občinska proslava na Polenšaku, v novi vaško-kulturni dvorani, kot se je menda nekaj govorilo. Župan Rajko Janžekovič je povedal, da o tem še sploh ni razmišljal, Jožef Hojnik je zamisel podprl, Miroslav Slodnjak pa je bil takoj proti, češ da je eno gasilska proslava, nekaj čisto drugega pa občinska. V bran Hojniku in ideji o praznovanju na Polenšaku, kjer naj bi prav v tistem času tudi odprli nov dom, se je seveda postavil tudi Franc Kukovec: »Vsi vemo, da so tekli pogovori o tem, da bi bila letos občinska proslava v novi dvorani,v novem domu. Navsezadnje gre za dovolj velik prostor, ki pa je tudi največja občinska naložba, zato bi se to spodobilo. Nimam se namena prepirati okoli tega, kje proslava bo, osebno pa menim, da bi morala biti na Polenšaku!«
Hojnik je k temu dodal še, da se bodo potem lahko občinske proslave vsako leto prirejale v drugem območju vaških odborov, pač tam, kjer so in še bodo primerne kapacitete. Večina ostalih svetnikov pa je idejo o občinski proslavi na Polenša-ku zavračala.
Devid Kozar je na takšno utemeljitev odgovoril: »Če bi to gledali tako, potem bi v preteklosti morali imeti občinsko proslavo nekje na kanalizaciji, najbolje kar na čistilni napravi, ali ne?!«
Razprava med svetniki je bila dokaj glasna, čeprav ne ravno v jeznem tonu, trajala je kar
Prva letošnja seja se je zaključila z veliko smeha, sicer pa je bil v resnem delu sprejet proračun 2010, kar je bila tudi najpomembnejša točka seje.
lep čas, Dušan Mihajlovič pa je skušal najti kompromisno rešitev: »Ltos pripravimo proslavo še, kot vedno, v Dornavi, nato pa naj se prihodnja sestava občinskega sveta odloča, kako in kje se bo praznovalo vnaprej!« Z glasovanjem se je nato izkazalo, da osem svetnikov podpira izvedbo osrednje občinske proslave v Dornavi, dva sta bila pa proti.
Nato je podžupana Milana Šilaka zanimalo, kakšne tožbe se (še) vodijo proti občini. Župan Janžekovič je povedal, da osebno njega tožita bivša ravnateljica OŠ Marta Tuš in svetnik Janez Lah, občina je v tožbenem postopku zaradi uporabe gramoza na kmetijskih cestah, medtem ko je tožba z bivšim županom Šegulom, ki jo je za občino kot oškodo-vanko sprožilo javno tožilstvo, zaenkrat dobljena, vendar še ni pravnomočna, saj je napo-
vedana pritožba. Šlo pa naj bi za morebitno zlorabo položaja (bivšega župana), ki naj bi ob izteku mandata podpisal pogodbo z občino za služnost občinskih zemljišč za izvedbo določenega zasebnega projekta.
Naslednji zanimiv balonček, ki se je razpočil v sejni sobi, je bilo vprašanje Janeza Horvata: »Zanima me, kod je naročil in kdo bo plačal telefonsko anketo o županskih kandidatih v naši občini? Ali je to na občinske stroške? Pa zakaj se sprašuje le za štiri kandidate (Robert Šegula, Rajko Janžekovič, Jožef Hojnik in Janez Lah, op. a.), zakaj se potem ne vključi tudi mene, saj bom tudi kandidiral?!«
Župan je pojasnil, da občina pri tem nima prav nič, da ni niti naročnik, niti plačnik ankete, ki si jo lahko naroči tudi vsak kandidat sam in jo seveda tudi plača.
Uradni del seje se je na tej točki začel zaključevati; svetnik Slodnjak je sicer še pred koncem povabil vse kolege v skupino dornavskih oračev za nastope v karnevalskih povor-kah ter posebej izrazil željo, da bi jih bilo v skupini 50, zato naj bi se vključili res vsi svetniki. Ideja o svetnikih v karnevalski skupini pa je nato sprožila celo plejado zamisli, kaj naj bi kdo predstavljal; tako so tekli dogovori o tem, kdo bo konj in katere pasme, pa kdo bo raje osel, kako bi se poimenovali; ali osli iz Dornave ali raje konji iz Dor-nave in tako naprej in nazaj.
Med glasnim smehom, ki je začel polniti sobo, se je župan le spomnil, da je seja uradno zaključena, zato več o tem, kdo je koga označil in postavil v katero od štirinožnih živalskih vrst, uradno pač ne smemo zapisati ...
SM
Gornja Radgona • Pismo o nameri za gradnjo sončne elektrarne
Elektrarna na strehi osnovne šole
V Gornji Radgoni se pripravljajo na celovito obnovo osnovne šole. Prvi korak je bil storjen s podpisom pisma o nameri za gradnjo sončne elektrarne na strehi šole, ki sta ga minuli teden ratificirala župan občine Gornja Radgona Anton Kampuš in direktor podjetja Enersis Andrej Hanžič.
Andrej Hanžič (levo) in Anton Kampuš pri podpisu pisma o nameri
Projekt zajema celotno zamenjavo kritine strehe v velikosti 3600 kvadratnih metrov, kjer bo možno namestiti do 200 kilovatov električne moči modulov druge generacije, ki zagotavljajo okoli deset odstotkov večji izkoristek energije kot pri običajnih modulih. Po zagotovilu Hanžiča bo na strehi osnovne šole v Gornji Radgoni ena večjih in sodobnejših tovrstnih elektrarn v Sloveniji. Naložba, ki je ocenjena na milijon evrov, bo zaključena v času poletnih šolskih počitnic.
Sicer pa župan občine Gornja Radgona napoveduje nekaj
novosti in posodobitev na področju prometne ureditve. Obnova Panonske ulice se bo nadaljevala do križišča s semaforji, kjer se v prihodnje obeta novo krožišče. Urejena bo pot za pešce ob Kompasovi stavbi do Gubčeve ceste, obnovljena bo Kerenčičeva ulica, preurejen pa tudi mestni park. Po končanem prvem delu obnove gradu v Ne-govi sledi prihodnje leto nadaljevanje, še letos pa bodo uredili njegovo okolico. Za prihodnji mesec Kampuš obljublja slovesno otvoritev obnovljenega mejnega mostu čez Muro.
Niko Šoštarič
Foto: SM
Foto: NS
Evropa brez sanj in vizij
Danes bomo nadaljevali tam, kjer smo se ustavili prejšnji teden, oziroma pri pomanjkanju vizije in vodi-teljskih sposobnosti znotraj Evropske unije, ki seji dolgoročno lahko obeta propad oziroma implozija zaradi pomanjkanja vrednot. Pomanjkanje vrednot prinese za seboj vedno praznino, tako imenovan vakuum, znotraj katerega se posledično sprožajo najslabše lastnosti človeške rase.
Kot prvo se moramo vprašati, v katerem trenutku naše zgodovine se je začela relativizacija vrednot.
Odgovor je ne glede na svojo eskatološko kompleksnost popolnoma enostaven: današnji svet izvira iz znanstvene revolucije 15. in 16. stoletja, ko seje z uporabo matematične geometrije odkril heliocentrični sistem, ki je v temelju spremenil pojmovanje kozmusa in mesto človeka v njem.
Filozof Spinoza, ki sem mu v preteklosti posvetil dober del mojih raziskav, je zgradil v 17. stoletju celo novo etiko: »Etika, demostrirana po geometrični metodi«, s katero je zavračal sleherno transcendenco.
Kot piše France Bučar v svoji knjigi Na novih razpotjih: »Z znanstvenimi odkritji na temelju matematične metode sta se razvila ne samo nov pozitivističen pristop do raziskovanja sveta, ampak tudi nov pogled na svet. Matematični metodi je dostopen samo količinski svet, ki se da meriti, tehtati in preverjati.«
Vsi tehnološki napredki in znanstveni dosežki, ki so nas pripeljali do industrijske revolucije, na Luno in za katere smo danes lahko nekritično ponosni, izhajajo iz zgoraj omenjene revolucije. Koperniška revolucija v razumevanju sveta.
Kot študent prava sem se mnogokrat srečal z dejstvom, da je pravo popolnoma ločena kategorija od pravičnosti. Šele kasneje sem razumel, da je tako, ker smo po srednjem veku namesto etike izbrali moč za temelj pozitivnega prava. Transcendenco ali bolj sekularno rečeno skupno etiko, na kateri je temeljila vsa evropska pravna identiteta, kije skoraj tisoč let veljala od Lizbone do Moskve, je naenkrat zamenjal pozitivizem. Moč je postala središčna točka in dokončni kriterij za upravičenost ravnanja. Še danes moralo nadomesti moč.
Duhovna moč sama po sebi nima menjalne vrednosti, kaj šele resnica, kije popolnoma relativen pojem. Če sprejmemo predpostavko, da znanost ugotavlja, opisuje, etika pa prepisuje, lahko nedvomno ugotovimo, da živimo v stalnem notranjem konfliktu, ker nam je pozitivizem le pripomoček pri poenostavljanju globljih življenjskih vprašanj.
Vse to se jasno izraža na političnem področju.
Demokracija, ki je zagotovo do danes najučinkovitejše sredstvo za vodenje držav, ne predstavlja nobene kvalitetne selekcije. Demokracije obstajajo, ker temeljijo na številkah, na glasovih prebivalcev.
Socialni darvinizem je pripeljal do krize osebnosti. Francoska revolucija je s svojim klanjem in sekanjem glav »pospešila« proces in nam zagotovila svobodo pred višjo odgovornostjo.
Posledično je kriza osebnosti kriza demokracije in celotnega političnega sistema, kar predstavlja največji problem naše družbe. Relativizacija vrednot nam je zagotovila, da ne poznamo več »integralne osebnosti«. Integralna osebnost je vedno notranje skladna, na splošno sprejetih vrednotah zasidrana harmonična celota, za katero vnaprej vemo, kako bo odgovorila v določenih okoliščinah. Koliko takšnih oseb danes poznamo?
Veliki socialni premiki in prelomi v zgodovini so vedno prinašali tudi navidezno krizo vrednot.
Problem nove Evrope je problem novega svetovnega nazora, ki ne temelji samo na kvantiteti, vendar tudi na kvaliteti. Da lahko napredujemo v zgodovini ter še vedno obdržimo vlogo »svetilnika« globalnih odnosov, moramo sprejeti dejstvo, da je potreben korak nazaj. Z vsakim novim odkritjem se širi obzorje nepoznanega. Sedaj, ko smo odkrili, da pozitivizem ne nudi vseh odgovorov, bi morali priznati, da je vprašanje bodočega sveta vprašanje etike in duhovnega sveta, ki pa se ne da empirično meriti.
Evropa in Svet potrebujeta prebujenje in vrednote, v katere bodo nove generacije verjele tako močno, da nas bodo rešile pred propadom. Kot je napisal Dostojevski: »Če je Bog mrtev, je vse dovoljeno.« Sledil mu je Nietzsche s filozofijo, ki nas je pripeljala do svetovnega spopada. Če ni več skupnih vrednot oziroma če jih ne želimo videti, potem je vse dovoljeno.
Laris Gaiser
Ptuj • Prvi občni zbor KD MoPZ JezeroBiri
Medse vabijo nove pevce
V Domu krajanov Budina-Brstje je bil 30. januarja prvi občni zbor novega ptujskega kulturnega društva, KD moški pevski zbor JezeroBiri, ki so se ga ob pevcih udeležili tudi številni krajani iz ČS Jezero.
Do lanskega oktobra je zbor deloval v okviru društva upokojencev Budina-Brstje. Članske izkaznice društva ima v tem trenutku že več kot 50 članov oziroma simpatizerjev zborovskega petja. Prvega občnega zbora so se udeležili tudi nekateri gostje, med njimi ptujski župan dr. Štefan Čelan, vodja Območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc in predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic. Ustanovitev društva, ustanovili so ga 30. oktobra 2009, je sovpadala z 10-letnico delovanja zbora, ki je jubilej proslavil z dvema koncertoma. Svoje vrste želijo pomladiti, zato k sodelovanju vabijo prve in druge tenorje, pa še kakšen bas bi
Foto: Črtomir Goznik
Moški pevski zbor JezeroBiri je na prvem občnem zboru prvič zapel novo pesem Ostanimo prijatelji.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik KD MoPZ JezeroBiri Franc Kuhar
jim v tem trenutku prav prišel. Zdaj, ko niso več pri upokojencih, se jim lahko pridružijo tudi mlajši, vsi od 18. leta dalje, ki jih veseli zborovsko petje, je povedal zborovodja Ladislav Pulko. Vadijo v sejni sobi, ki pa ne prenese velikega zbora, zato če bo kdaj denar, naj bi k domu dodali prizidek, kjer bi uredili večji prostor za te namene. Na občnem zboru so se zahvalili Francu Kuharju in zborovodju Ladislavu Pulku, ki sta predlagala ustanovitev društva. Tudi ime je pravo, saj lepo pove, od
kod so.
Na prvem občnem zboru so opravili tudi nekatere formalnosti, potrdili statut in izvolili organe. Predsednik je Franc Kuhar, podpredsednik Janez Žitnik, tajnica Matilda Mezna-rič, blagajničarka pa Dragica Maksimovič. Nadzorni odbor bo vodil Viktor Prelog, častno razsodišče pa Slavko Brglez.
V letu 2009 je zbor nastopil enajstkrat, v letu 2010 pa načrtuje dvanajst nastopov. Vaje bodo v letošnjem letu potekale enkrat tedensko. MO Ptuj bo
novemu kulturnemu društvu pomagala po najboljših močeh, ptujski župan pa je vzel na znanje tudi predlog za izgradnjo prizidka k domu. Vodja Območne izpostave JSKD Ptuj Iva Ferlinc je novemu društvu zaželela veliko uspehov pri delovanju, obenem pa jih je seznanila z možnostmi, ki jih ponujajo javni pozivi. Predsednik sveta ČS Jezero Črtomir Rosic se je zboru zahvalil za negovanje slovenske pesmi in zborovskega petja.
MG
Ptuj • Razstava »50 let kurentovanja«
Kurentovanje nekoč in danes
Ob 50-letnici kurentovanja se bo na Ptuju zvrstila kopica zanimivih kulturnih dogodkov. Veliko bo tudi razstav, ki kažejo, kakšni so bili običaji nekoč in kakšni so danes.
Prvo dokumentarno razstavo, ki opisuje bogato, pol stoletja dolgo tradicijo, so odprli v Salonu umetnosti prejšnji četrtek, zasnoval pa jo je etnolog Andrej Brence.
Razstava prikazuje kurento-vanje od leta 1960 do danes, in čeprav zajema vseh 50 let, je njen osrednji del namenjen tistim obdobjem, ki so bila z vidika kurentovanj najzanimivejša in najpomembnejša. »Kot bi stopil v majhno knjigo in videl, kaj se je dogajalo v teh 50 letih,« je razstavo na odprtju opisal Brence.
Gre za kronološki pregled pol stoletja dolge tradicije, ki gledalcu omogoča vživljanje v stare pustne šege in običaje,
obenem pa ga popelje v sedanjost. Vez med preteklostjo in sedanjostjo, ki se prepleta v razstavi, je predstavljena tudi v spremljajočem dokumentarnem filmu, ki prav tako nosi naslov 50 let kurentovanja. Kot je ob predstavitvi vsebine in namena razstave na odprtju dejal Andrej Brence, etnolog Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, ki je projekt zasnoval, se je bogata tradicija kurentovanja začela 27. februarja 1960. Neformalne povorke so prirejali že prej, a ta datum je uradni začetek kuren-tovanj. Po njegovih podatkih je že prvo leto doseglo veliko zanimanje, saj si je sprevod ogledalo okrog pet tisoč gledalcev. Že leta 1967 je kurentovanje preseglo lokalne okvirje in
povorki so se pridružili nekateri pustni liki iz drugih držav. Osrednji del kurentovanja, po-vorko, so zmeraj organizirali ob nedeljah, v 50 letih pa je odpadla samo enkrat, in sicer zaradi vremenskih razmer.
Omenjena razstava je prva, ki jo je v letošnjem letu orga-
niziral ptujsko-ormoški muzej. Odprl jo je župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki pol stoletja kurentovanja vidi kot odlično prelomnico, ob kateri se velja zamisliti o zastavljenih ciljih in ambicijah za prihodnost.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Večer z A. Štegerjem
S prsti in peto ...
Priznani pisatelj in pesnik Aleš Šteger je lani izdal drugo knjigo esejev, ki nosi naslov S prsti in peto. V njej se je sprehodil skozi mesta, kot so Ptuj, Ljubljana, New York in London, ne manjka pa niti njegov domači kraj Destrnik.
Razstavo je odprl ptujski župan dr. Štefan Celan, ob njem na fotografiji pa sta še Andrej Brence in Stanka Gačnik.
Knjiga je zasnovana kot odsev njegovih potovanj, o njenem nastajanju in vsebini pa se je s Štegerjem na literarnem večeru v Muzikafeju pogovarjala Nevenka Dobljekar. Osrednje vprašanje, ki si ga v esejih zastavlja pisatelj, je, kako govoriti o prostorih, ne da bi jih zgolj opisovali. »Knjiga se dogaja v nekem vmesnem prostoru, med peto, ki hodi po nekem prostoru, in prsti, ki pišejo o tem prostoru,« je pojasnil Šteger.
Pisatelj je doslej izdal tri prozna dela: roman Včasih je janu-
ar sredi poletja, knjigo esejev Berlin in novo delo S prsti in peto, ki je izšlo v založbi Mladinske knjige.
Dženana Bečirovič
Tednikova knjigarnica
MALI PUSTEK - RAZSTAVA V MLADINSKEM ODDELKU
Med bibliopedagoško dejavnost mladinskih knjižničarjev sodijo tudi razstave in pripadajoče literarne uganke, ki imajo, kot redna mesečna dejavnost, skoraj tridesetletno tradicijo tudi na Ptuju (Mimogrede: v tedanji Ljudski in študijski knjižnici jih je uvedla spodaj podpisana knjižničarka). Razstave so načrtovana, metodična knjižnična, književna in knjižna dejavnost, ki ima lahko spominski, jubilejni, promocijski, informacijski značaj ter skuša pritegniti čim večji starostni razpon obiskovalcev mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. Tokratna februarska razstava Mali pustek (naslov je povzet po pesmi Mete Rainer) obeležuje - s knjižnim in neknjižnim gradivom, seveda - jubilejno, petdeseto kurentovanje na Ptuju. Gradivo je razstavljeno v treh vitrinah in na panoju v pritličju mladinskega oddelka, ki so mu pustni šarm odlično nadeli učenci Osnovne šole Olge Meglič z likovno pedagoginjo Leo Kralj in so-menoticama Lidijo Žmavc in Jožico Pilinger, za kar se jim knjižničarji iskreno zahvaljujemo.
Pustna razstava je razdeljena na tri sklope: v prvem so izbrane publikacije, ki govorijo o kurentih, kurento-vanju in pustnih običajih nekoč in danes. Predstavljene so knjige: Miheličev kurent: zgodba o živem mitu (Milček Komelj,2002. Zbirka Mojstri likovne umetnosti), Zgodbe o tradicionalnih pustnih maskah (Aleš Gačnik, 1998), Sto srečanj z dediščino na Slovenskem (Janez Bogataj, 1992), Človek z masko: od Prekmurja do Benetk (Marjan Bažato, 1994), pridan je še katalog Kurentovanje 1966 (zasebna last) in naslovna stran, s fotografijo maske davnega kurenta, vabila na razstavo fotografij mojstra Stojana Kerbler-ja.
Naslednji sklop razstave predstavlja literarni, leposlovni lik kurenta z naslednjimi knjižnimi izdajami: O Pustu in zakletem gradu (Ilustracije Marjan Manček, 1999), Mali kurent (Metka Stergar, 2003), Kurent (Liljana Klemenčič in Matjaž Schmidt, 2001), Pust in druge zgodbe (Iztok Vrhovec, 2004), Anica in skrivnostna maska (Desa Muck in Ana Košir, 2007), Štirje letni časi (Mira Mihelič, 1987), Kole, kole, koledo, leto lepo mlado (2008), Črni kurent (Anton Ingolič, 1993), Kurent in smrt (France Kosmač, 1950), Mrtvi kurent (Miha Remec, 1960), Pijani kurent (France Forstnerič, 1971), Kurent: starodavna pripovedka (Ivan Cankar, 1995).
Poseben sklop tvorijo pustne pesmice: Krof (Anja Štefan v Pojemo, pojemo, 2000), Pust in pustek (Meta Rainer v Fičfirič,1978), Čarovnik Fičfirik (Janez Bi-tenc v Vrtiljak, 2008), Pust (Meta Rainer v Mihaha, 1983), Krof (Tone Pavček v Vrtiljak, 1980) in prigodni-ce iz periodike za otroke (Cicido in Ciciban). Med razstavljene knjige so umeščeni pregovori, ki so vezani na pustni čas (iz knjige Pregovori in reki na Slovenskem (1987):
O pustu na gorici, o veliki noči v izbici.
Pust pod streho, velika noč za pečjo.
Pust za pečkom, velika noč pod oknom.
Če na pustni dan dežuje, fižol nam dobro obrodi.
Če se pust na soncu greje, se letina med dobre šteje.
Kdor na pust drva kolje, bo vse leto dobre volje.
Kjer se na pust megla vleče, tam bo toča pobila.
Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.
O pustu so zrele neveste, po pustu pa preste.
Veselega pusta hrusta, miren kulturni praznik, pa pridite kaj k nam v knjižnico na obisk!
Liljana Klemenčič
Foto: DB
Foto: DB
Rokomet
Za trenerje več vprašanj kot odgovorov Stran 12
Rokomet
Težak razpored za Gorišničane
Stran 12
Aldo Ino Ilešič
Z diabetiki na Tour de France
Stran 13
Namizni tenis
Hergan in Napast v finalni del
Stran 13
Denis Perger
Zgodba o uspehu mladega Jiršovčana
Stran 15
Futsal
Novi trener FC Ptuj prepričan v obstanek
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Za obstanek tudi z Ogu Johnom
Konec januarja se je iztekel letošnji zimski prestopni rok za igralce s pogodbami; sedaj si lahko nove klube poiščejo le še prosti igralci. Izmed slovenskih klubov sta največ trgovala Labod Drava in Rudar Velenje, najmanj pa so ekipe spreminjali pri Gorici, Mariboru in Nafti.
Za zmagovalce prestopnega roka bi lahko razglasili Koprčane, ki so uspeli v svojo sredino zvabiti reprezentančnega kandidata Dareta Vršiča, ob tem pa so v svojih vrstah obdržali branilca Aleksandra Rajčeviča, ki je napovedoval odhod v Grčijo. Velenjčani so vrzel po odhodu Nika Omla-diča in Luke Prašnikarja (oba Olimpija) zapolnili z angažiranjem Kronavetra, Selimija in trojico tujcev (Čehom, Slovakom in Hrvatom), tako da bodo še številčnejši pričakali spomladanski del. Trenerju Marijanu Pušniku se tako ne bo treba bati ponovitve jesenskega dela, ki so ga zaradi poškodb in kartonov dočakali zelo zdesetkani. Maribor se bo v lov za naslov prvaka podal s Filekovičem in Andelkovičem, Nafta pa bo poskušala visoko 3. mesto za-
držati s povratnikom Jožetom Benkom. Med slednje spada tudi Danijel Brezič, ki bo vodil igro Celja, v napadu pa se bo poskušal uveljaviti Dejan Purišič iz Aluminija. Iz tega kluba je k Olimpiji pristopil vratar Kristijan Lipovac, ki je v Ljubljani povečal kolonijo nekdanjih Kidričanov (člana Olimpije sta že Dugolin in Jo-vič). Se najmanj sprememb je doživela ekipa Gorice, ki v prvi vrsti čaka na okrevanje poškodovanega mladega napadalca Etiena Velikonje, enega največjih mladih slovenskih upov.
Ptujčani so po številnih odhodih medse privabili enako število novincev, s katerimi se podajajo v lov za obstanek. Na tej poti jim bo pomagal tudi Nigerijec Ogu John, ki kljub drugačnim napovedim ostaja član Laboda Drave vsaj še pol leta. V klubu so s tem razpletom zadovoljni, saj naj bi podpisali pogodbo s špansko agencijo, ki jim je ponudila postopni odkup tega igralca. Na Ptuju se nahajajo tudi nekateri igralci, ki bi naj tukaj igrali z amaterskim statusom (Nikolaj, Filipovič, Zečevič, Kulčar ...), obenem pa dodobra zaostrujejo konkurenco za posamezna igralna mesta. »Na treningih
Nogomet • Prijateljski tekmi
Aluminij - Mura 05 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Milec (30), 2:0 Kmetec (50), 3:0 Kmetec (59)
ALUMINIJ: Zajc, Topolovec, Medved, Krajcer, Toplak, Bajlec, Milec, Letonja, Kmetec, Bingo, Kral. Igrali so še: Sagadin, Bareny, Rešek, Draškovič, S. Krajnc. Trener: Bojan Flis.
MURA 05: Gačevski, Prettner, Benkič, Rogač, Janža, Slavic, Maru-ško, Gruškovnjak, Kous, Zlatar, Vršič. Igrali so še: Ajlec, Bohar, Krajnc, Pavel, Pejnovič, Slavič. Trener: Stanko Maučec.
Nogometaši Aluminija so v svojem petem pripravljalnem srečanju gostili soboško Muro 05. V prvem polčasu so bili domači boljši ter so povedli z zadetkom mladega reprezentanta Martina Milca. Svojo premoč so domačini dokončno izkoristili v drugem polčasu, ko je Marko Kmetec dvakrat zadel v polno, ob tem pa zadel še prečnik (v 55. minuti). Okvir vrat je zatresel tudi Klemen Bingo v 67. minuti.
Vsekakor je bilo to srečanje dobrodošlo, saj se je lahko videla trenutna forma dveh drugoligaških ekip. V tem trenutku so Kidričani tisti, ki so lahko bolj zadovoljni. Kako pa bo v prvenstvu, pa bo seveda vid-
no čez nekaj časa, saj je predvsem Mura 05 doživela precej igralskih sprememb.
Danilo Klajnšek
Labod Drava Ptuj -FK Javor Ivanjica (Srbija) 1:2 (0:0)
STRELEC ZA LABOD DRAVO: Jan
Štrukelj
LABOD DRAVA: Fink, Radetič, Ba-lažic, Filipovič, Nikolaj, Zečevič, Kulčar, Medved, Zajc, Kelenc, Bordon. Igrali so še: Bratušek, Pečnik, Marc in Štrukelj. Trener: Milko Burovski.
Ptujčani so v sredo popoldan nastopili v Biljah na Vipavskem, kjer so se v prijateljskem srečanju pomerili s srbsko prvoligaško ekipo Javor Ivanjica.
Trener Milko Burovski na pot ni odpeljal vseh igralcev, ampak se je odločil za »kombinirano« postavo. Tako je preveril pripravljenost igralcev, ki bodo enakovredno konkurirali za začetno enajsterico. Med njimi je bil tudi Ivan Filipovič, ki se je vrnil na Ptuj, ter nekateri igralci, ki bodo za Labod Dravo nastopili z amaterskimi pogodbami. Edini zadetek za Ptujča-ne je dosegel Jan Štrukelj, ki je poravnal izid na 1:1.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Vratar Gregor Fink je eden izmed novincev v dresu Laboda Drave.
intenzivno spremljam vsakega	na njem, bo lahko računal na
posameznika in njihovo ob-	mesto v ekipi,« je skrivnosten
našanje ter angažiranost. Vsi	trener Milko Durovski. so že na situ', kdor bo ostal Jože Mohorič
Nogomet • Labod Drava
Nova sponzorska pogodba za boljše čase
Predsednik ptujskega nogometnega prvoligaša Franc Gajšek je v torek v prisotnosti Roberta Furjana sklenil novo sponzorsko pogodbo s podjetjem RE-MONT strojništvo,
elektrika, montaža, d. o. o., katerega lastnik je Ivan Sipek. Obe strani sta izpostavili zadovoljstvo ob podpisu pogodbe: za NK Labod Drava bo to pomenilo dragoceno finanč-
Labod Drava
Prišli: Goran Blagus (Mura 05), Gregor Fink (Dravinja), Franc Fridl, Suvad Grabus (Interblock), Matjaž Lunder (Maribor), Zoran Pavlovič, Igor Radetič - Hrvaška, Nejc Skubic (Interblock), Sead Zilič (Maccabi Pet-akh Tikva, Izr), Dejan Stepanovič - Srbija (Chivas, MLS), Patrik Bordon (Tabor Sežana)
Odšli: Siniša Andelkovič (Maribor), Nemanja Jozič, Rok Kronaveter (Rudar Velenje), Rok Marinič, Denis Perger (Parma, Ita), Andrej Prejac, Anže Rupnik (Ankaran), Borut Semler (Lokomotiv Plovdiv, Bol), Ricardo Sousa - Por
Luka Koper
Prišli: Dare Vršič (Politechnica Temišvar, Rom), Darijo Biščan (CM Celje), Davor Bubanja (Olimpija), Dejan Kern (Olimpija), Luka Pavlin (Olimpija)
Odšli: Dragutin Golub - Hrv (Savski Marof, Hrv), Patrik Ipavec
Maribor
Prišli: Siniša Andelkovič (Labod Drava), Suad Filekovič Odšli: Željko Kljajevič - BiH, Matjaž Lunder (Labod Drava), Marko Po-povič - Srb (Ashdod, Izr)
Nafta Lendava
Prišli: Mitja Flisar (Mura 05), Saša Kolman (Tolmin), Jože Benko (AEK Larnaka)
Odšli: Bela Koplarovics, Jozsef Sebok (Heviz, Mad)
Rudar Velenje
Prišli: Rok Kronaveter (Labod Drava), Boštjan Jelečevič (Interblock), František Metelka (Banik Ostrava, Češ), Nedzbedin Selimi (Primorje Ajdovščina), Marijan Tomčak (Petržalka, Slk), Darijo Torbič (Dinamo Zagreb, Hrv), Jan Vidic (Primorje), Denis Kramar, Denis Klinar (oba mladinca)
Odšli: Boštjan Kreft, Tim Lo Duca (Domžale), Nik Omladič (Olimpija), Marko Pokleka, Luka Prašnikar (Olimpija)
Olimpija Ljubljana
Prišli: Kristian Llpovac (Aluminij), Nik Omladič (Rudar Velenje), Luka Prašnikar (Rudar Velenje), Milan Purovic, ČG (Sporting Lizbona, Por), Peter Stojanovič (CM Celje)
Odšli: Davor Bubanja (Luka Koper), Željko Filipovič (Domžale), Jernej Leskovar (CM Celje), Anto Pejic, Luka Pavlin (Luka Koper), Almir Rahma-novič, Senad Tiganj
Domžale
Prišli: Željko Filipovič (Olimpija), Tim Lo Duca (Rudar Velenje), Matic Seferovič (Radomlje), Mato Šimunovic - Avt (Nitra, Slk)
Odšli: Džengis Čavuševič (Wil 1900, Švi), Luka Elsner (Austria Kärnten, Avt)
CM Celje
Prišli: Danijel Brezič (Interblock), Amel Kamberovič (mladinec), Jernej Leskovar (Olimpija), Iztok Močivnik (mladinec), Anel Omerovlč (Sparta Praga, Češ), Dejan Purišič (Aluminij)
Odšli: Darijo Biščan (Luka Koper), Boris Bjelkanovic - Hrv, Aljaž Horvat, Uroš Korun, Levin Oparenovič, Peter Stojanovič (Olimpija)
Interblock
Prišli: Asmiou Ayewo - Togo, Leon Karajkovič (Zagorje), Peter Klančar (Jonkopings, Šve), Luis Andrew Moretti Mercado - Ven (Academia Zamora, Ven), Jamie Sheldon - Ang (Redditch United, Ang), Andrej Troha Odšli: Matjaž Rozman (Greuther Fürth, Nem), Blaž Šujica (Chievo, Ita)
HiT Gorica
Prišli: Matija Katanec (Croatia Sesvete, Hrv) Odšli: -
Foto: Črtomir Goznik
Franc Gajšek in Ivan Sipek ob podpisu sponzorske pogodbe v poslovnih prostorih Krona.
no stabilnost, za podjetje REMONT pa možnost povečanja prepoznavnosti v domačem in širšem okolju.
V ptujskem prvoligašu so se še pred dobrim mesecem srečevali z dvomi o obstoju kluba, po zadnjih informacijah pa je zelo blizu uspešen zaključek prisilne poravnave, s katero naj bi se strinjalo več kot 80 % upnikov. To naj bi bil začetek postopne stabilizacije kluba, katerega temelj predstavlja
znižanje klubskega proračuna. ta je sedaj najnižji izmed vseh klubov 1. SNL. Projekt obstanka Drave v 1. SNL tako dobiva vedno realnejše obrise, še posebej ob napovedi, da se bodo k sponzoriranju kluba priključila še nekatera druga ptujska podjetja. To pa je že otipljiv znak, da enega najstarejših slovenskih klubov vendarle čaka mirnejša plovba čez slovensko nogometno sceno.
JM
Rokomet m MIK 1. A SRL (m)
Za trenerje več vprašanj kot odgovorov
Po 55 dneh premora se s sobotnimi tekmami 18. kroga MIK 1. lige na sceno vračajo ro-kometaši v elitni druščini. Ekipe so se na drugi del prvenstva pripravljale zadnji mesec dni in največja uganka za vse trenerje je, v kakšni formi se nahajajo njihove ekipe: »Pripravljalni del smo oddelali solidno, ampak res ne vem odgovoriti na vprašanje, v kakšni formi smo. To bo pokazala šele prva sobotna tekma proti Klimi Petek. Najpomembnejše je, da so vsi fantje zdravi in da v Maribor odhajamo v popolni zasedbi, ki je trenutno na razpolago,« nam je pred gostovanjem v Mariboru povedal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Ta ima iste težave kot vsi drugi trenerji, saj ima več vprašanj kot odgovorov o formi svoje ekipe. Žal pri Ormožanih za igranje še vedno nista nared Anej Jova-novic in Gregor Čudič. Vrnitev slednjega, ki po hudi poškodbi Ahilove tetive že trenira po posebnem programu, se pričakuje marca. V soboto ob 20. uri Ormožani gostujejo v dvorani Tabor pri ekipi Klime Petek. »Gostujemo pri odlični mariborski zasedbi, ki je na parketu domače športne dvorane tudi v vlogi popolnega favorita. Trener Bojan Čotar ima na vsakem igralnem mestu po dva enakovredna igralca in to je največja moč naših nasprotnikov. Da so Mariborčani že v odlični formi, dokazujejo tudi njihovi rezultati v pripravljalnem obdobju. V imenu svoje ekipe obljubim, da se bomo borili po svojih najboljši močeh,« je še dodal Prapotnik.
V ormoškem klubu so za gostovanje v Mariboru za navijače organizirali tudi avtobusni prevoz, ki bo proti štajerski prestolnici odpeljal v soboto ob
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Jeruzalem Ormoža (na sliki Rok Klemenčič) bodo v soboto gostovali v Mariboru.
17.30 izpred kluba v Športnem parku Mestna graba. Tekmo si bo moč ogledati tudi v živo na kanalu Sportklub.
Zanimiv 18. krog
Prvi krog drugega dela prvenstva nam v soboto obeta same zanimive pare:
Gorenje Velenje - Slovan Ljubljana; naš tip 1
Derbi bo v Velenju, kjer pri Gorenju gostuje Slovan iz Ljubljane. V Gorenju je trenerja Ivi-co Obrvana zamenjal Branko Tamše, ki je pred tem opravljal nalogo pomočnika trenerja. Prednost v prid domačinov pred Ljubljančani so štiri točke.
Merkur Škofja Loka - Celje Pivovarna Laško; naš tip 0
Kopico nevšečnosti lahko gostom iz Celja povzročijo ro-
kometaši Merkurja. Škofjeloča-ni so se v miru pripravljali na nadaljevanje sezone, na drugi strani se je precejšnje število celjskih rokometašev mudilo na EP v Avstriji. Prvič bo na klopi Pivovarjev sedel Zvoni-mir Serdarušic. V Škofji Loki bi perspektivni gostitelji lahko priredili veliko presenečenje, ki pa ne bi šlo na roko Ormo-žanom.
Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož; naš tip 2
Precejšnje zanimanje zbuja štajerski derbi med Klimo Petek in Jeruzalemom. Domačini so v vlogi popolnega favorita; če želijo ostati v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka, morajo premagati Ormožane. Spomnimo se, kako je reagirala slovenska reprezentanca proti Čehom, ko je bila na EP v Avstriji prvič v vlogi favorita. Ormožani so v tem srečanju v
vlogi Čehov in upamo, da bodo tako tudi uspešni.
Riko hiše Ribnica - Trimo Trebnje; naš tip 2
Zanimiv bo tudi Dolenjski derbi v Ribnici, kjer bo gostoval letos odlični Trimo. Ribni-čani so prevetrili svojo ekipo in upajo, da bodo brez večjih težav obstali v ligi. Če v Ribnici niso uspeli popraviti klime v ekipi, potem nimajo možnosti proti varovancem trenerja Marka Šibila.
Krško - Cimos Koper; naš tip 2
Še najlažjo nalogo v tem krogu bi morali imeti Koprčani, ki gostujejo v Krškem. Tudi slednji so pred nadaljevanjem prvenstva zamenjali trenerja. Željka Babica je na vročem stolčku zamenjal Jani Čop, ki je bil prej trener Rudarja iz Trbovelj.
UK
Šolski šport • Rokomet
Ormoški gimanzijci uvrščeni na finalni turnir
Polfinale srednješolskega prvenstva za dijake
V sredo, 27. januarja 2010, je v dvorani Golovec v Celju potekal polfinale srednješolskega prvenstva v rokometu za dijake. V polfinale so se uvrstile štiri ekipe: Gimnazija Ormož,
Srednja gradbena šola Maribor, Gimnazija Šiška in I. gimnazija Celje, vendar se ga ekipa Srednje gradbene šole Maribor ni udeležila. V času od enajste do petnajste ure smo zato lahko bili priča le trem tekmam (ekipe so igrale vsaka z vsako). Izmed treh ekip sta se v finale uvrstili dve, in sicer Gimnazija Ormož in I. gimnazija v Celju.
Ormoški gimnazijci so Celjane premagali s 17:15, proti Šiški pa so izgubili le za en gol, 18:19. Naše rokometaše smo spremljali tudi navijači, ki smo bili nad njihovo igro absolutno navdušeni, saj so pokazali svojo borbenost in talent ter se borili z najboljšimi močmi vse do zadnjega. Med tekmami pa seveda ni manjkalo napetosti
in veselja, najbolj pa so trpeli naši glasovi, ki smo jih izkoristili do zadnjega (za kar nam ni žal). Fantom sporočamo, da smo na njih izredno ponosni in jim želimo ogromno uspehov v finalu, ki se ga vsi skupaj že veselimo in upamo na najboljši rezultat.
Eva Lorenčič, 3. b Gimnazije Ormož
Rokomet m 1. B SRL (m)
Težak razpored za
A ■ v ■ v
Gorišničane
V	soboto bodo nadaljevali prvenstvo rokometaši v 1. B slovenski moški rokometni ligi. Preostalih enajst krogov je predvsem priložnost za tiste, ki doslej niso dosegli zastavljenih ciljev. Prvi favorit za prvo mesto je novomeška Krka, ki ima po prvem delu prvenstva maksimalni iztržek. Za drugo mesto bo potekala še velika borba, najresnejši kandidati zanj pa so rokometaši Šmartnega.
V	najslabšem položaju in največ skrbi glede obstanka imajo rokometaši Moškanjcev-Goriš-nice. So na dnu prvenstvene razpredelnice, ena zmaga v enajstih krogih pa je veliko manj, kot so pričakovali pred prvenstvom. Lani so imeli srečo, ko so si obstanek zagotovili v dodatnih kvalifikacijah. Le-
tos bo še težje, saj imata kluba pred njimi tri točke prednosti (Istrabenz plini Izola in Radeče MIK Celje), drugi pa seveda še več. Da je situacija še težja, so s temi neposrednimi tekmeci v prvem delu izgubili doma, v drugem delu pa pri njih gostujejo. Za nameček igrajo Go-rišničani prvi dve srečanji v gosteh.
Prišlo je do nekaterih sprememb v igralskem kadru, saj so odšli Peček, Hebar in Žu-ran, prišli so Bračič, Dimec in Prejac. Nedvomno se bodo varovanci trenerja Ivana Hru-piča borili po svojih najboljših močeh, vendar se postavlja vprašanje, ali bo to dovolj za uresničitev želja, oziroma sanj o obstanku.
Danilo Klajnšek
Kikboks m Turnir v Italiji
Timi tretji, Filip peti
Ekipa ptujskih kikboksarjev se že vneto pripravlja na novo sezono. Prvi test trenutne pripravljenosti so tekmovalci opravili v nedeljo, 24. januarja, ko so se udeležili 6. tradicionalnega mednarodnega turnirja Zlata rokavica (Golden glove) v Mareno di Piave v Italiji. Ptuj-čani so nastopali brez štirih najboljših tekmovalcev, ki so zaradi šolskih obveznosti ostali doma. Za ekipo Ptuja so tokrat tekmovali Luka Vindiš, Timi Sitar, Anej Štrafela, Filip Janžekovič, Sabina in Sandi Kolednik. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 1000 tekmovalcev iz 15 držav.
Največji uspeh med Ptujčani
sta dosegla Timi Sitar, ki je osvojil 3. mesto v kategoriji dečkov do 28 kg (v polfinalu je izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Nordio Riccardu iz Italije) in Filip Janžekovič, ki je med člani osvojil 5. mesto v kategoriji do 63 kg (dve zmagi, en poraz). Z dobrimi borbami in eno zmago se je izkazal tudi Anej Štrafela, ostali Ptujčani so tokrat izgubili v 1. krogu.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar ob pomoči Dušana Pavlice. V februarju je že načrtovan prvi krog medobčinskega prvenstva, saj se v marcu začenjajo državna prvenstva.
Franc Slodnjak
Timi Sitar (desno) v akciji v Italiji
Rokometaši ormoške gimnazije so se uvrstili na finalni turnir.
Rokomet • Mlajše kategorije
I
Mladinci: 2. SRL - vzhod
REZULTATI 10. KROGA: Moškanjci Gorišnica -Rudar 41:26, Arcont Radgona - Slovenj Gradec 24:38, Šmartno 99 - Klima Petek Maribor 35:22
1.	SLOVENJ GRADEC 10 10 0 0 20
2.	MOŠKANJCI - GOR. 10 7 0 3 14
3.	ŠMARTNO 99 10 3 1 6 7
4.ARCONTRADGONA	10 3 16 7
5.	RUDAR	10 3 1 6 7
6.	KLIMA PETEK MB 10 2 1 7 5
MOŠKANJCI GORIŠNICA - RUDAR 41:26 (18:9)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Sov-dat (19 obramb), Vesenjak 3, L. Horvat 1, Geč 2, S. Ranfl 1, Burgar 2, Ivanuša 1, Bedrač 3, D. Petek 5, Arnuš 7, G. Horvat 7, I. Ranfl (1 obramba). Trener: Aleš Belšak.
Osnova za visoko vodstvo domačinov je bila v odličnih obrambah
vratarja Sovdata in nasprotnih napadih.
Mlajše deklice A: dve zmagi za prvo mesto
11.	KROG: M. TENZOR PTUJ - BRANIK MARIBOR 24:10 (8:2)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 4, Barbara Borovčak 10, Tonja Kolednik 4, Sindi Zorec, Sandra Šraj-ner 5, Marina Majcen, Sara Čagran, Lara Čagran 1, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek.
Trener domačih igralk Sašo Petek je bil po tekmi zadovoljen z novo zmago, z igro pa ne najbolj. Za športno navijanje najzvestejših privržencev in staršev so se dekleta na igrišču lepo zahvalila.
12.	KROG: MERCATOR TENZOR PTUJ - NAZARJE 42:11 (18:9)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Saša Lazar, Saška Kozel, Manja Grabro-vec 4, Barbara Borovčak 17, Tonja Kolednik 7, Sindi Zorec 1, Sandra Šrajner 12, Sara Čagran, Tamara Majcen, Lara Čagran 1, Ana Ambrož. Trener: Sašo Petek
Ptujska dekleta so po bolje igrala v drugem polčasu, ki so ga z zbrano igro dobila kar z 24:2.
1.	M. TENZOR PTUJ 12	10	1	1	21
2.	RAČE 12	9	2	1	20
3.	CELEIA ŽALEC 10	7	0	3	14
4.	VEPLAS VELENJE 12	7	0	5	14
5.	CELJSKE MESNINE 12	6	0	6	12
6.	LITIJA 12	6	0	6	12
7.	BRANIK MARIBOR 10	5	1	4	11
8.	BREŽICE -1 11	6	0	5	11
9.	K. KURENZ ZAGORJE12	4	0	8	8
10.	NAZARJE 13 2 0 11 4
11.	MILLENIUM 12 0 0 12 0
DK
Mali nogomet • Zimska liga
Meteorplast zmagovalec
V četrti sezoni zimske lige malega nogometa UE Ljutomer je imela največ uspeha vrsta ljutomerskega Meteorplasta, ki je z zadetkom Marka Fajdige v finalu premagala ekipo ŠD Pr-lek iz Ljutomera. Nastopilo je 16 ekip, ki so tekmovale v dveh skupinah. Iz vsake skupine so se v zaključni del uvrstile po tri najuspešnejše.
Rezultati - polfinale: KMN
Meteorplast Ljutomer - Altafin Ljutomer 3:3, 6:5 po kazenskih strelih; ŠD Prlek Forever Ljutomer - KMN Stročja vas 3:3, 5:4 po kazenskih strelih; tekma za 3. mesto: Altafin - KMN Stročja vas 7:4, za 1. mesto: KMN Meteorplast - ŠD Prlek Forever 1:0. Najboljši strelec lige je bil Boštjan Žajdela (ŠD Prlek), ki je dosegel 17 golov.
NŠ
Branko Žnidarič (Športna zveza Ljutomer) predaja zmagoviti pokal kapetanu ekipe Meteorplasta Robertu Žumanu.
Namizni tenis
Odprti turnir za kadete
Valant (Ljubno) 2:3.
Med kadetinjami je nastopila Anja Bezjak (še mlajša kadeti-nja), ki je bila uvrščena v zelo težko skupino. Z eno zmago in dvema porazoma je bila tretja v skupini in se tako uvrstila v tolažilni del. Z zmago v tolažil-nem delu je dokazala, da bi lahko bila ob ugodnejšem žrebu njena uvrstitev mnogo boljša.
Pri kadetih je zmagal Patrik Sukič (Kema Puconci) pred Tilnom Novakom (Krka), Tomom Šviligojem (Olimpija) in Ludvikom Peršoljo (Iskra Avtoelektrika). Pri kadetinjah je zmagala Nina Zupančič (Logatec) pred Niko Veronik, Zalo Veronik (obe Radlje) in Kajo Skok (Edigs Mengeš).
Danilo Klajnšek
V nedeljo je v Cerknici potekal odpri turnir Slovenije za kadete in kadetinje v namiznem tenisu. Izmed igralcev NTK Ptuj je bil najboljši Žan Napast. Žan je v skupini premagal vse tekmece, v finalnem delu je bil boljši še od Pleterskega (Muta) 3:1. V osmini finala se je srečal s kasnejšim finalistom Novakom (Krka) in izgubil 0:3. Darko Hergan je bil s tremi zmagami prav tako prvi v skupini. V finalnem delu se je, po prostem prvem krogu, srečal s Šmacljem (Krka) in izgubil 0:3. Jan Harb je v skupini premagal Skutnika (Muta) 3:0 in izgubil s Šfiligojem (Olimpija) 0:3 in Germekom (Arrigoni Izola) 0:3. V tolažilnem delu ga je v drugem krogu premagal
Anja Bezjak je osvojila prvo mesto v tolažilni skupini.
Futsal • Liga U-21 vzhod
REZULTATI 6. KROGA: FC Ptuj
-	Viktorbit 5:5 (1:1), Slovenske gorice - Benedikt 31:6 (9:3), Sevnica
-	Litija 7:2 (3:1)
1.	SEVNICA 5 5 0 0 32:18 15
2.	DOBOVEC 5 3 1 1 32:22 10
3.	VIKTORBIT 5 2 2 1 46:25 10
4.	SLOV. GORICE 5 2 0 3 54:34 6
5.	LITIJA	5 2 0 3 12:19 6
6.	FC PTUJ 6 1 2 3 17:29 5
7.	BENEDIKT 5 0 1 4 15:61 1
Ptuj - Viktorbit 5:5 (1:1)
STRELCI: 1:0 Svržnjak (13), 1:1 Padar (15), 1:2 Padar (25), 1:3 Durgu-
tovič (28) 2:3 Hebar (30), 3:3 Ivančič (31), 3:4 Padar (32), 3:5 Durgutovič (35), 4:5 Hebar (37), 5:5 Brumen (39) FC PTUJ: Divjak, Hebar, Brumen, Petek, Svržnjak, Bratušek, Ivančič, Stater, Potočnik. Trener: Marko Perger.
Mladi nogometaši FC Ptuj so v razburljivem srečanju osvojili točko. Izenačujoči zadetek je v predzadnji minuti dosegel Kristjan Brumen.
Največ zadetkov v tem krogu je bilo doseženih v Voličini, kar 37; od tega rekordnih 31 v mreži mladih nogometašev iz Benedikta.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo • Aldo Ino Hešič, Team Type 1
Z diabetiki na Tour de France
Ptujčan Aldo Ino Ilešič se je lansko leto priključil ameriški kolesarski ekipi Team Type 1. Posebnost tega Continental moštva je, da dokazujejo, da se tudi športniki z diabetesom lahko udejstvujejo na vrhunskem nivoju. Moštvo je bilo ustanovljeno leta 2004 in danes združuje tako profesionalne kot amaterske kolesarje, žensko ekipo in triatlonce. 26-letni Ilešič je pogodbo podpisal tudi za letošnjo sezono.
V minuli sezoni se Ilešič lahko pohvali z osmimi zmagami in desetimi uvrstitvami na zmagovalni oder. Sedem prvih mest je dosegel na kriterijskih dirkah, eno na cestni. »Za mano je super sezona. Nastopil sem na 64 dirkah, večina od teh gre na račun kriterijev. V bistvu imamo dvojni pogon, sam pa
z obema rokama. »Imamo odlično moštvo z dolgoročno in ambiciozno nastavljenimi cilji. V letu 2012 želimo nastopiti na največji dirki Tour de France, morda drugo leto že na italijanskem Giru ali španski Vuel-ti,« razkriva načrte Ilešič.
Želja moštva je, da bi se s kolesarji, ki bolehajo za diabetesom, potegovali za vidne uvrstitve na teh dirkah. Načrt za letos, registracija v kategoriji Professional Continental, se jim je sicer izjalovil. V tem primeru bi se morali odreči kriterijskim dirkam na ameriških tleh, česar pa zaenkrat še ne želijo izpustiti iz rok. A so v svoje vrste uspeli zvabiti uspešnega španskega kolesarja, ki boleha za diabetesom. Okrog Javierja Mejiasa iz Pro tour moštva Fuji - Servetto bodo odslej gradili moštvo za najtežje preizkušnje. Ilešič je
naš kolesar. Lani je bil v domačem kraju bolj malo, privoščil si je le tri dvotedenske oddihe. »Ko sem od doma, sem stoodstotno predan svojemu delu. To je doma malce težje, ker so okrog tebe prijatelji in družina. Poskušam biti čim več v stiku z domačimi, da izvem, kaj se dogaja. S sodobno tehnologijo na srečo to danes ne predstavlja velikega problema.« Pravi, da so dnevi kolesarja v ZDA zelo podobni tistim v Sloveniji ali drugod po svetu. Časa in energije ob večerih vedno zmanjka. »Kolesarstvo zahteva popolno predanost. Potrebno je veliko počivati. Dnevno na kolesu preživim okrog šest ur. Popoldne sem veliko na spletu, se pogovarjam s Slovenijo ali iščem kaj drugega. S prijatelji se dobim na kavi, Starbucks je naša najbolj priljubljena kavar-
možno, z dvorano se in se bo bosta ukvarjala predvsem starša. Fizično ne morem biti prisoten, v njej so številne moje ideje, sicer pa gre za skupen družinski projekt.«
Na letošnjo kolesarsko sezono se je Ilešič pričel pripravljati že novembra. V dobri luči se želi pojaviti že na uvodnih dirkah sezone. Začetki so bili namenjeni dobri kondicijski pripravi in povečanju moči. Dnevno je obiskoval fitnes center, tekal na smučeh in kolesaril na gorskem kolesu. Slednje največ s prijatelji še iz »ptujskih« časov, Juretom Golčerjem, Gregorjem Gazvodo in Lukom Rakušem. Športa v vseh oblikah je bilo do šest ur na dan, v zadnjem času pa se je preusmeril zgolj na cestno kolo. »Če hočeš biti hiter na kolesu, moraš zadnja dva meseca pred tekmovanji kolesariti. Telo mora biti nava-
Aldo Ino Ilešič uspešno nastopa v dresu ameriške ekipe Team Type 1.
sem rahlo pogrešal nastope na cesti. To je moja osnovna usmeritev, tu sem začel in dosegel največje uspehe, v tej vlogi pa želim tudi nadaljevati. Upam, da se bo v letošnji sezoni to udejanjilo, takšne so zaenkrat tudi obljube,« pravi Ilešič. Njegovo moštvo je v drugi sezoni med profesionalci zabeležilo 55 zmag, leto so zaključili kot četrti v državnem tekmovalnem koledarju. Nekaj težav so sicer imeli z organizatorji dirk, zaradi česar so bojkotirali spek-takularni zaključek kriterijskih tekmovanj v »zloglasnem« Las Vegasu. Prav v mestu, kjer se je Ilešič predlani najbolj navdušil nad evropskemu povsem drugačnim sistemom tekmovanja. »Bili so nam dolžni precej denarja iz prejšnjih dirk,« direktno odgovarja Ilešič.
Eden izmed sedmih tujcev v ekipi
Ptujčan bo letos startal v sedmi profesionalni sezoni. Prve štiri je prekolesaril v matičnem moštvu pri Perutnini Ptuj, kranjska Sava je bila za eno leto prehodna postaja, ki ji je sledil skok preko luže. V gorenjskem klubu se mu je ponudila priložnost za preizkus na ameriških tleh, kar je zagrabil
eden od sedmih tujcev v ekipi, zraven njega so še Ukrajinec, Rus, Nizozemec, Avstralec, Italijan in omenjeni Španec. Sicer pa so med sedemnajste-rico danes štirje z boleznijo, ki bolj kot oviro predstavlja le posebno pozornost, dodatno delo in skrb za lastno telo. »Farmacevtska industrij a predstavlja večinsko finančno, materialno in moralno podporo naši ekipi. Kolesarji diabetiki uporabljajo najsodobnejše tehnologije in metode za ravnovesje sladkorja v telesu. Štiriindvajset ur na dan imajo pod kožo vstavljeno sondo, ki jim meri nivo sladkorja, na drugi roki pa imajo merico, preko katere dozirajo inzulin. Preko majhne brezžične naprave lahko v vsakem trenutku preverijo nivo sladkorja v krvi in ustrezno odreagirajo. Na prvi pogled zadeva res ni najbolj privlačna, a je na drugi strani tudi precej neopazna in nemoteča. Mislim, da je naše moštvo pozitivno sporočilo vsem, ki imajo težave z diabetesom. Na srečo pa nas danes ljudje poznajo tako po sporočilnosti kot po rezultatih,« meni Ilešič.
Zaradi boljše lokacije se je moštvo preselilo v Atlanto, kjer bo ob svojem bivanju na ameriških tleh stanoval tudi
»V dvorani so številne moje ideje, sicer pa gre za skupen družinski projekt«
Po enem letu služenja kruha preko luže spoznava, da gre za deželo priložnosti. »Med zveznimi državami so velike razlike. Veliko je odvisno od posameznika, ljudje pa so bolj svobodni do samega sebe kot mi. Če imajo idejo in se zanjo potrudijo, je velika možnost, da jim bo uspelo. Moram priznati, da mi je dežela všeč, a domovine ne bi nikoli zamenjal.« Ilešič je tip človeka, ki o športu razmišlja tudi po treningih - o opremi, načinih in metodah treniranja, organizaciji in menedžmentu. »Šport mi pomeni ogromno. Moja punca je atletinja, tako da veliko govoriva tudi o tem. V Ameriki sem spoznal neko novo dimenzijo in se poskušam tudi v poslu, ki je seveda tudi povezan s športom.« Ideja, ki jo v zadnjem času razvija s staršema ter boksarjem Dejanom Zavcem, je gradnja športne dvorane ob Mestnem stadionu na Ptuju, ki bo odprta predvidoma že ob koncu aprila. »Poklicni kolesarski karieri se bom tudi v prihodnosti povsem predajal, dokler bo seveda
jeno na kolo in zato ne pride v poštev noben drug šport. Če je slabo vreme, sem doma in pedala vrtim na valjih,« zimske treninge opisuje Ilešič. Po novem letu je formo stopnjeval tudi na Kanarskih otokih, kjer se v zimskem času zbirajo kolesarji iz celega sveta. 10. februarja se bo celotno moštvo zbralo na ameriških tleh. Letošnja sezona bo zanje prelomnica, zbistrilo se bo, če je možno realizirati dolgoročne ambiciozne cilje. Kje vse bo nastopal, trenutno še ni določeno, prva dirka pa je vseeno gotova. Kot lani bo v začetku marca nastopil na prestižnem kriteriju v Singapurju. Moštvo Team Type 1 bo moč spremljati na etapnih dirkah po Kaliforniji, po Missouriju, Fila-delfiji, na evropskih tleh pa na dirki po Irski in dveh ali treh v Franciji. Če želijo vsaj razmišljati o »dirki vseh dirk«, se morajo uveljaviti na tekmovanjih Stare celine. Del »baze« bodo zato v kratkem preselili na evropska tla. Ilešič ima podporo in konkurenco tudi znotraj moštva, Ken Hanson namreč obvlada sprinterski posel. V prejšnji sezoni se je že dogajalo, da sta dirke zaključevala kot prvi in drugi, Ilešič ne bo imel nič proti, če bo tako tudi letos.
Uroš Gramc
Foto: NS
Strelstvo • Mednarodni turnir München 2010
Majda Raušl med šesterico potnikov na EP
V preteklem tednu, od četrtka do sobote, se je na olimpijskem strelišču v Munchnu odvijal tradicionalno močan mednarodni turnir v streljanju z zračnim orožjem, na katerem je sodelovalo preko 500 strelcev. Najmočnejšega mednarodnega turnirja na svetu, ki so ga številni strelci že izkoristili kot predpripravo na veliko SP v avgustu, se je udeležila tudi številčna zasedba slovenske reprezentance, med njimi tudi najboljša slovenska strelka s pištolo, Ptuj-čanka Majda Raušl. Glavni cilj slovenskih strelcev je bil izpolnitev rezultatskih kriterijev za marčevsko EP na Norveškem, to pa je uspelo šestim strelcem. Nosilca slovenske reprezentance na Norveškem bosta tako edina člana, Ptuj-čanka Majda Raušl in Gro-supeljčan Željko Moičevic, zraven njiju pa na sever Stare celine potujejo še tri mladinke s standardno puško, Živa Dvoršak, Nina Juvan in Natalija Otoničar ter mladinec Grega Potočnik.
Z rezultatske plati je Majda Raušl v prvem dnevu znova presegla reprezentančno normo 378 krogov ter si s krogom boljšim dosežkom priborila zelo dobro 22. mesto. Zmagala je 25-letna olimpijska prvakinja iz Aten Ukrajinka Olena Kostevich s tretjim najboljšim rezultatom 387 krogov iz kvalifikacij in z najboljšim finalnim dosežkom 102,1 krogov. V drugem dnevu tekmovanja je
Foto: Črtomir Goznik
Majda Raušl je v Munchnu znova potrdila normo za nastop na EP na Norveškem, ki bo letos marca.
Raušlova nastopila rezultatsko nekoliko slabše in si s 373 krogi priborila 55. mesto, zmagala pa je znova mlada Ukrajinka, tokrat celo s 391 krogi. »S samim tekmovanjem v Munchnu sem zadovoljna, saj sem prvi dan tekmovanja ponovno potrdila normo za EP. Drugi dan je bil sicer rezultatsko slabši, je pa res, da sem vseskozi imela dober občutek, tako da bi z malo več sreče lahko dosegla bistveno boljši rezultat. Kar se pa same organizacije tiče, je tekmovanje pripravljeno na vrhunskem nivoju, saj samo strelišče zavzema 100 strelskih
mest, ki so opremljena z elektronskimi tarčami. Na tem tekmovanju se namreč kalijo sami vrhunski strelci iz celega sveta, tako da sem imela občutek, kot da jim to tekmovanje že služi kot predpriprava na svetovno prvenstvo, ki bo avgusta letos. Sedaj se bom pod vodstvom trenerja Renata Štermana in Zlatka Kostanjevca temeljito pripravila na prihajajoče Evropsko prvenstvo, ki bo marca na Norveškem.«
Med slovenskimi strelci se je najboljše uvrstitve turnirja in svojega novega osebnega rekorda 396 krogov veselila
Futsal • FC Ptuj Krona bar, 1. futsal liga
Novi trener prepričan v obstanek
Tekmovanje v 1. slovenski futsal ligi je bilo v januarju prekinjeno zaradi nastopa reprezentance na Madžarskem, kjer je potekalo evropsko prvenstvo. Nesporno je, da je že sama uvrstitev na takšno tekmovanje velik uspeh in ga tudi poraza proti Rusiji in Srbiji nista skalila, čeprav so bili nekateri mišljenja, da bi lahko dosegli več. Prav je da so cilji visoki, vendar je potrebno za uresničitev le-teh več časa.
Čas mirovanja so uspešno izkoristili pri ptujskem prvoli-gašu FC Ptuj. Igralci so namreč marljivo vadili pod vodstvom
novega trenerja Mitja Jonteza, ki je na Ptuj prišel iz Zagorja. Jontez ni neznano ime slovenskega futsala, saj je v njem kot trener prisoten že deset let; dve leti je deloval v domačem Zagorju, kjer je z ekipo postal državni prvak, nato je dve leti deloval v celjskem Živexu, bil je trener mladih nogometašev Dobovca, nazadnje pa je deloval v Cerkvenjaku.
O tem, kako je prišlo do angažiranja za FC Ptuj in kakšni so vtisi po prevzemu trenerskega dela, je novi ptujski strateg dejal: »Poklical me Marko Perger in kaj hitro sva se uskladila o vseh podrobnostih. Prvi vtisi
so zelo dobri, saj so igralci zelo disciplinirani in delavni. Na drugi strani jim manjka taktične discipline, vendar mislim, da smo na dobri poti glede odprave te pomanjkljivosti. Obstanek je primarni cilj in nanj seveda računam.«
Direktni obstanek bo v tej sezoni zelo težko zagotoviti, vendar pa obstaja še možnost v play-outu. »Naš cilj je, da se maksimalno pripravimo in že na današnjem (petkovem) gostovanju pri Puntarju poizkušamo narediti pozitiven rezultat. Temu sledi srečanje z Gorico, potem pa bi morali narediti dobro serijo. V bistvu
Postojnčanka Natalija Oto-ničar, ki se je v finale prebila s šestim rezultatom, na koncu pa osvojila osmo mesto. Dobro streljanje so pokazali tudi Željko Moičevic, ki je s 594 krogi drugi dan osvojil dobro 27. mesto, mladinec Grega Potočnik, ki je prvi dan s 588 krogi in 19. mestom že izpolnil pričakovanja selektorja, nato pa drugi dan svojo uvrstitev še popravil in se s 591 krogi uvrstil na 11. mesto, ter mladinka Nina Juvan, ki je s 392 krogi dosegla 34. rezultat.
Simeon Gonc
pa smo že začeli delati za naslednjo sezono, kjer bomo na-skakovali višje uvrstitve. Sicer pa je FC Ptuj zelo dobro organiziran in je veliko naredil za ta šport v tem koncu Slovenije,« je optimistično napovedal dogajanje novi strateg ptujskega prvoligaša Mitja Jontez.
Sicer pa tudi v 1. slovenski futsal ligi ne gre brez težav. Če sodimo po sporočilih iz KMN Živex iz Celja, ki nastopa pod imenom Pekarna Duh, potem bo zaradi njihovega izstopa iz lige slednja štela le 11 klubov. Priznani pa bodo rezultati te ekipe iz prvega dela, medtem ko se za drugi del tekmovanja njihove tekme ne delegirajo.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Klima Petek Maribor - Jeruzalem Ormož, Gorenje - Slovan, Krško - Cimos Koper, Ribnica Riko hiše - Trimo Trebnje, Merkur - Celje Pivovarna Laško.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Piran vrtovi Istre (sreda, 10. 2., ob 19.00 v športni dvorani Center), Celjske mesnine - Izola, Zagorje GEN I - Krim Mercator, Burja Škofije - Olimpija. Celeia Žalec in Krka sta v tem krogu prosti zaradi izstopa Brežic in Evro Casino Kočevja iz tekmovanja.
1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 12. KROGA: Radeče MIK Celje - Moškanjci Gorišnica, Krka - Alples Železniki, Ajdovščina - Grča Kočevje, Grosuplje - Celje Pivovarna Laško B, Sevnica - Sviš Pekarne Grosuplje, Šmartno 99 - Istrabenz plini Izola.
Mali nogomet
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
PARI 13. KROGA: Puntar Casino Safir - FC Ptuj (petek ob 19.00), Dobovec - Sevnica, Izola - Litija, Gorica - Oplast Kobarid.
Nogomet
PRIJATELJSKA TEKMA
V soboto, 6. 2., ob 13.uri bodo nogometaši Aluminija iz Kidričevega v prijateljski nogometni tekmi gostili ekipo tretjeligaša Šmartno ob Paki.
Danilo Klajnšek
Bowling
Državna liga
V	3. krogu državne lige so se igralci obeh ptujskih ekip v skupini 1 s tekmeci merili v bovlinškem centru BK 300 v Ljubljani. Tudi tokrat so bili uspešnejši člani ekipe Ptuj 1, ki so osvojili 5. mesto. Med posamezniki sta bila najboljša Bojan Klarič in Seba Kotnik. V skupnem seštevku še naprej vodi ekipa Epic 3, za petami pa ji je ekipa Piramida 1, ki je dosegla najboljši rezultat 3. kroga.
V	skupini 2 vodi ekipa Triglav 1, drugi so Gladiatorji.
SKUPINA 1
1.	EPIC 3	4334	2	6
2.	PIRAMIDA 1	4352	1	7
3.	EPIC 1	4307	3	9
4.	XTREME 1	4056	7	11
5.	PTUJ 1	4168	5	15
6.	NOVA GENERACIJA	4140	6	18
7.	OLIMPIJA 1
8.	BK300 2
9.	BK300 1
10.	PTUJ 2
4188	4	20
3997	8	25
3909	9	26
3722	10	28
Pomen kolon: št. podrtih kegljev v tem krogu, uvrstitev v tem krogu, skupno št. točk
PTUJ 2		povprečje
1. Ivan Švarc	1063	177
2. Samo Stanek	1050	175
3. Milan Berghaus	852	142
4. Silvo Strauss	757	126
skupaj: 3722		
PTUJ 1		povprečje
1. Andrej Vaš	951	158
2. Seba Kotnik	1119	186
3. Dušan Kostanjevec	974	162
4. Bojan Klarič	1124	187
skupaj: 4168		
JM
Atletika • Tina Jureš prva na Dunaju
23-letna Prleška atletinja Tina Jureš iz Bunčan (občina Veržej), ki nastopa za AK Panvita iz Murske Sobote, je na mednarodnem atletskem mitingu na Dunaju dosegla izjemen uspeh. V teku na 200 metrov je z rezultatom 24,70 zmagala, na 60 metrov pa je tekla osebni rekord (7,61) in osvojila 8. mesto.
NŠ
Mitja Jontez, novi trener FC Ptuj
Futsal • 2. SFL - vzhod
REZULTATI 13. kroga: KMN Zavrh Masind - Cerkvenjak Gostišče Anton 2:4 (1:3), KMN Slovenske Gorice
-	FSK Kebelj 3:2 (2:0), KMN Tomaž
-	KMN Nazarje Glin 6:2 (3:2), FC Maribor Branik - KMN Benedikt 9:5 (5:1).
1.	NAZARJE GLIN 13 10 2 1 74:45 32
2.	FSK KEBELJ 13 6 4 3 52:32 22
3.	MARIBOR B. 13 7 1 5 66:52 22
4.	KMN TOMAŽ 13 7 1 5 56:48 22
5.	ZAVRH MASIND 13 4 3 6 58:61 15
6.	KMN BENEDIKT 13 5 0 8 63:76 15
7.	CERKVENJAK 13 2 4 7 33:59 10
8.	SLOV. GORICE 13 2 3 8 55:84 9
Petelini še v igri za 1. SFL
Tomaž - Nazarje 6:2 (3:2)
STRELCI: 1:0 Bohinec (3), 2:0 Rob (7), 3:0 Kamenšek (8), 3:1 Letojne (12), 3:2 Metulj (12), 4:2 Mar (29), 5:2 Kamenšek (31), 6:2 Kamenšek (39 - 10 m).
TOMAŽ: Vrbanič, S. Majcen, Rob, Kralj, Krajnc, Bohinec, Piberčnik, Kamenšek, A. Majcen, Plohl, Mar, Mlinarič, Goričan. Trener: Zvonko Gašparič.
IGRALEC TEKME: Franci Kamen-šek (Tomaž)
Trinajsti krog je na Hardeku postregel z derbijem med Tomažem in Nazarjami. Naziv derbi kroga so igralci obeh ekip upravičili, saj je okrog 100 gledalcev videlo lepo in odprto predstavo, kjer so Petelini Nazarjam zadali prvi prvenstveni poraz.
Obe ekipi sta prikazali všečno igro s številnimi priložnostmi. Uvodoma so bili nevarnejši gostje, a je domačemu vratarju Vrbaniču uspelo zdržati brez prejetega zadetka. Ob izteku tretje minute se je Bohinec po podaji vratarja Vrbaniča odlično znašel pred golom Nazarij in po-vedel svoje moštvo v vodstvo z 1:0. V 7. minuti smo doživeli eksplozijo veselja domače publike po prekrasnem golu Roba - odlično akcijo so odigrali Piberčnik, Plohl in na koncu Rob. Le minuto kasneje so varovanci
trenerja Zvonka Gašpariča mrežo nasprotnikov zatresli še tretjič: Kamen-šak je neubranljivo poslal žogo pod prečko. Vroča je bila tudi dvanajsta minuta, ko so gostje v pičlih 10 sekundah zadeli v polno kar dvakrat. Najprej je ob obilici smole domačega vratarja zadel Letojna, na 3:2 pa je znižal Metulj, sicer s 33 zadetki prvi strelec drugoligaške karavane na Vzhodu.
V nadaljevanju so bili boljši gostitelji, ki so mrežo vratarja Supina zadeli še trikrat. Na derbiju seveda ni šlo brez vroče krvi, vendar sta sodnika Bernard Avramovič in Miro Vuk strasti umirila s kar sedmimi rumenimi kartoni. Prvi mož tekme, Kamen-šek, je bil glavni akter pri petem in šestem golu Tomaža.
Zmaga je Peteline obdržala v boju za uvrstitev v dodatne kvalifikacije za uvrstitev v 1. SFL. V petek, 5. februarja, igralce Tomaža v Mariboru pri Braniku ob 19. uri čaka odločilna tekma za uvrstitev v dodatne kvalifikacije.
UK
Nogomet • Denis Perger, Parma
Zgodba o uspehu mladega Jiršovčana
Osebna izkaznica: Denis Perger
Rojstni datum: 10. 6. 1993 Višina: 184 cm; teža: 75 kg
Družina: oče Boris, mama Metka, brat Leon (10 let) Šola: dijak Srednje elektrotehnične šole Ptuj Naslov: Jiršovci, Destrnik Igralno mesto: levi bočni
Dosedanji klubi: NŠ Poli Drava, Labod Drava, Parma Manager: Amir Ružnič
Denis Perger je od šestega leta dalje zapisan nogometu. »Začelo se je tako, da sem na Denisovo prigovarjanje na zelenici za hišo postavil gola. Sploh nisem slutil, da bo to za njega pomenilo več kot samo igro; nogomet ga je popolnoma prevzel in pri tem je bil izredno vztrajen. Včasih sem z njim igral skupaj tri ure, velikokrat se nama je pridružila še žena Metka, tako da je bilo bolj zanimivo,« je o sinovem zgodnjem navdušenju za nogomet v smehu povedal oče Boris. Starša sta videla, da mu nogomet veliko pomeni, zato ga pri tem nista omejevala, saj je bil obenem odličen učenec, ki z učenjem v šoli ni imel težav.
Čeprav je bil oče sam nekdanji igralec ptujske Drave, je hitro ocenil, da sin potrebuje strokovne treninge. Tako ga je vpisal v NŠ Drava. »'Kaj ste pripeljali tega divjaka', so mi v smehu rekli na Dravi, ko so videli, da je Denis treninge vzel zelo zares. To je za naju z ženo sicer pomenilo ogromno prevozov iz Jiršovcev na Ptuj in obratno, a drugače ni šlo. Denis je v šoli nastopal tudi v drugih športih: na skoraj vseh atletskih tekmovanjih se je uvrščal pri vrhu, zato so ga vabili tudi v atletski klub. Ob tem je obiskoval še glasbeno šolo, kjer je igral harmoniko,« je ponosno povedal Boris Perger, ki je hvaležen vsem na OŠ Destr-nik, da so Denisa podpirali pri vseh dejavnostih.
Od šestega leta v NŠ Poli Drava
Za popoln nogometni razcvet Denisa je krivih' veliko
zanesenjakov v NŠ Poli Drava. »Glede na razmere, v kakšnih delajo, so njihovi dosežki vredni vse pohvale. Med posamezniki bi omenil trenerja Mirana Ljubca in Damjana Vogrinca, ki bi se jima rad posebej zahvalil za Denisov nogometni napredek. Tudi vodja šole Boris Emeršič je bil z njim vselej izredno korekten in pripravljen pomagati,« pove Boris.
Denis je s svojimi igrami kmalu navdušil tudi reprezentančne trenerje v mlajših selekcijah. Nazadnje je bil član selekcije U-17, ki jo vodi Borut Jarc. Slednji je Denisu zaupal vlogo na levem bočnem položaju, ki jo je ta brez težav izpolnjeval. Odlične predstave so Denisu zagotavljale stalno mesto v reprezentanci, s katero se je uvrstil tudi na evropsko prvenstvo v Estoniji. Tam so igrali v skupini s Francijo, Ukrajino in Estonijo, Denis pa je prejel veliko pohval na račun svoje igre. »Najlepše je bilo tisto sporočilo, ki ga je poslal menedžer angleškega Leedsa. Le-ta je čez nekaj dni poslal kartico z njegovo sliko in prosil, da mu jo vrne podpisano,« pove Boris.
Prav reprezentančne predstave so povzročile še večje zanimanje za mladega Denisa. Na priporočilo Boruta Šalamuna je za njegovo nogometno prihodnost začel skrbeti znani menedžer Amir Ružnič, ki se je prepričal v Denisovo nogometno znanje. Ružnič je izkoristil svoje odlične povezave po vsej Italiji in navezal stike z nekaterimi prvoligaški-mi klubi. Na koncu je bila najbolj vztrajna Parma, ki si ga je takoj želela v svoji sredini in je bila pripravljena sprejeti vse
Foto: Črtomir Goznik
Denis Perger je v jesenskem delu sezone 2009/10 odigral tri tekme za člansko vrsto Laboda Drave, kamor se je prebil neposredno iz kadetske ekipe.
pogoje. »V Parmi so nas nastanili v hotel, zvečer pa so nas v klubu sprejeli kot kralje, kot bi bil Denis že 10 let njihov član. V sejni sobi so bili prisotni šte-
vilni direktorji kluba, na koncu je prišlo do podpisa pogodbe. Gre za šestmesečno posojo od Laboda Drave, po kateri lahko pride do odkupa. Denisa tako
Parma ima eno najmočnejših nogometnih šol v vsej Italiji - odslej bo njen član tudi Denis Perger.
Denis Perger: »Nikoli nisem popolnoma zadovoljen, vedno hočem več«
Kako si se znašel v Parminem internatu, kakšen je tvoj delovni dan?
Denis Perger: »Kot vsak mladi športnik sem si tudi jaz želel okusiti igranje v tujini. Do tega prestopa, v takšen klub, kot je FC Parma, pa je vodila le ena pot: na njej pa je eno in osnovno vodilo delo, delo in še enkrat delo ... Zavedam se, da se je moja prava nogometna pot sedaj šele začela in da moram sedaj vse, kar sem 10 let sedaj gradil v NŠ Poli Drava Ptuj, nadgraditi. Nikoli nisem popolnoma zadovoljen, vedno hočem več in zato se trudim na vsakem treningu. Vsak trening je pomemben za moj razvoj. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil NŠ Poli Drava Ptuj, ki sem jo obiskoval 10 let in je najbolj zaslužna za moje nogometno napredovanje. Zahvala gre vsem trenerjem in strokovnemu vodstvu NŠ Poli Drava Ptuj.
Moji dnevi so sedaj precej 'dolgočasni': vsako jutro ob 7.00 se zbudim in odpravim na zajtrk. Fantje se po njem odpravijo v šolo, jaz pa šolo obiskujem 'na daljavo'. Ob 13.00 imamo kosilo, ob 14.00 pa nas pred domom že čaka avtobus, ki nas odpelje na igrišča. Ob 15.00 se začne trening in traja dve uri, temu sledi še fitnes. Ob 18.00 se vračamo v internat oz. Parmin nogometni dom. Ob 19.00 sledi večerja, nato pa ima vsak čas zase: lahko se sprošča ob gledanju televizije, brska po internetu, nato se odpravimo spat. Vsi dnevi so zaenkrat enaki, saj se šele navajam na novo okolje, spoznavam nove ljudi in sklepam nova prijateljstva.«
Kako trenirate: kako dolgo, s kolikimi trenerji, na kakšnih igriščih, kdo so tvoji soigralci?
Denis Perger: »Treniramo enkrat na dan, od 15.00 do 17.00. Na treningu nas spremljajo glavni trener, pomočnik trenerja, trener za segrevanje in razgibalne vaje ter fizioterapevt. Igrišča se zelo razlikujejo od slovenskih: Parma ima v lasti pet nogometnih igrišč z naravno travo, dve manjši igrišči z umetno travo in eno veliko igrišče z umetno travo. Vsaka selekcija ima na voljo svoje igrišče in vse selekcije trenirajo hkrati. Moji soigralci prihajajo iz različnih koncev sveta, iz Francije, Gane, Romunije, Švice, Srbije in seveda Italije.«
Kako napreduje tvoja italijanščina?
Denis Perger: »Glede na to, da sem v Italiji komaj dva tedna in da se pred tem nisem nikoli učil italijanščine, se še kar dobro znajdem v tujem jeziku. Takoj po preselitvi je po mene prišel spremljevalec, ki me je odpeljal v šolo, kjer sem se vpisal k tečaju italijanščine. Sedaj obiskujem tečaj ob ponedeljkih in petkih. Upam, da bom čim prej obvladal italijanski jezik.«
Kako poteka tvoje šolanje mehatronike na daljavo?
Denis Perger: »Moja razredničarka je zelo razumljiva gospa in je našla takoj rešitev za moje nadaljnje šolanje po preselitvi v Parmo. Res je, da je tudi za šolo to nekaj novega, saj takšnega primera še niso imeli. Zelo se trudijo, prav tako kot jaz, da bi bilo vse skupaj čim lažje: jaz glede ocen, šola pa glede znanja, ki ga potrebujem. S šolo imam takšen dogovor, da mi profesorji ali moji sošolci pošiljajo preko interneta snov, jaz pa se iz tega učim, potem sledi še ocenjevanje. Trudim se, ker bi rad uspel v nogometu, prav tako pa bi rad dokončal šolo. Če hočeš nekaj doseči in imaš jasne cilje, se da vse doseči z delom in voljo.«
že čaka petletna pogodba, z Dravo pa je že dogovorjena tudi višina odškodnine, ki jo mora plačati Parma. Zahvalil bi se vsem v ptujskem klubu, ki so pri prestopu korektno sodelovali. S pogoji se je z Ružni-čem uskladil tudi novi športni direktor Zoran Pavlovič. Drugi dan smo morali pogodbo podpisati tudi starši,« je povedal Boris in nadaljeval: »Že pred tem smo morali urediti vse potrebno na Srednji elektro šoli, kjer je Denis obiskoval 2. letnik Mehatronike - sodelovali smo s svetovalno službo šole, ravnateljem in razredničarko.
Ker je bil dober učenec, smo se lahko dogovorili za opravljanje izpitov na daljavo. Vsi so mu zaželeli prijetno počutje v Italiji, že takoj pa so se začeli dogovarjati, da bi šli ob kakšni priložnosti na izlet v Parmo.«
Denis je tako ostal v internatu v Parmi. »Ko smo se poslavljali, je bilo to za oba z ženo čustveno precej težko doživetje, tudi solze so tekle. A veva, da je Denis trden, vztrajen, samozavesten in obenem trmast fant, ki si nadvse želi uspeti,« je povedal Boris Perger. Internat v Parmi je dejansko zaprt kompleks, v katerega ni mogoče vstopiti brez posebne izkaznice in kode. Denis je takoj dobil osebnega spremljevalca, ki poskrbi za prevoze v mesto in druge podrobnosti. Delovni dan sedaj poteka tako, da mora dopoldan obiskovati individualni tečaj italijanščine (z učiteljem se sporazumeva v angleščini), popoldan pa so na sporedu treningi. Le-ti potekajo na kompleksu izven internata, na petih igriščih z naravno travnato površino in trajajo praviloma tri ure - od 15. do 18. ure. Na njih delajo z vsako selekcijo trije trenerji, ki imajo na voljo številne pripomočke za vadbo svojih varovancev. »V Denisovi ekipi, ki bo nastopala v Prima-veri, ligi mladih ekip, so igralci iz vseh koncev sveta. Denis je zaenkrat navezal najmočnejše stike s Švicarjem, ki ima srbske korenine, in igralcema iz Francije in Gane, s katerima se sporazumeva v angleščini. Denisovo pripravljenost so trenerji ocenili kot odlično, kar me ne preseneča, saj je tudi doma treniral vsaj tri ure na dan,« je za konec povedal Denisov oče Boris Perger, ki bo sina zagotovo obiskal na prvem turnirju, ki bo na sporedu februarja.
Jože Mohorič
Športnik leta 2009
Vaš izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www. sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www. sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za kateregakoli šport-
nika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kola-rič, Mina Markovič, Majda Ra-ušl, Vesna Rojko, Sabina Ko-lednik, Nuša Štefančič, Dejan Zavec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
v Štajerski	T	E	D	NI	iv (rradioptuj IIb 89,8 -98.E- ICH3
športnik leta - spodnjega podravja - 2009					
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
Kuharski nasveti
Kvašeno testo
Kvašeno testo je eno najstarejših znanih vrst testa. Začeli so ga uporabljati za izdelavo kruha, danes pa je osnovno kvašeno testo najbolj razširjeno v pekarstvu. Z dodatkom maščobe, sladkorja, jajc, mleka in začimb dobimo boljše kvašeno testo, ki ima velik pomen tudi v slaščičarstvu.
Testo najprej zamesimo, ga pustimo vzhajati in ga dokončno oblikujemo. Uporabiti moramo kvalitetno moko, ki mora vsebovati dober lepek, ki veže vodo, daje večji izkoristek testa in zadržuje med vzhajanjem nastale pline. Pri izbiri moramo upoštevati barvo, kakovost lepka in način zaklejitve škroba. Mešamo lahko različne tipe in kakovosti moke. Moko pred uporabo segrejemo in preseje-mo. S tem jo zrahljamo in izločimo primesi. Zrahljana moka pri mesitvi hitreje vpije več vode in testo je prej zamešeno.
Testo za krofe
Potrebujemo: 60 dkg moke, žličko soli, 3 dkg kvasa, ščep sladkorja za kvas, 3 do 5 dkg maščobe, 2 rumenjaka, 1 dl mleka. Iz vsega tega zamesimo testo, vzhajano najprej malo razvaljamo, potem razvlečemo. Nadevamo , vzhajamo in lahko pečemo ali kuhamo.
Za krofe uporabimo pšenič-no gladko moko ali mešanico ostre in mehke moke, le redkoma, vendar še vedno primerno za bogato kvašeno testo, uporabljamo ostro moko.
Tekočina, ki jo uporabimo pri pripravi krofov, je mleko
ali mešanica mleka in vode. Količino mleka natančno težko določimo, saj je to odvisno od čvrstosti testa, ki ga želimo doseči, vlažnosti moke in količine ostalih dodanih sestavin. Testo za krofe tudi sladkamo, če pripravljamo toplo kvašeno testo, lahko uporabimo kristalni sladkor, saj se z dodajanjem toplih sestavin stopi, pri pripravi hladnega kvašenega testa pa dodajamo sladkor v prahu. Prav tako uporabljamo sladkor v prahu pri tistih receptih za krofe, ki vsebujejo malo tekočine.
Testo za krofe tudi rahlo solimo. Dodatek soli v moki izboljša lepek in ta vpije več tekočine pri gnetenju testa. Vzhajano testo brez soli tudi težko obdrži obliko in nima primernega okusa. Za rahljanje oziroma vzha-janje pri krofih najpogosteje uporabljamo kvas, ki je naravno rahljalno sredstvo. Nekateri del kvasa nadomestijo s pecilnim praškom, takrat testo za krofe še lepše vzhaja in krofi so po peki bolj prožni.
Za kvašeno testo, iz katerega pripravljamo krofe, uporabljamo tudi jajca. Uporabljamo sveža kokošja jajca, po večini samo rumenjak, saj beljaki testo izsušijo. Dober okus in na kvaliteto testa vpliva tudi maslo, ki ga lahko zamenjamo z namensko margarino. Maščobo vedno stopimo, delno ohladimo in jo dodamo, ko imamo že grobo zgneteno testo. Dodatek maščobe v testu vpliva tudi na okus.
Kot dodatke za okus dodajamo k testu za krofe še rum, limonin sok in sok oranže, zmlete dišave, začimbe in vani-ljev sladkor. Še bolje pa je, da v
Tačke in repki
Krvav urin pri zlatem prinašalcu - II. del
V prejšnjem prispevku sem obdelal nekatere možne in najpogostejše bolezenske vzroke za pojav krvi v urinu pri psih. Kot možen vzrok omenjenemu bolezenskemu stanju so vsekakor tudi bolezni ledvic, ki so pri kužkih relativno pogoste.
Ledvice so paren organ in imajo pomembno vlogo v organizmu, saj vzdržujejo homeo-statsko ravnotežje v organizmu, organizem očistijo odpadnih strupenih snovi, kot so produkti presnove, saj čistijo kri in z urinom izločijo odpadne snovi iz organizma, z nadledvičnimi žlezami skrbijo za kvalitetno tvorbo rdečih krvnih telesc in še bi lahko našteval. Ledvici ležita globoko v trebušni votlini in sta relativno dobro zaščiteni pred mehanskimi vplivi okolja, sta pa zelo izpostavljeni in občutljivi na bakterijska vnetja, ki se lahko razširijo na ledvici iz mehurja. Prav to pa je zelo pomembno, da kot lastniki malih hišnih ljubljenčkov vemo in si dobro zapomnimo. To poudarjam zaradi tega, ker po dolgoletnih izkušnjah v ambulanti za male živali vedno znova opažam, da lastniki kužkov in tudi muc prepozno opazijo, da ima njihova žival težave z mehurjem. Vzroke za to sem opisal že v prejšnjem prispevku, posledica tega pa je, da lahko v bistvu nedolžna infekcija mehurja privede do okvare in odpovedi
Foto: Martin Ozmec
mleku, s katerim bomo zgnetli testo, skuhamo manjši del vani-ljeve palčke. Takrat bo testo res dobro odišavljeno z vaniljo in bo okus po vanilji tudi po cvre-nju krofov.
Zraven vseh sestavin in dodatkov, iz katerih je pripravljeno kvašeno testo za krofe, je pomembna tudi tehnika izdelave kvašenega testa. Tako pri stepanju testa ne dvigujemo preveč visoko, da vanj ne vtepemo preveč zraka, zaradi česa nastanejo v testu prevelike zračne luknje in so ocvrti krofi v sredini votli. Stepeno testo pokrijemo s kuhinjsko krpo in damo vzhajat na topel, vendar ne na presuhi prostor, saj se bo testo na preveč suhem prostoru preveč osušilo. Testo vzhajamo tako dolgo, da ga je enkrat več, kot ga je prvotno bilo, nato ga oblikujemo.
Oblikovanje testa je še vedno najprimernejše kar ročno. Kar pomeni, da vzhajano testo razščipamo na enako velike koščke testa, koščke lahko tudi tehtamo, tako da bodo res vsi krofi enako težki. Če surovo testo tehtamo, naj tehtajo od 5 do 7 dekagramov, tako dobimo po cvrenju srednje velike krofe. Nato koščke testa na ne-pomokani delovni površini na hitro skroglamo, jih položimo na pomokan prt in ponovno
vzhajamo tako dolgo, da so enkrat večji, kot so bili pred vzhajanjem. Če vam kroglanje na delovni površini ne uspeva najbolje, jih skroglajte v rokah. Tako oblikovani krofi na sredini niso votli. Če pa se bolj zanese-te na izrezovanje krofov, testo razvaljajte na dobro pomokani deski, za palec na debelo, in jih izrezujete s pomočjo modela za krofe ali drugega modela. Manj primerne so skodelice za čaj ali belo kavo, ker z izrezovanjem v surove krofe stisnete tudi nekaj zraka, ki je v skodelicah. V tem primeru je bolje uporabiti plastične kozarce in na dnu kozarca narediti večjo luknjo.
Zelo pomembno je tudi cvre-nje krofov. Maščoba za cvrenje naj bo ogreta na 160 do 170 C. Če oblikovanih krofov med vzhajanjem nismo obračali, je pomembno, da jih damo v vročo maščobo z vzhajano stranjo navzdol, da lahko med cvre-njem še vzhaja spodnja stran. Prvo polovico cvrenja poteka v zaprti posodi, druga polovica cvrenja v odprti posodi. Preden vzamemo krofe iz vroče maščobe, je najbolje, da vsaj pri enem preverimo, z zobotrebcem, če so v sredini ocvrti. Polagamo jih na papirnate serviete. Še tople napolnimo z marmelado in po-tresemo s sladkorjem v prahu.
Vlado Pignar
ledvic. Vnetje ledvic je huda zadeva, pogosto smrtno nevarna, saj se kri ne čisti. Strupeni produkti presnove zaostajajo v organizmu, posledično prihaja do okvare jeter in stanja živali, ki se imenuje uremija, ki se konča s smrtjo živali. Prebolelo vnetje ledvic lahko ledvici okvari in kasneje funkcionirata samo delno. V veterinarski medicini na žalost nimamo aparatov za čiščenje krvi, tako imenovanih dializnih aparatov, oziroma je dializa še v povojih in še to v Ameriki. Vzroki za to so predvsem obilje krvnih skupin pri živalih in finančna obremenitev lastnika živali, če bi se odločil za dializo. Iz zgoraj navedenega vidimo, da je treba pri vnetjih mehurja pri malih živalih, sploh če opazimo kri v urinu, odreagi-rati hitro in poiskati pomoč pri veterinarju in ne čakati z mislijo, saj bo minilo, saj je kužek še videti v redu, hrano še uživa in podobno. Diagnoza ledvičnega obolenja v dobro opremljeni veterinarski ustanovi ne predstavlja večjega problema in se postavlja na podlagi biokemične in hematološke analize krvi,
z ultrazvočnim in rentgenskim pregledom in seveda z natančnim kliničnim pregledom živali. Pravočasno odkrito in začeto zdravljenje vnetja ledvic je uspešno, v začetku je pogosto kombinirano z infuzijami in aplikacijami antibiotikov in ostale terapije večkrat dnevno. V hujših primerih ostanejo živali v bolnišnici na zdravljenju, seveda če so primerno socializi-rane in sodelujejo pri zdravljenju. Kasneje je potrebna še dolgotrajna terapija z antibiotiki in dietna prehrana.
Na žalost vedno pogosteje di-agnosticiramo različna maligna obolenja urogenitalnega sistema pri kužkih, kjer je prav tako en od simptomov krvav urin. Pogosti so tumorji ledvic, ki so prognostično ugodni, saj s pravočasno odkritim tumorjem in odstranitvijo ledvice žival živi normalno dalje. Tudi pravočasno odstranjeni tumorji mehurja so prognostično kar ugodni, sploh če jih kombiniramo s kemoterapijo. Pri ženskih živalih je še cela vrsta bolezni rodil od infekcijskih do novotvorb, katerih rezultat je, da opazimo kri iz spolovila. Infekcijska bolezen, ki jo prenašajo klopi, imenovana erlihioza, je lahko vzrok krvavemu urinu, prav tako zastrupitev s strupi za podgane na bazi dikumarola.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Na koncu prispevka bi rad še enkrat poudaril, da je pravočasno začeto zdravljenje bolezni, pri katerih je skupen simptom krvav urin, prognostično ugodno in zelo uspešno. Živali nam svojih težav ne povedo. Le vesten lastnik, ki živi s svojim ko-smatinčkom v tesnem stiku, bo to tudi takoj opazil. Lastnikom tudi svetujem, da se odzovejo mnenju svojega veterinarja, če jih napoti ali svetuje diagnostiko v bolje opremljeni veterinarski ustanovi. Pogosto sem priča zapoznelemu prihodu pacienta z močno napredovalimi bolezenskimi znaki in ob slabi pro-gnozi zdravljenja veliki žalosti lastnika, s komentarjem, da se je kužku že trikrat ponovilo, pa je bilo vedno po injekciji oziroma tabletah boljše in zato niso prišli prej. Ne pozabite, vedno je treba čim prej razčistiti in najti vzrok, ki je pripeljal do pojava bolezenskih znakov, saj se je le tako možno pravilno boriti proti bolezni. To je zelo pomembno predvsem pri živalih, ki nam na žalost svojih bolezenskih znakov in težav ne morejo povedati, lahko nam jih le pokažejo, a le, če jim znamo in smo jim pripravljeni prisluhniti. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Posodobljeni GERKi
Sedaj je pravi čas za preverbo vašega stanja GERKov
V sredini meseca januarja je MKGP zaradi očitkov s strani revizije Evropske komisije ter za zagotovitev pravilnega dodeljevanja sredstev izvedlo posodobitev GERKov v svoji bazi podatkov. Razlog za navedene ugotovitve gre iskati v dejstvu, da je bila obstoječa evidenca sestavljena iz letalskih posnetkov iz let 2006 in 2009, predvsem v prvem primeru (vse do danes) pa je v naravi bilo evi-dentno kar precejšnje število odstopanj od predpisov EU komisije, saj stari posnetki niso izkazovali ažurnega in pravilnega stanja v naravi. Iz tega razloga so bile določene površine interpretirane kot nekmetijske ter iz GERKov izvzete. Dodatni problem so predstavljali zamiki na ortofoto posnetkih. Pogosto je bil zamaknjen DKN (digitalni katastrski načrt), ki je povzročil večja ali manjša odstopanja, s tem pa nejasnosti. Večina kmetij bi v tem času že morala prejeti pisni dokument od ARSKTRP, v katerem ista institucija navaja podatke v zvezi s spremembami za dotični KMG MID. Izpise bodo prejele vse tiste kmetije, ki se jim je vsaj en GERK spremenil za več kot 50 m2. Za pridobitev novega stanja v bazi GERK je Agencija v skladu z EU predpisi upoštevala stopnjo tolerance 0,75 m na zunanjem obodu GERKA, kar pomeni, da GERK lahko za največ to vrednost sega v nekmetijsko rabo. Na ta način so bile iz GERKov izločene neupravičene površine, kot so npr. ceste, gozd, zaraščene površine ipd. Hkrati so bili iz GERKov odpravljeni t. i. mostički ter dolgi in ozki povezovalni pasovi čez nekmetijsko rabo.
Odprava mostičkov, iz enega GERKa je nastalo šest novih.
Znotraj kmetijskega gospodarstva so bili združeni soležni GERKi z isto vrsto dejanske rabe. Izbrisani so bili GERKi z neupravičenimi vrstami dejanske rabe (1410 - kmetijsko zemljišče v zaraščanju, 1420 - plantaža gozdnega drevja in 1500 - drevesa in grmičevje ter 9999 - neupravičena površina pri kontroli na kraju samem).
Na vse kmetije, ki so omenjeni izpis že prejele, želimo apelirati, da preverijo svoje novo stanje. To lahko najbolj enostavno storijo na svetovnem spletu, v bazi GERK, na naslovu http://rkg.gov.si/GERK/viewer.jsp, seveda pa se lahko oglasite tudi pri svojem kmetijskem svetovalcu in skupaj bosta morebitne nejasnosti lahko lažje ugotovila in definirala. Če novo stanje ne izraža dejanskega stanja v naravi ali se z novim stanjem ne strinjate, lahko to stanje nato uskladite na Upravni enoti. To je potrebno storiti najpozneje do en dan pred elektronsko oddajo zbirne vloge, sicer bo na dan izpolnjevanja vloge v bazi še vedno staro stanje in vaše vloge ne bo mogoče vložiti na korigirano situacijo GERKov. Poudarjamo še, da je treba popraviti tudi tiste GERKe, ki so morebiti še vedno ostali vrisani po katastru, namesto po dejanski rabi. Enako velja v primerih, ko posamičen GERK izkazuje znotraj iste šifre dvojno rabo: njivo in travnik. Tudi to nepravilnost je potrebno odpraviti v izogib morebitnim kontrolam na kraju samem in na tej osnovi sledečim sankcijam v izreku odločb.
Travniški GERK v svetli lisi zavzema tudi njivo
Samo preverjeno in pravilno stanje v bazi GERK bo omogočalo nemoteno in uspešno delo v kampanji EIV 2010, ki se hitro bliža in bo tudi letos potekala od marca do maja. Na vse vlagatelje apeliramo, da se dodeljenih terminov držijo, morebitne zadržke pa nemudoma po prejemu pošte v obdobju kampanje sporočijo strokovnemu sodelavcu, pri katerem boste imeli termin za vlogo.
Jože Murko, KGZ Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
■s-.'.Á'ov
Sedaj pa ... (I. del)
Lansko leto se ^ je zaključilo s kar
i* nr ^| precej optimizma.
Tečaji so rasli in se na poti skoraj niso ustavili. Novice, ki smo jih bili deležni, so kazale samo na izboljšanje razmer in rast gospodarstev, pod površjem pa le niso bile tako rožnate. Nekaj od teh pa je sedaj pokazalo svoj pravi obraz. Prodaja nepremičnin v ZDA je namreč ob izteku državne pomoči (nižji davki za prvi nakup nepremičnine) spet močno padla. Temu je seveda potrebno dodati tudi sezonsko gibanje, saj je bila prodaja nepremičnin v zadnjem četrtletju vedno nizka. Kljub vsemu pa je bil padec precej večji od napovedi. Še najbolj se je trg prestrašil novih ukrepov in zakonodaje, ki jih je predlagal ameriški predsednik. Močno namreč želi omejiti moč bank oz. predvsem njihove špekulacije. Banke po novem predlogu ne bi mogle investirati "vse povprek", kot so to počele do sedaj. Preprosto povedano, deliti bi se morale na banke, kjer se varčuje, in na banke, kjer se investira. Kolikor sem o tem uspel najti informacij, so ti predlogi "vrnitev" v leto 1998 oz. 1999, ko so tovrstne omejitve odpravili. Predlogi so bili torej podani in očitno izhajajo iz prakse, več o tem pa, ko bodo bolj definirani, saj bo preteklo še kar nekaj časa, da bo sama ideja postala bolj otipljiva.
Izteklo se je tudi prvo leto Oba-movega predsedovanja, in kot so pokazale ankete, je predsednik izgubil precej podpore. Izpolniti ni uspel skoraj nobene predvolilne obljube in vedno več ljudi je prepričanih, da je volivcem v celoti obrnil hrbet. Precej skrbi podjetjem in bor-znikom povzroča tudi napovedan umik državnih pomoči in stimulacij gospodarstvu v mesecu marcu. Verjetno umika vsaj od začetka ne bo, ali pa bo ta zelo počasen in izveden postopoma, saj bi prehiter postopek umika gospodarstvo zagotovo potisnil nazaj v recesijo.
Nekaj več pozornosti moramo tokrat nameniti Kitajski, saj je v letošnjem letu postala največja izvoznica na svetu. S tega mesta je izrinila celo Nemčijo. Podatki za gospodarsko rast Kitajske kažejo na več kot 10-odstotno rast, s tem v zvezi pa so se začeli pojavljati prvi problemi o pregrevanju gospodarstva. Že od lanskega leta je namreč možno zaslediti vedno več podatkov in opozoril o morebitnem nepremičninskem balonu na Kitajskem. Kitajska vlada očitno problem pozna in spremlja, saj je pred kratkim centralna banka začela ukrepati. Bankam so naročili povečanje rezerv in s tem pričeli zaustavljati prekomerno likvidnost. Širijo se tudi govorice, da so določenim bankam preprosto prepovedali kreditiranje. Največji problem prestavljajo stroški dela, saj so ti začeli rasti in Kitajska s tem izgublja svojo poceni delovno silo, kar sicer povečuje interno potrošnjo, kljub vsemu pa je to začetek konca obdobja zlate dobe oz. močne rasti vsakega gospodarstva. Prostora za rast ima Kitajska kljub vsemu še ogromno. Zadnje zategovanje likvidnosti je tudi sprožilo padec borz in surovin. Cene surovin so namreč rasle skoraj izključno zaradi Kitajske in njene rasti ter s tem povezanega večjega povpraševanja. Takoj, ko se je likvidnost nekoliko omejila, so trgi hitro zdrsnili navzdol.
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Bela lilija
Vprašanje: Sem redna bralka vaše rubrike, ker ste mi enkrat že pomagali z nasvetom. Takrat je bilo v radijski oddaji in vaš nasvet sem upoštevala, zato se vam zahvaljujem. Tokrat sem se odločila, da vam pišem. Sploh ne vem, kako naj vprašanje zastavim, nanaša se na ljubezen, pravzaprav veliko in že dolgo razmišljam o tem in sedaj sem se le končno odločila, da se rešim teh dilem (daljše pismo).
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, jasno je, da vam v življenju ni enostavno in da se pravzaprav gibate v začaranem krogu. Včasih so razpotja usode zelo težka in nerazumljiva. Človek le s težavo pogleda naprej in uvidi upanje. Po zveznih namigih imate premalo samozavesti, ki izvira in temne samopodo-be v otroštvu. Na svoj način ste si ustvarili določen temen lik o sebi in ste o tem še danes prepričani. Ste še zelo mladi, da bi se poniževali in da se ne bi dalo določene stvari spremeniti. Na zadeve boste morali pogledati drugače in tako se bo pravzaprav našla
tudi pot in z njo upanje. Niste slaba oseba in ravno zaradi tega ne vidim smisla, da bi se morali v življenju poniževati. Prav tako je jasno nakazano, da ne boste naredili nobenega koraka v smeri ločitve. Res pa je, da boste morali najti načine za spremembe in novosti, ki bodo nujne. Pomembno je, da se s srčnim izvoljencem pogovorite in da naredita določen skupni načrt poti, po kateri bosta hodila. Še enega otroka vam odsvetujem, kajti situacija se mora najprej razrešiti v smislu tega, da najdeta pravo pot. Pravilno je tako, da najdeta tudi upanje in vero v vajino ljubezen. Njegova pot ni pravilna in sedaj ima možnost, da se spremeni in uvidi, kje dela napake. Prepiri ne vodijo nikamor in tudi morate popaziti, da po nepotrebnem ne dvigujete glasu, kajti s tem
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
ne pridete daleč. Krivda, kot jo opisujete, ne obstaja in je zaradi tega iluzija. Ni dobro, da razmišljate pretirano črnogledo, ampak pomembno je, da boste našli moč in tako imate možnost za spremembo. Draga Bela lilija, pojem ljubezni je tako dragocen, kot je dragoceno vaše življenje. Zaupano je v vaše roke in nevidna roka vas vodi in usmerja. Tako lahko vedno najdete določene odgovore in moč za naprej. Daleč od tega, da bi vam bilo enostavno. Jasno je, da boste morali najti tudi tehnike sproščanja in da morate uvideti, da upanje umre zadnje. Človek se nikoli ne sme poniževati in razmišljati o brezizhodni situaciji. Na začetku tega pisanja sem pričel pisati o začaranem krogu
in točka vstopa je tudi točka izstopa. Meje, ki si jih ne znate postaviti, se boste moral naučiti, kajti le tako vam bo mnogo lažje. Življenje je večni izziv in poleg preizkušenj prinaša lepe zadeve. Ravno zaradi tega nikoli ne pozabite, da ste bitje Luči. Bela lilija je zelo nežna roža in simbolizira nedolžnost in ravno takšna je vaša duša. Upanje je tisto, ki je ostalo v Pandorini skrinjici za vedno - tam ga najde vsak, ki ga išče. Srečno!
Šifra: Kaja
Vprašanje: S fantom sva bila pol leta skupaj, zdaj se samo občasno dobivava na pijači ali pa se slišiva po telefonu. Zanima me, če bova še kdaj skupaj?
Odgovor: Draga Kaja, mladostniške ljubezni so nekaj prijetnega in prinašajo upa-
nje in harmonijo. Seveda od časa do časa prinesejo tudi razočaranje in dvom. Modri ljudje so prepričani, da je naše življenje učenje in ravno zaradi tega je dobro, da se iz tega nekaj naučiš. Z omenjenim fantom ne bosta skupaj, kajti vajine poti so bodo kmalu razšle. Že do poletja obstaja povečana verjetnost, da spoznaš drugega fanta in imaš z njim romantično razmerje. Ali bosta skupaj ali ne, usoda zaenkrat molči. In vendarle je moč razbrati, da boš našla srečo in izpolnjenost. Zaupanje v to je dar, ki ga moraš ceniti. Iz astrološke karte je moč razbrati optimizem in vero v moč ljubezni. Omenjeno je vsekakor največji zaklad, ki ga premore glas srca. Vse lepo in veliko Amor-jevih puščic!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Videm • S predavanja o zdravilnih zeliščih
Ni vse tako, kot so rekli babice in dedki
Videmska kulturna dvorana je bila v petek pozno popoldne dosti premajhna za vse, ki so želeli poslušati predavanje znanega zeliščarja Jožefa Majesa iz Dolenjskih Toplic; marsikoga med obiskovalci, ki so se trli tudi v vseh pomožnih prostorih dvorane, je bilo videti tudi z beležnico v rokah, kamor so si zapisovali napotke.
Majes je takoj na začetku povedal, da upoštevati izključno samo znanje babic in dedkov pri pripravi in uporabi zelišč oz. rastlin nikakor ni pametno, ampak je treba starim receptom dodati nova dognanja: »Naši predniki niso poznali rastlinskih strupov, danes jih že poznamo. Nekoč je veljalo, da je treba proti kašlju piti lapuhov čaj, nihče pa ni vedel, da je ta čaj po drugi stran zelo velik povzročitelj raka na jetrih. Deluje tako ali še huje kot tobak na pljuča. Tudi seme čemerike je včasih veljajo za odlično sredstvo proti revmatičnim obolenjem, nihče pa ni vedel, da je zelo strupeno. Podobni primeri veljajo še za marsikatere druge rastline; sicer z njimi lahko rešujemo eno težavo, hkrati pa lahko povzročamo dosti hujšo drugo bolezen.«
Majes je v nadaljevanju kot najtežje ozdravljive označil revme oz. avtoimunske bolezni, proti katerim še danes ni učinkovitih zdravil, nato pa je poudaril, da je daleč najmanj nevarna in najbolj uporabna v zdravstvene namene kar - kopriva: »Osebno jo tudi najbolj priporočam. Najboljša
je takrat, ko cvet,i in ne takrat, ko je mlada, kot zmotno misli marsikdo. Nasploh velja, da rastline, zelišča, pravilom vedno pobiramo takrat, ko cvetijo, lubje zbiramo v času muževnosti, korenike, korenine in gomolje pa v jeseni. Plodove pobiramo, ko so zreli, razen redkih izjem.«
Zeliščar pa je povedal še nekaj; da se je treba vsake bolezni lotiti celovito, ne pa zdraviti samo posamičnih sindromov. »Poglejte, človek z diabetesom mora vzpodbuditi delovanje slinavke, urediti prebavila, sečila, kri, krvni tlak in še shujšati mora, obvezno. Zdraviti je torej treba celo telo. Za tak primer potem pripravimo in zmešamo več zelišč; radičeve ali regratove korenine za slinavko, ovseno slamo, fižo-love luščine za zmanjšanje doze inzulina, spodnji del kopriv za kri, preslico in brezovo lubje za ledvice in sečila ter bezeg in lipo, ki pospešujeta potenje, za hujšanje. Dodamo še tavžentrožo, ki vpliva na živčevje prebavil. In vsa ta kombinacij zelišč ima potem sinergijski učinek, nobeno od uporabljenih zelišč pa ne vsebuje alkaloidov oz. strupov.«
Kot je še pojasnil mojster zeliščar-stva, je vse rastline potrebno zbirati dopoldne ali pozno popoldne, najmanj dan ali dva dni po dežju, sušiti pa jih je treba do 60 stopinj Celzija. Paziti je treba še, kateri deli rastline so primerni in zdravilni; v največ primerih gre za zgornjo tretjino rastline, bezeg pa je, recimo, strupen v celoti, razen cveta.
Poslušalce pa je opomnil še, da je treba dobro posušene dele rastlin obvezno spraviti v papirnate vrečke, lahko tudi v kozarce, vendar je treba v kozarcih uporabnost oz. roka trajanja
zmesi redno kontrolirati: »Po naši zakonodaji sicer velja, da je rok trajanja sušenih rastlin od dve do tri leta, vendar sam priporočam izključno samo eno leto. Praviloma sicer itak v enem letu ta zelišča porabimo, če pa jih ne, jih ni dobro uporabljati kasneje.«
Izjemno zanimivo predavanje o uporabi in značilnostih zelišč, ki ga je Majes popestril še s številnimi drobnimi napotki za posamezne bolezni, sta soorganizirali Občina Videm in Društvo podeželskih žena Lancova vas.
SM
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA
K- L-U-B
Pustni ples v Grand Hotelu Primus
6.2.2010 ob 19. uri v Klubu Gemina XIII s skupino Black & White
Cena s samopostrežno večerjo 35 €, pri nakupu 10 ali več vstopnic cena 25 €. Pri nakupu karte s tem kuponom vas pogostimo s Primusovo tortico!
Celodnevna odrasla vstopnica za kopanje, savno ¡n fitnes z malico,	¿^t
od ponedeljka do četrtka v Termalnem Parku: 13 €	Termalni
Pestra izbira malic v restavraciji Zila
Pri nakupu 10 malic gratis celodnevna vstopnica za Termalni park. wQd (Malica v restavraciji Zila od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00
Termalni Park
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-5 0 6 ali www.terme-ptuj.si
Znani zeiiščar Jožef Majes je s svojim znanjem in napotki navdušil številne poslušalce, ki so se komaj stlačili v videmsko kulturno dvorano
Foto: SM
Slo POP novice
Po lanskem izidu studijskega albuma in še dvojnega koncertnega CD/DVD-ja skupina Dan D napoveduje februarski izid kar dveh albumov. Tako bodo v slabem letu na glasbene police prišli kar štirje albumi te rock zasedbe. Albumoma Ure letenja za eks-travagantne ptice in Dan 202 se bosta 13. februarja pridružila Igra in Ko hodiš nad oblaki. Gre seveda za ponatis leta 1997 izdanega prvenca in dve leti mlajšega drugega albuma, s katerima je skupina pričela dolgoletno uspešno avtorsko ustvarjanje.
Čeprav sta bila albuma pri glasbenih urednikih, kritikih in glasbenikih odlično sprejeta, je širša javnost skupino 'odkrila' celo desetletje kasneje, ko je tretji album Katere barve je tvoj dan? predstavil serijo uspešnic, kot so Čas, Počasi, Roke in Voda. Tako se danes le redko kdo lahko pohvali, da ima CD ali vsaj kaseto prvih dveh razprodanih izdaj, ki sta vsebovali 23 skladb, med katerimi so seveda tudi Za naju punca, Bodi moja, V naravo, Help in Ko hodiš nad oblaki.
Dan D bodo oba ponatisa 13. februarja pospremili s posebnim nastopom v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, kjer bodo nekatere skladbe odigrali prvič po mnogih letih, kar bo zagotovo nepozabno doživetje za vse, ki Dan D spremljajo že vrsto let, kot tudi tiste, ki šele spoznavajo njihovo starejše ustvarjanje. :k-k-k
Skupina Germinal se predstavlja z novo skladbo Okamenel. Pesem govori o pozitivnih stvareh, ki se lahko človeka dotaknejo tako, da za trenutek celo okameni. Sicer pa se skupina Germinal predstavlja tudi z novim kitaristom Sergejem Klevo. Sergej se je v skupino hitro in dobro vklopil, pripravili pa so že tudi nekaj novih skladb, ki jih bomo lahko kmalu slišali. Čez dobra dva tedna začenjajo snemanje novega videospota, režiser bo ponovno Predrag Rajčic-Pericza. Jani Mule, vokalist skupine, napoveduje tudi vrnitev na odre, kar so, po njegovih besedah, najbolj pogrešali. Ni boljšega, kot je pristen stik z občinstvom in to pevec zelo dobro obvlada.
MZ
D
ETI 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. RUDI & COOL VIBES - LEPO JE IMETI RAD Jj||Cp . SANJAJ
8. jan pLestenJAkIuubezen in smrt
7. VILI RESNIK - RANE 6. BLACK CAT - TEPIH ZA STOPINJE 5. SOUL GREGA - USOJENA 4. FLIRRT - KONEC 3. ROK KOSMAČ - ŠE LAHKO LJUBIM 2. FOXSITEENS - MODRE OČI 1. SAŠA LENDERO - ZATE
Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Assassins
CR.E EDll
Glasbeni kotiček
Perpetuum Jazzile
Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile je edini pevski zbor v slovenskem glasbenem prostoru, ki ima jazzovsko in popularno vokalno glasbo za svojo prvo strast in glavno programsko usmeritev.
V izzivalnih jazzovskih harmonijah in ritmih pevke in pevci uživajo že sedemindvajseto leto. Zbor je namreč pod imenom Komorni zbor Gaudeamus leta 1983 ustanovil Marko Tiran.
Gaudeamus se je konec leta 1998 preimenoval v Perpetuum Jazzile, leta 2001 pa je njegovo vodenje prevzel glasbeni pro-ducent, aranžer in pevec Tomaž Kozlevčar. Perpetuum Jazzile je svoj diskografski prvenec - zgoščenko z naslovom Ko boš prišla na Bled - izdal leta 2000. Tej je leta 2003 sledil drugi album Pozabi, da se ti mudi, jeseni 2006 so javnosti predstavili svoj tretji album z naslovom Čudna noč. Čisto svež pa je album Africa, ki so ga izdali konec lanskega leta. Album se je v zadnjem tednu na lestvici SLO TOP 30 prebil na drugo mesto najbolj prodajanih plošč pri nas. Po eni strani ga
zaznamuje skladba Africa - predelava uspešnice legendarne skupine Toto, ki si jo je na spletnem portalu Youtube ogledalo že več kot sedem milijonov ljudi. Po drugi strani pa album prinaša še veliko več - postreže s poskočnimi in strastnimi ritmi skupine Earth Wind & Fire,
poklonom velikanu Michaelu Jacksonu s priredbo Will You Be There, legendarnimi Bee Gees, glasbenimi spomini na glasbeno potepanje zbora po Latinski Ameriki, vključno z Aquarelo do Brasil, seveda pa ne manjka niti a cappella izvedba Piazzollove-ga Libertanga in navsezadnje, kakor se za slovenske izvajalce spodobi, še nekaj svežih domačih priredb.
Sicer pa vokalna zasedba Perpetuum Jazzile redno sodeluje z vrhunskimi slovenskimi jazzisti Big Banda RTVS, tem pa so se pridružili tudi že drugi mladi slovenski jazzovski glasbeniki in znana imena slovenske popularne glasbe.
Za repertoar vrhunskih voka-
Foto: Perpetuumjazzile.si
Perpetuum Jazzile: Vokalna zasedba Perpetuum Jazzile bo to nedeljo nastopila v Račah, na slovenski kulturni praznik pa se bodo predstavili v Rušah.
listov Perpetuum Jazzile sta zelo značilna ritmična brazilska bossa nova in swing, del repertoarja pa posega tudi k bolj posredno z jazzom povezanimi funku, go-spelu in popu. Vokalni ansambel svojo glasbo izvaja tako a cappella - ob spremljavi izjemnih vokalnih tolkal kot tudi skupaj z jazzovskim triom.
Iz nedavne in aktualne zgodovine Perpetuum Jazzile velja omeniti organizacijo in izvedbo seminarja vokalnega jazza z maestrom Wardom Swinglom v Ljubljani ter več priznanj strokovnih žirij in nagrad občinstva z mednarodnih tekmovanj jazzo-vske vokalne glasbe. Ob tem ne smemo izpustiti koncertov na tujih in domačih jazzovskih festivalih, vrste sodelovanj s tujimi in domačimi skladatelji in aranžer-ji vokalne jazzovske glasbe, big bandi, tujimi in domačimi nacionalnimi televizijami in radii ter nenazadnje serijo skupnih koncertov in drugih projektov s tujimi a cappella skupinami.
Ta konec tedna čakata zasedbo kar dva nastopa. Jutri se bodo predstavili na Bledu in v nedeljo ob 19. uri v športni dvorani Rače. Koncert pa pripravljajo tudi ob slovenskem kulturnem prazniku, ko bodo nastopili v športni dvorani Ruše, v ponedeljek, ob 18. uri.
MZ
Filmski kotiček
Kapitalizem: Ljubezenska zgodba
Vsebina: Režiser izzivalnih dokumentarcev Bovling za Columbine, Fahrenheit 9/11 in Sicko se je odločil obračunati z aktualno finančno in gospodarsko krizo oziroma s krivci, ki ne bodo nikoli kaznovani. Moore se odpravi v osrčje sumljivih poslov, na najbolj znano ameriško finančno četrt Wall Street, kjer išče odgovore, kdo in kako je s pomočjo politikov izvedel največji rop v zgodovini ZDA ter kako aktualni gospodarski sistem neusmiljeno izkorišča male ljudi.
Tudi tokrat Moore v svojem
Capitalism: Love Story
Nastopajo: Michael Moore, Jimmy Carter, Ronald Reagan, Sarah Palin, George W. Bush, Barack Obama
Scenarij: Michael Moore Režija: Michael Moore Žanr: dokumentarec Dolžina: 118 minut Leto: 2009 Država: ZDA
tipičnem slogu poskuša odpirati oči ljudem glede trenutnega socialno-ekonomskega položaja v ZDA (in posredno drugod po svetu), a tokrat z dodatkom: poziva tudi k sodelovanju. Kot vsak pridigar je po 20 letih tudi Moore doživel malodušje zaradi občutka, da njegovo delo nima učinka. Kakorkoli se trudi, ljudje ne storijo nič, peščica bogatih pa tako še naprej mirno ropa narod. Pasivnost mas je Moorov največji problem, čeprav je na dolgi rok to pravzaprav problem mas. Moore, ta vztrajni idealist, končno ugotavlja, da nima tako velikega dometa, kot si je morda domišljal.
Njegova 'napaka' je v tem, da svoje filme prodaja kot dokumentarce, ti pa naj bi bili po definiciji objektivni, kar pa Moorovi filmi še zdaleč niso, saj izražajo trdna in politično profilirana stališča. To je njihova slabost, zaradi česar ga ne jemljejo resno niti tisti gledalci, ki se na nekem osebnem etičnem nivoju sicer strinjajo z njim. To luknjo v njegovih argumentih pa seveda s pridom
izkoriščajo njegovi nasprotniki, ki tako njegove filme zreducira-jo na golo propagadno in tako izničijo vse njihove morebitne pozitivne učinke. Če bi Moore svojih filmov ne prodajal kot dokumentarce, temveč kot komentarje ter tako sestopil s pie-destala (v tem primeru) škodljive objektivnosti in distance, bi s tem zaprl usta nasprotni strani ter pridobil nove gledalce, tako pa je tudi Kapitalizem še en njegov film, ki bo prepričal le že prepričane.
Škoda, kajti v teh časih so njegovi filmu skorajda že nujno potrebni in prav žalostno je, da so glas vpijočega v puščavi. Stvari, ki jih prikazuje, so resnične, čeprav nepotrebno in delno manipulativno obdelane, a jih je vseeno potrebno nujno prikazati. Moore je očitno pristaš stališča, da cilj opravičuje
sredstva, a ravno zaradi tega izgubi verodostojnost.
Tokratna njegova ideja je, da lahko bogati brez težav izkoriščajo revne, če le pri tem niso preveč pohlepni. Če bi obrezovali počasi kot bonsai, bi bilo vse v redu, takoj pa, ko jih začnejo zaradi kratkoročnih dobičkov rezati kot meso za kebab, vse dokler ne ostane ničesar več, bo napočil čas za revolucijo. Bogati so se zaradi pasivnosti malega človeka prevzeli, zato ga lupijo bolj in bolj in gledajo, kako daleč lahko gredo. Pri tem na žalost pozabljajo na ključno stvar: revolt mas ni juha, ki se počasi greje, da bi lahko pravočasno ugasnil ogenj, temveč se zgodi nenadoma in silovito. Hrup množic je namreč toliko glasnejši, kolikor je bila prej tišina dolga.
Matej Frece

SM
1
Euui'ï
If
.1

cunad HßRo 5
nosne —
Po temnih ulicah srednjeveškega Bližnjega Vzhoda, ki še nikoli niso izgledale bolje, se plazi skrivnostna silhueta. Nihče je prav ne zazna, ko že švigne prek streh proti svojemu cilju. Assassin's Creed II tako ni le mobilna igra, temveč nekaj več. Veliko več.
published By Gamel°ft Pošlji: TD CREED na 3030
Pred tabo je ena najboljših iger za mobilne telefone vseh časov, Guitar Hero 5 Mobile. Igra, ki je osvojila svet v svojem pohodu na konzolah, te bo sedaj spremljala povsod. Uporabi svoje prste in se dokaži!	Published By: GLU
pošlji: TD HERO na 3030

APOCALYPSE
Sedaj je vse odvisno od tebe! Reši človeštvo tako, da prevzameš kontrolo nad silami narave! Sledi legendi 2012 Apocalypse in kontroliraj tornado, ogenj, nevihto in druge katastrofe! Komu bo uspelo preživeti? Published By: GLU
Pošlji:
TD KONEC na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14^95, reklamacije@smscity.net Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
SESTAVIL
EDI KLASINC
LUKA V IZRAELU
POVLECI ZA LASE
GORA V LOMBARD-SKIH ALPAH
NAŠA OPERNA
PEVKA (BARBARA)
NAŠ FILMSKI KRITIK
NEMŠKA ZNAMKA MOTOCIKLOV
ENOVPREGA
PEVKA KRAJNČAN
OPOMINJE-VALKA
CERKVENI PEV. ZBOR
PRAPRO-TOVKA
LOVSKI PES
REŽISER STRELEC
ZASMEH, SRAMOTA
BRALNI TRAK
ALPSKI SMUČAR (PETER)
PAMET
SUŠENJE LANU
OBLIKA GRŠČINE
NOVINARKA KARLI
MOČVIREN TRAVNIK OB VODI
HOTEL V BOHINJU
UROŠTAŠNER
JAMAJŠKI ŠPRINTER
ITALIJANSKI PRALNI PRAŠEK
UČENJE NA PAMET
PREBIVALKA OGULINA
INOSLAV
AM.IZDELO. POLPREVOD-
OPEČENA ŽENSKA
KRAJ PRI DRAVOGRADU
OPERNI SPEV
(ORIG.)
IGRALKA IDA KRAVANJA
lllllllllllllllllll
Ugankarski slovarček: AMO = nemška znamka motociklov; ARERA = gora v Lombardskih Alpah; EKA = voz z enim konjem, enovprega (star.); OMAS = znamka prikolic za nalaganje bal; SMAGA = sušenje lanu (star.); SORČ = slovenska operna pevka (Barbara); ŠEKEL = denar v Izraelu.
■eo"| 'eue 'eueujoy 'ouje 'oue^pod '>|3sn|Al
o>ji!A 'e>|U909d0 'usd '«|9 'zi 'j«|| '»hijeas 'ojos ,js1ss !>iss|Sue 'ejsjv 'aoasy 'in 'ne^nood 'is^Eugjs '^eí '9U|o>| 'ey 'om 'seujq '||Jp '§Eq 'EpEuogEjp 'jsisujoujso '0||A0|S0d :ouaejopoa :s)|uezi.D| 3) Asesan
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 06. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NA-POVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovite-v).12.00 Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM.
(Radio Kranj). NEDELJA, 07. februar:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bez-jak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PRO-
GRAM. (Radio Kranj). PONEDELJEK, 08. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzo-var), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj). TOREK, 09. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00).
6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 10. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje.15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič). 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). ČETRTEK, 11. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). PETEK, 12. februar:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
Horoskop
OVEN
Spremljala vas bo sveža energija. Zastavljenih nalog se boste lotili na deloven in odgovoren način. Izdelali boste tudi načrt in imeli možnost osebnega razvoja. V ljubezni bo v ospredju prijateljstvo. Na delu bo tudi Amorjeva puščica, ki bo zadela samske predstavnike.
Sn BIK
Notranje boste občutljivi In le s težavo boste odšli naprej. Spodbudno bo, da boste telesu dovajali dovolj vitaminov in mineralov. Zdrav način življenja vključuje dovolj gibanja. Doma sledi določena prenova. Vez s preteklostjo bo močna in se zaenkrat ne bo zaključila.
DVOJČKA
Blesteli boste na delovnem mestu. Obdani boste s svežimi idejami in zamislimi. Našli boste tudi neko paleto priložnosti za kreativno izražanje. Teden bo imel več krajših poti in prijetnih razgovorov. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. Blizu vam bodo duhovna znanja.
RAK
Notranja moč se bo okrepila. Pridobili boste tudi zaupanje in tako našli ugoden veter za spremembe. Tok le-teh bo počasen in temeljit. Sodelovanje, družabne dejavnosti in pogovori bodo v ospredju in zaščitni znak. V ljubezni sledijo harmonične spremembe in romantično doživetje.
LEV
■Tj Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spora. Dinamična energija vam bo podarila krila. Skozi pogovor boste uvideli, kaj bo potrebno še spremeniti. Vsekakor bo tako, da boste imeli veliko dela in natančnih opravil. Izkazali se boste kot ročno zelo spretni. Vaši nasveti bodo dragoceni!
DEVICA
Pridobivanje znanja bo vaša strast. Odgovorno boste stopali posvoji poti in našli vir navdiha. Otroci bodo vaši učitelji in pravilno bo, da se sprostite. Če boste na morebitne težave pogledali z drugega zornega kota, najdete tudi smisel in med vrsticami vodilo.
TEHTNICA
Koraki na razpotju življenja bodo počasni in temeljiti. Tako se ne boste odločili napačno in počasi se daleč pride. Služba - čas premišljenih odločitev in ugodnosti vas čakajo v pogledu navezovanja novih kontaktov. Prijatelji bodo sol in aroma življenja. Razmislite o tem, kar vas veseli.
ŠKORPIJON
Igro usode boste igrali pogumno. Temeljito boste razmislili o tem, kaj boste še spremenili. Razbrati je pozitivne preobrate v dojemanju duhovnih znanj. V samopomoč vam bo intuicija. Previdnost na delovnem mestu ne bo odveč. Dogodkov ne prehitevajte, potrpljenje je božja mast.
STRELEC
Optimistično gledanje na življenje prinaša izzive in dobre iztočnice prihodnosti. Označevala vas bo tudi jeklena volja in trdnost odločitev. Omenjeno bo presenečenje tako za vas kot vašo okolico. Fizična aktivnost je dobrodošla. Zdrava previdnost se bo pričakovala pri adrenalinskih dejavnostih.
KOZOROG
Pridobili boste paleto novih znanj. Srečno roko boste imeli tudi pri vseh komunikativnih dejavnostih. Po zvezdnih namigih je moč razbrati, da bo več priložnosti v skupinskem delu. Notranji nemir bo posledica stresa, zato se sproščajte. Zimski športi bodo balzam za dušo!
VODNAR
Pluli boste po valovitem morju usode. Uspehi se bodo vrstili in vendarle mnogo bolj počasi, kot si želite. V čustvenem življenju obstaja možnost novosti in zadev se boste lotili drugače. To prinaša zadovoljstvo in notranji mir. Vsekakor se varujte iskanja bližnjic in lažjih poti.
RIBI
Združili boste duhovna znanja in intuicijo. Če se boste poslušali, boste našli moč in energijo. Čas je, da dokažete moč osebnih znanj neki večji skupini. Obstaja povečana možnost ugodne rešite finančnih zadev. V ljubezni bodo daleč na prvem mestu nežnost in romantična doživetja.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Z ormoškega konca, vsak četrtek med 15. in 16. uro z Natalijo Škrlec.
VENET
ednarodni pustni festival Medunarodni pokladni festival International Carnival Festival Festival internazionale del Carnevale Častni pokrovitelj	Internationale Faschingsfestival Festival international du carnaval
BORUT PAHOR, predsednik vlade RS	_
(urentovanje

Ptuj, Slovenija, 6. - 16. februar 2010
KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
V starosti slovenskih mest Ptuju se bomo v letu 2010 z velikim spoštovanjem spomnili vseh tistih generacij, ki so dojele vso globino in moč etnografske pustne dediščine našega prostora, ki je na izviren in originalen način zaznamovala narodovo samobitnost. Hkrati mineva tudi 50 let organiziranega sprevoda tradicionalnih pustnih mask po ptujskih ulicah. Na 50. PTUJSKO KURENTOVANJE, ki poteka od 2. do 16. februarja 2010, smo se temeljito pripravili, kajti s kakovostnim in pestrim programom želimo obeležiti ta visoki jubilej najstarejše in najbolj množične pustne prireditve v Sloveniji in tudi širše v Evropi.
Prireditve v okviru »Kurentovanja na Ptuju 2010« se vrstijo od 2. do 16. februarja. Prva prireditev je bila ob svečnici, 2. februarja, ko so se ob polnoči zbrali kurenti na prvem skoku. Otvoritvena etnografska povorka, s prikazom tipičnih slovenskih pustnih likov in mask ter predajo oblasti med županom Mestne občine Ptuj, dr. Štefanom Čelanom in Princem karnevala 2010, maršalom deželnim glavarjem Milanom Senčarjem, plemenitim Bernardom Ptujskim, bo v soboto,
6.	februarja, ob 11. uri. V nedeljo,
7.	februarja bo potekal karneval 50. slovenskih pihalnih godb in mažoret. Dogajanje bo doseglo svoj vrh v nedeljo, 14. februarja, s tradicionalno mednarodno karnevalsko povorko, končalo pa v torek, 16. februarja, s pokopom pusta. V petek, 12. februarja se bo odvila povorka učencev osnovnih šol in v ponedeljek, 15. februarja, povorka 50. skupin veselih maškar iz vrtcev iz Slovenije in Hrvaške.
Petek, 5. februar
Amfiteater Gimnazije Ptuj, 20.00 GLASBENA PREDSTAVA ART KARNEVAL - ŽIVALSKI KARNEVAL Sodelujejo priznani umetniki iz Slovenije in tujine: PIANIST KONSTANTIN BOGINO, GODALNI KVARTET FEGUŠ, JURE IVANUŠIČ in mnogi drugi
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00 HOUSE EVENT - TOM NOVY
DJ in producent TOM NOVY, DJ Nicola Amoruso, slovenski DJ duo Blue & Deep, DJ Jr. Gregg
Sobota, 6. februar Mestni trg, 11.00
OTVORITVENA SLOVESNOST 50. KURENTOVANJA NA PTUJU
Enajstič zapovrstjo bo potekal prikaz tipičnih slovenskih pustnih likov in mask, ki pomeni tudi uvod v največjo pustno-etnografsko prireditev v Sloveniji. Župan MO Ptuj, dr. Štefan Čelan bo predal oblast v mestu princu karnevala 2010 maršalu deželnemu glavarju Milanu Senčarju, plemenitemu Bernardu Ptujskemu. Sledila bo predstavitev etnografskih skupin s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz ter etnografskih supin iz drugih krajev Slovenije. Pot povorke: pešmost, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Muzejski trg z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 12.00 do 16.00 ZABAVA UDELEŽENCEV POVORKE, ANSAMBEL EKART
Mestni trg, od 20.00 do 22.00 KULTURNO-ZABAVNI PROGRAM in vključitev s terena v oddajo Spet doma.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 04.00 Predskupina Drugo Dugme, PETER LOVŠIN, ZORAN PREDIN, VLADO KRESLIN, SEVERINA
Vsak dan
od 7. do 15. februarja
razen nedelje 14. februarja Mestni trg, od 16.30 do 18.30 (v soboto 13. februarja od 10.30 do 12.30) Kulturno-zabavni program
Nastopi glasbenih skupin, plesnih skupin, ljudskih pevcev in godcev, folklornih skupin, pihalnih orkestrov, pouličnih gledališč, žonglerjev in drugih animatorjev, etnografskih skupin, skupin kurentov -korantov in karnevalskih skupin.
KONZORCIJ KURENT
Ti
MESTNA OBČINA PTUJ
JAVNE SLUŽBEPTlfl
PTUJ
SAA HOTELS & RESORIS
■ jr- T\W
. ■
Nedelja, 7. februar Mestni trg, 11.00
KARNEVAL 50. SLOVENSKIH PIHALNIH GODB IN MAŽORET
Pihalni orkester Ptuj bo prvič v Sloveniji na enem mestu zbral 50 skupin pihalnih godb in mažoret z zaključnim skupnim nastopom na Mestnem stadionu Ptuj ob 12,30. Pot povorke:. Mestni stadion Ptuj, Čučkova ulica, Mestni park, Dravska ulica, Cafova ulica, Prešernova ulica, Slovenski trg, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg, Dravska ulica, Mestni park, Čučkova ulica, Mestni stadion Ptuj.
Karnevalska dvorana, od 14.00 do 17.00 Zabava udeležencev karnevala pihalnih godb in mažoret z narodno zabavnim ansamblom ZUPAN.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Charlie@Tequila band, NOVI FOSILI
Ponedeljek, 8. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Warfield, ALYA, ELVIS JACKSON
Torek, 9. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Nuša Basle & Los de Balkan, LEPA BRENA
Sreda, 10. februar
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Explosions, KARMA, SEKA ALEKSIC
Četrtek, 11. februar
Karnevalska dvorana, od 15.30 do 18.30
POLI ŽUR - Animacijski in zabavni program za otroke:
ČUKI in RIBIČ PEPE (organizator: Perutnina Ptuj d.d.)
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Boom Band, CUBISMO, DOMEN KUMER, TONY CETINSKI
Petek, 12. februar
Mestni trg, 10.00
5. TRADICIONALNA OTROŠKA POVORKA
Otroška povorka učencev osnovnih šol iz Ptuja in okolice. Po končani povorki sledi rajanje otrok v karnevalski dvorani (do 13.00) z DJ-em. Gost DOMEN KUMER. Pot povorke: Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Miklošičeva ulica, Slomškova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00 Predskupina Nuša Basle & Los de Balkan, DANIJELA, RITMO LOCO, DAVOR RADOLFI
Sobota, 13. februar
www. kure n to va n j e. n et
KȆS I
SsJKte?! f^ook
Karnevalska dvorana, od 13.30 do 16.30 MEGA DISCO ZA NAJMLAJŠE
RADIO CENTER - Največje otroško pustovanje v Sloveniji za najmlajše in njihove starše. Bogate nagrade.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 05.00
SOBOTNA VROČICA
ČUKI, SAŠA LENDERO, DAVOR BORNO
Športna dvorana Mladika, 20.00 KURENTANC 2010 - Se vidimo, če se prepoznamo
ZAKLONIŠČE PREPEVA - organizator KPŠ
Klub Gemina XIII v Grand Hotelu Primus, 19.00 TRADICIONALNI DOBRODELNI PUSTNI PLES
skupina DEJA VU, organizatorji: 11. princ karnevala, maršal deželni glavar Milan Senčar, plemeniti Bernard Ptujski, Rotary Club Ptuj, Lions Club Ptuj, Soroptimist Ptuj.
Nedelja, 14. februar Mestni trg, 14.00
50. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA
Mednarodna pustna in karnevalska povorka je osrednji dogodek prireditve Kurentovanje na Ptuju 2010. V povorki pričakujemo številne domače etnografske in karnevalske skupine ter skupine kurentov, etnografske in karnevalske skupine iz tujine, skupinske maske iz nekaterih podjetij, skupine iz osnovnih in srednjih šol ter druge. Izbor in nagrajevanje najlepših skupinskih karnevalskih mask po povorki v Karnevalski dvorani. Ptuj bo na ta dan preletelo največje število balonov doslej.
Pot povorke: Potrčeva ulica, Slomškova ulica, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Krempljeva ulica, Minoritski trg, Dravska ulica, Cafova ulica (mimo OŠ Olge Meglič), Prešernova ulica, Muzejski trg, z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Mestni trg, od 17.00 do 19.00
Zabava z narodno zabavnim ansamblom
ŠANK KVINTET.
Karnevalska dvorana, od 15.00 do 20.00 PTUJSKI KARNEVALSKI ŽUR
Zabava udeležencev mednarodne karnevalske povorke z narodno zabavnim ansamblom VITEZI CELJSKI. Zahvala sodelujočim etnografskim skupinam v povorki in podelitev nagrad karnevalskim skupinam.
Ponedeljek, 15. februar
Mestni trg, 10.00 POVORKA 50. SKUPIN VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV
Sprevod otrok 50. vrtcev po ulicah in trgih mesta, s predstavitvijo na Mestnem trgu. Po končanem sprevodu zabava za vse sodelujoče otroke v Karnevalski dvorani (do 13.00).
Pot povorke: Zadružni trg, ptujski peš most, Dravska ulica, Minoritski trg, Krempljeva ulica, Mestni trg, Ulica heroja Lacka, Novi trg, Miklošičeva ulica, Mestni trg, Murkova ulica Prešernova ulica, Muzejski trg, cesta na Vičavo z zaključkom v karnevalski dvorani na Vičavi.
Karnevalska dvorana, od 16.30 do 18.30 VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z DAMJANO GOLAVŠEK
Plesna skupina Power Dancer, maske bodo nagrajene. Organizatorja: Center interesnih dejavnosti Ptuj in Društvo prijateljev mladine Ptuj ter prostovoljci Gimnazije Ptuj.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 Predskupina Globus Band, MAMBO KINGS, WERNER, HELENA BLAGNE
Torek, 16. februar
Mestni trg, od 12.00 do 17.00
Zabava z ansamblom ALIBI BAND in pevko ELO.
Mestni trg, 17.00
POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI
Animacijski program in vrnitev oblasti princa karnevala 2010 maršala deželnega glavarja Milana Senčarja plemenitega Bernarda Ptujskega županu Mestne občine Ptuj dr. Štefanu Čelanu. Nastop etnografskih skupin in kurentov - korantov.
Karnevalska dvorana, od 20.00 do 02.00 PUSTNI FINALE
Predskupina Allegro, BOŠTJAN KONEČNIK, TANJA ŽAGAR, ATOMIK HARMONIK
Organizator si pridržuje pravico do morebitnih sprememb pro<

petek • 5. februarja 2010
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedla-šek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
BETONSKI ZIDAKI ŠIRINE 12,
20, 25 in 30 cm. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistriška cesta 30, 2319 Poljčane. Tel. 02 80 25 303.
RAČUNOVODSKE STORITVE - že 18 let. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj. Tel. 041 325 925, 787 64 80.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.
SLIKOPLESKARSKA DELA, izravnava bavalita, valita, saniranje vlažnih sten, izdelava in pleskanje fasad, napuščev ... Franc Petrovič, s. p., Tovarniška c. 6, Kidričevo. GSM 031 449 722.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
IZPOSOJA IN PRODAJA poročnih, birmanskih, obhajilnih in svečanih oblek. HARMONIJA, Ivica Jauk, s. p. Minoritski trg 4, Ptuj, od 13. do 18. ure. Tel. 41 317 361.
UGODNA IZPOSOJA IN PRODAJA ženskih oblek za poroko, birmo, obhajilo, svečane priložnosti in krst. Modni dodatki zastonj. SALON BARBI, Mala vas 1 B, Gorišnica. Tel. 031 812 580, po 15. uri.
IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com
KNAUF stene in stropovi, na-pušči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černe-sl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
FASADE - IZOLACIJSKE iz sti-ropora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja sli-kopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
AVTOELEKTRIKA BOŠTJAN KOKOT, s. p., iz Trgovišča 21 vam nudi servis vozil, popravila zaganjačev in alternatorjev, električna popravila osebnih in tovornih vozil, delovnih strojev ter kmetijske mehanizacije, servisiranje avtoklim ter delo na terenu. Informacije na št. 031 727 543.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte janogold, idared. Možnost dostave. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Zetale, telefon 769 26 91.
PRODAM dve svinji, težki okrog 200 kg. Tel. 031 491 085.
PRODAM dve kravi v devetem mesecu brejosti, možna menjava za neplodno kravo ali telico, z doplačilom. Tel. 041 263 537.
PRODAJAMO bele kokoši, 4 kg, po 3,60 € za žival. Tel. 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO, prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 65 m2, takoj vseljivo, delno adaptirano, KTV, telefon, balkon, klet. Telefon 031 244 748.
PRODAM gradbeno parcelo ob Puhovi ulici na Ptuju, v Anželovi ulici in v Zavrču. Tel. 051 395 085.
PRODAM gradbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem ob bodočem rondoju v Rogoznici. Telefon 051 340 225.
PRODAMO poslovno-stanovan-jsko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
OB PTUJSKEM JEZERU v
Zabovcih prodam tri gradbene parcele. Informacije na tel. 051 354 707.
V NAJEM ODDAM več parkirnih mest v garažnih hišah pri rdečem bloku in pri novi pošti, dva poslovno-pisarniška prostora v izmeri po 21,5 m2 (skupaj 43 m2), vse na Vodnikovi ulici 2 v Ptuju, ter poslovni prostor v izmeri 23 m2 v Miklošičevi ulici v Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva ulica 3, Ptuj. Oddam tudi več parkirišč pri rdečem bloku, pri Sparu na Ptuju. Telefon 041 325 925.
IŠČEM delo v gospodinjstvu (likanje in čiščenje) na Ptuju oz. v okolici Ptuja, samo starejšim osebam in družinam. Tel. 040 860 164 ali 02 794 03 31.
PRODAM tribrazdni obračalni plug regent, koruzno sejalnico beker in okopalnik koruze. Telefon 041 358 960,
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAMO mešano vino ter sortno vino sovinjon, cena po dogovoru. Telefon 761 68 11.
PRODAM telico, brejo v osmem mesecu. Tel. 031 291 954.
PRODAM velike okrogle bale, seno, otava. Tel. 781 01 71.
KUPIM njivo na relaciji Dola-ne-Cirkulane, cca. 30 aro,v in prodam belo mešano vino ali menjam za zrnje. Tel. 041 962 094.
PRODAM telico, brejo 4 mesece. Tel. 753 39 91.
PRODAM svinjo, 200 kg, domače reje, ugodno. Tel. 6817151 ali 041 349 405, popoldan.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 200 kg. Tel. 051 245 811.
PRODAM teličko simentalko, staro 8 tednov. Tel. 031 660 463.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare razglednice ter pez figurice, dobro plačilo. Tel. 041 453 093.
UGODNO prodam posteljo 2 m x 1,60 m, Meblo, z dvema nočnima omaricama za 99,00 €. Tel. 041 667 352.
PRODAM otroško kurentijo, 9-12 let. Telefon 041 577 248.
ZELO UGODNO PRODAM
registrsko blagajno Optima RC 505, delovni gostinski pult, komplet aparaturo za točenje piva ali vina s hladilno napravo. Telefon 041 245 054.
CMMÏÏT^^
m M hum ¡m
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/2524645, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o.
Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
íPoítuíajhs. nai na iuztounzm ífiüzíu!
RADIOPTUJ
tul ¿ftíetu ^
www. ra d io-ptu ¡ .si
?
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena :
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	.......
Z glasbo do srca z	dO
na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
Krvodajalci
28. december - Darja Habjanič, Litmerk 12; Simona Trstenjak, Mi-halovci 29; David Ozmec, Mihovci 10 a; Silva Zelenko, Lahonci 5; Miran Škrinjar, Frankovci 43; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Anton Danko, Potčreva 40, Ptuj; Stanko Rihtar, Podlehnik 22; Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomor-ske 16, Ptuj; Marija Jerenec, Dole-na 53 a; Ivica Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Igor Turnšek, Gerečja vas 41 i; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdino 17; Suzana Čuš, Za-menci 12; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102, Ptuj; Sabina Janžekovič, Stojnci 140 e; Branko Sitar, Kungo-ta 158; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Ivan Milošič, Jablovec 56 a; Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Marta Trafela, Dežno 5 a;Majda G°l°b, Kicar 140 c; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Branko Matjašič, Stojnci 51; Zoran Štalcer, Formin 31; Milorad Lazič, Ormoška 50 a, Ptuj; Branko Mo-horko, Apače 284; Rudolf Muhič, Formin 40; Milica Petek Filipovič, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Samo Lešnik, Majšperk 64; Bojan Hojnik, Slavši-na 25; Majda Gojkovič, Na gradu 5, Ptuj; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Marija Zelenik, Levanjci 11; Branko Habjanič, Grajenščak 8; Anton Mohorko, Trnovec 11; Vida Pehan, Grajenščak 36; Štefan Jerenec, Dolena 53 a; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Vekoslav Haladeja, Videm 28 a; Boštjan Forstnerič, Turniška 6, Ptuj.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
prodaja rezervnih delov za vse znamke in tipe vozil
prodaja originalnih delov bmw,toyota
prodaja rezervnih delov kmetijske mehanizacije
pnevmatike za osebna vozila,tovorna in kmetijsko mehanizacijo
servis za vse znamke vozil menjava avtostekel vulkanizerstvo bosch
PRODAJNO SERVISNI CENTEFt O Alta
Ob Dravi 3a, Ptuj
Prireditvenik
korantova DEŽELA
19. FAŠENK V MARKOVCIH
petek. 12.2.2010
Modrijani in Natalija Verboten
sobota. 13.2.2010
Ansambel bratov Gašperič, Kalamari in Maja Kampl
nedelja, Ht.2.2010
Okrogli muzikanti in Manca Špik
ponedeljek. 15.2.2010
Petek, 5. februar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 13.00 Ptuj, Qlandia (1. nadstropje), odprtje razstave pustnih fotografij Večerovih fotoreporterjev »50 let pusta skozi objektiv Večera«, razstava je na ogled do 16. februarja 17.00 Juršinci, večnamenska dvorana pri OŠ, prireditev ob Slovenskem kulturnem prazniku »Pošiljamo naše besede v svet« 18.00 Ptuj, dvorana gasilskega doma, 140. redni občni zbor PGD Ptuj
18.00 Cerkvenjak, kulturni dom, odprtje razstave likovnih in fotografskih del Iva Lorenčiča - Lorena »Mojih 60« 18.00 Maribor, SNG, balet, Zlatorog, VelDvo, za izven 18.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, glasbena predstava Art karneval -Živalski karneval
19.00 Sveti Tomaž, krajevna dvorana, predavanje na temo darovanje
krvi, predava Irena Maračic, dr. med. 19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana, osrednja Medobčinska slovesnost ob Slovenskem kulturnem prazniku, svečana akademija 20.00 Ptuj, CID, koncert Real Life Version in Nove konzerve 20.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, glasbena predstava Art karneval -
Živalski karneval 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd 20.00 Ptuj, Karnevalska dvorana, House Event - Tom Novy
-	Ptuj, grand hotel Primus, odprtje razstave »Predstavitev sveta princev karnevala«
-	Ptuj, Galerija Hitko, Ulica 25. maja 13, razstava profesorja Jožeta Foltina »Korantova maska«, razstava je na ogled do konca februarja
Sobota, 6. februar
10.00 Ptuj, Mestno gledališče, Grdi raček, za abonma Kresnička in izven
11.00 Ptuj, Mestni trg, otvoritvena slovesnost 50. Kurentovanja 11.30 Ptuj, Mestno gledališče, Grdi raček, za abonma Zvezdica in izven
16.00 Dolena, dom občanov, koncert Ljudskih pevcev iz Dolene ob slovenskem kulturnem prazniku z gosti »Prijatelji zapojmo, naj pesem doni«
17.30 Cerkvenjak, v Gostišču pri Antonu, X. Redni letni občni zbor
Društva starodobnih vozil rojaka Janeza Puha Juršinci 18.00 Sela, kulturni dom, redni občni zbor PGD Sela 18.00 Videm, občinska dvorana, premiera predstave Zakonske zdrahe, v izvedbi KUD Videm 18.00 Cvetkovci, dvorana gasilskega doma, 87. redni letni občni zbor PGD Cvetkovci
19.00 Lenart, dom kulture, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Nedelja, 7. februar
8.30 Kamnica pri Mariboru, pod cerkvijo, zimski vzpon na Urban 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Akademija mgp, predavanje na temo
Božanska komedija 10.00 Kamnica pri Mariboru, pod cerkvijo, zimski vzpon na Urban 11.00 Ptuj, Mestni trg, karneval 50. slovenskih pihalnih godb in ma-žoret
18.00 Videm, občinska dvorana, predstava Zakonske zdrahe, v izvedbi KUD Videm
18.00 Destrnik, dvorana, Vdova Rošlinka, v izvedbi KUD Vitomarci 18.00 Majšperk, večnamenska dvorana, osrednja občinska prireditev
ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, predskupina Charlie & Novi fosili
Ponedeljek, 8. februar
14.00 Videm, Drvarnica, odprtje razstave likovnih del Doroteje Širov-
nik in Marka Kunčnika 14.30 Videm, zbiranje pred Drvarnico, tradicionalni pohod po Sraka-čevi poti
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje razstave grafičnih del Luigija Kasimira
19.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, prireditev ob kulturnem prazniku
19.00 Žetale, prosvetna dvorana, osrednja občinska proslava ob
slovenskem kulturnem prazniku 19.30 Slovenska Bistrica, Dom svobode, Prešernov večer 20.00 Ptuj, karnevalska dvorana, Warfiel, Alya, Elvis Jackson
Torek, 9.februar
9.30 11.00 18.00
20.00
Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven Ptuj, Dom kulture muzikafe, Marija Hernja Masten in Cesar-sko-kraljevi Ptuj, Zgodbe mojega mesta 1., zgodbe o Ptuju, o njegovih prebivalcih ...
Ptuj, karnevalska dvorana, Nuša Basle & Los de Balkan, Lepa Brena
Kino Ptuj
5., 6. in 7. februar, ob 17.00 Princesa in žabec (sinhronizirano v
slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Ljubezen se zgodi - romantična drama. Ob 21.00 Art program: Slovenka kriminalna drama.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Mitja Gaspari, Minister za razvoj na delovnem obisku v Ptuju. Pustno dogajanje na 50. ku-rentovanju na Ptuju. Razstava o pol stoletja kurentovanja. Spremljajoče pustne vsebine v Termah Ptuj. Na ptujskem območju narašča brezposelnost. Janez Rižnar z optimizmom zre v prihodnost OOZ Ptuj. Humanitarna akcija NLB Dobra zvezda, zasedanje medobčinskega otroškega parlamenta dobrodelni projekt Lions kluba Ptuj. Razstava akademske slikarke Tanje Špenko. Literarni večer s pisateljem Miho Remcem. Skrb za varnost in vidnost osnovnošolcev v OŠ Ljudski vrt. Z glasbo v sobotni večer.
GARANCIJA JE
VASE VOZILO
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
1vte
'oMckUvž*.
AA
ODKUP, PRODAJA MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA e	OPR.	BARVA
AUDI A4 2.0 TDI KARAVAN	2006	13.200,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW 320 D LIMUZINA	2006	16.400,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
FIAT STILO 1.6 16 V DYNAMIC	2003	4.550,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
HONDA CIVIC 1.4 i	2003	6.150,00	KLIMA	SREBRN
MERCEDES A 140 D CLASSIC	2002	5.750,00	KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES CLK 320 CABRIO AMG	1999	8.980,00	KLIMA	KOV. SIVA
MERCEDES E 320 CDI AVANTGARDE	2003	16.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ZLATA
PEUGEOT 407 1.6 HDI LIMUZINA	2006	9.500,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT ESPACE 1.9 DCI CONF. EXPRE.	2006	9.350,00	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI CARMINAT LIM	UZ. 2006	7.980,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	8.890,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRN
VW GOLF IV 1.9 TDI CHAMP	2002	6.280,00	KLIMA	RDEČ
VW GOLF V 1.9 TDI LIMUZINA	2004	8.450,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN CONFORT	2001	5.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW TOURAN 1.9 TDI	2005	10.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cena>	Oprema	Barva
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.450,00	TEMPOMAT	KOV. MODRA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.350,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 1,4 I SW POP ART	2004	5.190,00	PRVI LAST.	MODRA
BMW 318TI COMPACT	1997	2.750,00	KLIMA	KOV. ZELENA
SEAT CORDOBAVARIO 1,6	2000	2.950,00	SERV. KNJIGA	KVO.VIJOLA
VOLKSWAGENTOURAN 1,9TDI CONCEPT.	2007	12.300,00	TEMPOMAT	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1,9TDITRENDLINE LIMUZ.	2005	9.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
HONDA HR-V 1,6 4X4 AVT.	1999	5.500,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9TDI GLX	1998	3.690,00	KLIMA	KOV. BORDO
PEUGEOT 206 2,0 HD SW	2003	4.960,00	AVT. KLIMA	KOV. B. RDEČA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9TDI IV	1998	4.150,00	KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 307 2,0 HDI XT	2002	4.300,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI AUTHEN.	2003	6.850,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 407 2,0 HDI SW	2005	8.500,00	AVT. DELJ. KLIMA	KOV. SIVA
SEAT LEON 1,6-SR STELLA	2000	3.650,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
DAEWOOTACUMA 1,8 SX	2002	3.590,00	PRVI LAST.	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN GOLF 1,9 SDI	1999	2.990,00	5 VRAT	BELA
VOLKSWAGEN SHARAN 1,9TDI	2004	9.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,2 16V EXCEPION	2008	8.200,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT CLIO 1,2 16V STORIA	2007	5.600,00	PRVI LAST.	KOV. ČRNA
PEUGEOT 406 2,0 HDI	2001	4.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
HYUNDAI ELANTRA 1,6	2003	4.130,00	SERV. KNJIGA	KOV. ZLATA
PEUGEOT 206 1,4 3V	2001	2.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
FIAT STILO 1,6	2002	4.150,00	POMIČNA STREHA	KOV. SV. ZELENA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Kraplni, M. Gubca 49, ordinlra vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
ZAVRČ - DUBRAVA KRIŽOVLJANSKA
Novoodprta stomatološka ordinacija s 35-letnlml Izkušnjami.
Ugodne cene, delo z dolgoletno garancijo.
Vse vrste del, luskice, cirkoni, telsskopi, stacmeni, mini in konvercionalni zobni implantati -www.dJ.unident.doo.hr; dr. Dorde Jelovac, tel. 00385/98 211 937
hÄftlm ORIGINALNI IN
■	ORIGINALOM ENAK
AVTODELI - PNEVMATIKE - PLATIŠČA za osebna in tovorna vozila
K sodelovanju vabimo Prodajalec v trgovini z avtodeli - Ptuj m/ž Poslovodja v trgovini z avtodeli - Ptuj m/ž
O podjetju
Bartog d.o.o. je eno vodilnih podjetij v Sloveniji na področju distribucije pnevmatik, nadomestnih delov in dodatne opreme za vse vrste vozil.
Opis delovnega mesta
Zaradi širitve poslovanja in odprtja nove poslovalnice na Ptuju vabimo v svoj kolektiv nove sodelavce.
Pričakujemo
-	izobrazbo tehnične ali trgovske smeri
-	poznavanje prodajnega programa (avtodeli, pnevmatike)
-	poznavanje računalniških programov s področja nadomestnih delov (TecDoc)
-	urejen videz in samostojen nastop
-	komunikativnost, sistematičnost, fleksibilnost
PISNE PRIJAVE Z ŽIVLJENJEPISOM IN Z DOKAZILI O IZPOLNJEVANJU
POGOJEV POŠLJITE DO 10.3.2010 NA NASLOV:
Bartog d.o.o. Trebnje - kadrovska služba
Obrtniška 18
8210 TREBNJE
ali po elektronski pošti:
mlrjana.praznlk@bartog.sl
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 5.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Pri Gašperju
19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 6.2.
8.00 Oddaja občine Markovci 9.10 ŠKL- mladinska oddaja 10.00 Iz domače skrinje - Markovci 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 Super hiti 13.00 SIP lestvica 17.00 Iz domače skrinje - Markovci 18.00 Pri Gašperju
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Fašenk v občini Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 7.2.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Štajerska frajtonarica 2. del 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 11.00 Oddaja občine Videm 13.00 Oddaja iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Ljudski pevci v Skorbi 2. del
PONEDELJEK 8.2.
8.00 Oddaja občine Videm 10.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 Pri Gašperju 18.00 Oddaja občine Videm 20.00 Fašenk v občini Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
www.radio-tednik.si
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Alenka Krabonja, dr.dent. med. Na Vidmu
BIM<	\imm M	
K 02/22 8011C		1 SoliS d.0.0. 1 Razlagova 24, Maribor 1
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
PoletarstvoArnuš
PVC okna, vrata, senčila, komamiki, garažna vrata

Ivan Arnuš, s.p. | Mariborska cesta 27 b \ 2250 Ptuj 02 788 54 17 | 041 390 576 | fax:02 788 54 18 www.rotetar5tvo-arnus.si I info@roletarstvo-arnus.si
Svoje radosti in žalosti si odnesel s seboj.
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je v 26. letu umrl
Radovan Korošec
Z ZGORNJE HAJDINE 2
Od njega se bomo poslovili v nedeljo, 7. februarja 2010, ob 13. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 8. uri.
Njegovi najdražji
Po tem življenju ne ostane to, kar smo zbrali, temveč tisto, kar smo dali.
(Gerard Chandry) Vsem, ki ste se 28. 1. 2010 na pokopališču v Majšperku skupaj z nami poslovili od naše drage mame
Slave Dolenc
IZ PODLOŽ 80
iskrena hvala.
Hvala govornici za poslovilne besede in g. župniku za lepe misli, s katerimi je podobo naše mame pospremil med spomine.
Vsi njeni
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne, ni te več. Ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti. Pa kjerkoli si, naj angel čuva te, kjerkoli si, vedno bomo mislili nate.
SPOMIN
O
t 'i
¿.h
7. februarja mineva pet let žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pra-dedek
Franc Bratec
IZ STOJNCEV 18
Hvala vsem, ki vas pot vodi tja, kjer njegov dom rože krasijo in sveče mu v spomin gorijo.
Tvoji najdražji
Življenje je kot ladja, ki vse bolj se oddaljuje -
ko ni je več, onstran obzorja kdo jo pričakuje ...
V SPOMIN
naši dragi mamici
Olgi Tobias
(2005 - 2010)
Komaj smo dojeli, da za vedno si zaspala, v večni sen od
nas odpotovala.
Tam sonce sreče ne ugasne,
resnice sonce ne stemni.
Naj bo srečno tvoje potovanje
in pogosto vračaj se nam v sanje!
Hvala vsem, ki ohranjate spoštovanje in spomin na njo.
Njeni najdražji
_M
Nasmeh in vajina dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Nič več besede, ne stiska rok. Ostal je le spomin na trpek jok. Le naša srca vedo, kako hudo boli, ker vaju več med nami ni.
SPOMIN Suzana Arnuš
14. 5. 1974 - 4. 5. 1989
Tone Arnuš
14 .5. 1951 - 29. 1. 2004
IZ MAISTROVE 29, PTUJ
Vsem, ki se ju spominjate, postojite ob grobu, jima poklonite cvet ter prižgete svečko, prisrčna hvala.
Vajini najdražji
Rad si imel ljudi okrog sebe, jih razveseljeval in spoštoval, toda - zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja.
SPOMIN
Z bolečino v srcu in solzami v očeh postajamo ob grobu, v katerem že tri leta počiva dragi mož, atek in dedek
Alojz Kosec
PRVENCI 5
Tvoji najdražji: žena Marija, hčerke z družinami
Življenje celo sta garala, za dom in svoje bližnje vse sta dala. Sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
SPOMIN Angela
30. 4. 1928 - 8. 2. 2009
Marjan
8. 9. 1934 - 28. 4. 1987
Kukovec
IZ OREŠJA 118
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prižgete svečko ter ju ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: Marjana in Mira z družinama
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in sestre
Frančiške Bolčevič
IZ HRASTOVCA 45
roj. 14. 11. 1956 - umrla 28. 1. 2010
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala za izražena ustna in pisna sožalja.
Hvala duhovniku za opravljen obred in sv. mašo, govornici Marti za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir za organizacijo in izvedbo pogreba. Še enkrat vsem in vsakemu posebej hvala.
Žalujoči sin Robert, hči Mateja in Dubravka ter vnuki
Kako srčno si si želel, da še med nami bi živel, smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili. Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela. Za vse, kar storil si za nas, vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
SPOMIN
Boleč je spomin na 6. februar, ko si nas pred dvema letoma za vedno zapustil, naš dragi mož, oče, tast in dedek
Ciril Kokot
IZ TIBOLCEV 41 B
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V 86. letu je prenehalo biti plemenito srce našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in brata
Janeza Cafuta
OD LOVRENCA NA DRAVSKEM POLJU 45
Od njega smo se poslovili 27. januarja 2010 na domačem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali za cvetje, sveče, sv. maše in cerkev. Iskrena hvala Gasilskemu društvu za organizacijo pogreba, govornikoma ge. Hedviki in g. Antonu za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Talum za odpete žalostinke, župniku g. Karlu za opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem, g. Hinku za odigrano melodijo, sindikatu Taluma in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA--
Vsem, ki se jih je dotaknila s svojo ljubeznijo, pretreseni in v globoki žalosti sporočamo, da se je za vedno poslovila naša nadvse ljubljena in zlata mama, babica, prababica in tašča
Rozalija Šibila
IZ ZG. PRISTAVE 20 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame. Zahvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovane vence, cvetje, sveče, svete maše ter pisno in ustno sožalje. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj ob spremljanju zdravstvenega stanja ter za lajšanje bolečin. Posebna zahvala g. župniku Slavku S. in g. župniku Cristianu iz Vidma pri Ptuju za opravljen obred, za izrečene ganljive besede ter sveto mašo.
ISKRENA hvala pevcem za občuteno zapete pesmi, hvala za odigrano Tišino ter prisrčna hvala g. Šeguli za ganljive besede ob slovesu. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: vsi njeni
Odhoda najdražjih ni moč preboleti, v sebi resnici ne moreš verjeti, celo ko resnica na dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli.
ZAHVALA
Ob boleči prerani izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, svaka, strica, botra in prijatelja
Adolfa Misloviča
IZ HRASTOVCA 24 C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za ustne in pisne besede tolažbe, za pomoč in topel stisk roke, darovano cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Pasičnjeku za lepo opravljen obred in sveto mašo, gospe Marti za besede slovesa, gospe Kristini za molitev, zastavonoši in prapor-nikom, pevcem za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu zavodu Mir. Prisrčno se zahvaljujemo kirurškemu oddelku Bolnice Ptuj, posebej g. doktorju Skender Velinu in ge. sestri Mariji Klarič. Vsem in vsakomur posebej iskrena HVALA.
Žalujoči: žena Hedvika, hčerki Brigita in Albina z družinami ter vsi, ki so ga imeli radi
Dornava • Častitljiva starost Verone Petek
Veronika jih šteje 106!
Veronika Petek se brez vsakega dvoma lahko šteje med legende, in če bo šlo tako naprej, potem ji tudi rekord najstarejše Zemljanke ne bo ušel. Drugega februarja je namreč naštela polnih 106 let, in čeprav ji zdravje ne služi več tako kot nekoč, ji tudi nobena bolezen zares ne pride blizu.
Veronika, po domače kar Verona, ima za seboj pisano življenjsko zgodbo, prepleteno z veliko dela, skrbi, odrekanja, tragičnih in tudi lepih dogodkov. Jesen življenja preživlja ob vnukinji Neži Vuzem, ki s svojo družino že veliko let nesebično skrbi za babico. Verona je sicer glede na stoletno starost kar živahna ženica, še vedno rada popestuje svoje najmlajše prapravnuke, s prapravnukinjo Laro se še vedno vsako jutro lepo očedita in počešeta, le pri gibanju je Verona nekoliko opešala in dneve najraje preživlja v naslanjaču. Malo ji nagaja tudi sluh, a ne toliko, da ne bi slišala, le povedati je treba nekoliko glasneje.
Vedno v življenju, in še danes, jo razveseljujejo preproste stvari, ki jih mlade generacije več niti ne zaznajo; prava topla domača »rezančova župa«, pa tudi kakšen košček »prolenka« ji tekne. In vesela je, če je zunaj sonce in toplo, pa še, kot sama
pravi, je najlepše, če je mir, če so ljudje zdravi in dobri drug do drugega. Kot recept za dolgo starost pa pravi: »Ja, delati je treba dosti, za dobro voljo malo zapeti, pa malo jesti in piti in malo počivati.«
Franc Vuzem, mož Veronine vnukinje Neže, je že pred leti, ko je Verona praznovala 100. rojstni dan, z njo sklenil, kot se je pošalil, pogodbo za naslednjih pet leti in Verona jo je lepo izpolnila; lani sta tako »podpisala« še eno pogodbo za naslednjih pet let, do njenega 110. rojstnega dne. Franc je ob tem z nemalo humorja dodal: »Samo zdaj pa sem jaz že v dvomih, ker ne vem, kateri od naju bo dočakal izpolnitev te pogodbe; se mi zdi, da prej naša mati kot jaz!«
Veroni Petek je seveda tudi letos ob izjemnem življenjskem jubileju čestitalo mnogo ljudi; med njimi tudi občinsko vodstvo, domači župnik, pa znanci in prijatelji in seveda tudi vsi
Za Veroniko, ki je kljub visoki starosti še prav živahna ženica, z veliko ljubezni že dolgo skrbi njena vnukinja Neža z možem Francem, s katerim imata menda podpisano "pogodbo do 110. rojstnega dne" ...
domači; sin Vinko, dve vnukinji, trije pravnuki in trije pra-pravnuki.
Vse čestitke neverjetni Veroniki za 106 polnih let življenja pa izrekamo tudi v našem ure-
dništvu, z željo, da se srečamo ob letu osorej.
SM
Ptuj • Ta nori svet v klubu Gemina XIII.
Revija vabila k maskiranju
Pust je za ptujsko kreatorko Sanjo Veličkovič nekaj posebnega. O tem pričajo nešteti pustni kostumi, ki jih je doslej ustvarila.
Na reviji pustnih kostumov Ta nori svet, ki je bila v klubu Gemina XIII. 3. februarja, jih je s pomočjo malih in velikih manekenk in ma-nekenov, nekateri so stopili prvič na oder, predstavila več kot 65. Ta dogodek pa je pritegnil tudi nekaj deklet, ki odrsko hojo že obvladajo: Leo Pučko, Tatjano Caf, Matejo
Bezjak in Urško Horvat.
Navdih za izdelavo pustnih kostumov je Sanja dobila v ptujski zgodovini, aktualnem dogajanju, nekateri pa so že tako tradicionalni, da jih oblačijo bolj ali manj povsod, kjer ima pust tradicijo. Za tiste, ki si še niso izbrali pustnega kostuma, 50. jubilejno kurentova-
Foto: Črtomir Goznik
Na reviji Ta nori svet je Sanja Veličkovič s pomočjo malih in velikih manekenov predstavila več kot 65 pustnih kostumov.
nje naj bi pod maske spravilo vse Ptujčane, so tudi na reviji lahko dobili kakšen navdih.
Ta nori svet je še enkrat skupaj spravil vse tiste, ki jim je Ptuj pri srcu, ki za to okolje delajo z velikim navdušenjem. Mimo tega ni mogel iti tudi letošnji princ karnevala Bernard Ptujski, ki se je predstavil s svojim spremstvom in ki je čutil dolžnost, da se je zahvalil kreator-ki, ki s svojim delom razširja pustni duh in razpoloženje v največji slovenski pustni prestolnici. Sanja je ob letošnjem kurentovanju želela veliko več, skupino v nedeljski osrednji pustni povorki, ki bi bila nekaj posebnega, a se ni izšlo. Zato pa je z ekipo sodelavcev, ki čutijo kot ona, Petro Kurnik, mladimi harfistkami iz zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, frizersko ekipo Dejana Krajnca in ekipo Mojce Škof ter malimi plesalkami pod vodstvom Maje Leber, ustvarila Ta nori svet, ki je v sredo zvečer napolnil klub Gemina XIII.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Pustne kostume morskih siren so oblekle Lea Pučko, Tatjana Caf, Mateja Bezjak in Urška Horvat, spremljal pa jih je morski kralj.
Preizkusite pestro ponudbo enega najboljših slovenskih smučišč, ki se ponaša z nazivom
■ v» • ••	v»vv
družim prijazno smucisce.
NOVO: Snežni park namenjen vsem adrenalina željnim obiskovalcem našega centra.
I NE SPREGLEJTE
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno oblačno. V zahodni in osrednji Sloveniji bodo padavine, meja sneženja bo na nadmorski višini med 700 in 900 m. Pihal bo jugozahodnik, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 4 do 9 stopinj C.
V noči na soboto se bo dež okrepil in zajel vso Slovenijo, meja sneženja se bo spuščala. V večjem delu države bo snežilo, le po nižinah Primorske deževalo. Tam bo zapihala zmerna do močna burja. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, pihala bo burja. Drugod bo večinoma oblačno, rahlo sneženje bo ponehalo.
V Hotelu Cerkno, smo v času zimske sezone pripravili ugodne pakete. V ceno paketa je vključena smučarska vozovnica, koriščenje bazena s termalno vodo (25x13 m, 30°C), smučarski avtobus, brezplačna hramba smuči in smučarskih čevljev v ogrevani shrambi na smučišču, popusti pri koriščenju savn in fitnesa, animacija po
■ KJER ZIMA POSTANE UŽITEK |
Ponujamo vam:
-	smučanje na najmoderneje opremljenem družinskem smučišču
-	70 ha smučarskih površin oz. 18 km smučarskih prog, tekaška proga, možnost sankanja, pohodništva
-	otroški vrtec z bogatim animacijskim programom
-	izposoja in servis smučarske opreme
-	smučarska šola, izposoja in servis smučarske opreme
-	bogata kulinarična ponudba v restavraciji na vrhu smučišča
Hotel Cerkno, d.o.o., Sedejev trg 8, Cerkno Infomacije: 05/37 43 400, info@hotel-csrkno.si; www.ski-terkno.com
Črna kronika
Divjal po avtocesti
1. februarja okoli 11.20 so policisti Specializirane enote za nadzor državne meje na parkirišču v Slovenski Bistrici pristopili do osebnega avtomobila Porsche cayene švicarskega registrskega območja, ki ga je upravljal 29-letni državljan Srbije. Ob poskusu kontrole je moški sunkovito odpeljal s parkirnega prostora in z veliko hitrostjo nadaljeval vožnjo po avtocesti v smeri Maribora. Policisti so se zapeljali za njim. V bližini izvoza za Rače je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v pred seboj vozeča tovorni avtomobil, katerega je upravljal 48-letni moški iz okolice Postojne, in v osebni avtomobil, ki ga je vozil 33-letni moški iz Radovljice. Nato je njegovo vozilo odbilo v odbojno ograjo in na banki-no, kjer je obstalo. Policisti, ki so vozili za pobeglim moškim, so s svojim vozilom zapeljali čez odpadle dele vozil, pri tem se je poškodovalo njihovo vozilo. V prometni nesreči je bil voznik osebnega avtomobila iz Radovljice lahko telesno poškodovan. Policisti so ugotovili, da je bil porsche 31. 1. 2010 ukraden v Švici. Državljana Srbije so pridržali in bodo zoper njega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Kršitelju zasegli avtomobil
20. januarja ob 16.45 so policisti Policijske postaje Ptuj v Markovcih ustavili 50-letnega voznika osebnega avtomobila iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,45 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Zaradi večkratnih kršitev cestno-prometnih predpisov so mu zasegli osebni avtomobil.
Vlomi, tatvine
V	noči z 22. na 23. januar je neznani storilec vlomil v stanovanje na Pragerskem. Iz notranjosti je odtujil gotovino in nakit. Premoženjska škoda znaša več kot 6000 evrov.
V	noči s 26. na 27. januar je neznan storilec vlomil v proizvodne hale podjetja na Ptuju. Iz notranjosti je odtujil večjo količino bakrenih vodnikov in cevi. Premoženjska škoda znaša okoli 3000 evrov.
28. januarja je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Slovenski Bistrici. Iz notranjosti je odtujil nakit. Premoženjska škoda znaša okoli 2500 evrov.
Med 28. januarjem in 2. februarjem je neznani storilec z gradbišča v Rogozi odtujil delovni stroj JCB 3CX, dodatno zajemalko za delovni stroj, dve zajemalki za mini bager in različno orodje. Premoženjska škoda znaša okrog 35000 evrov.
31. januarja ob 10.50 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na izstopu iz Slovenije kontrolirali 31-letnega državljana Sirije. Ob kontroli osebnega vozila znamke Porsche cayman nemških registrskih številk so ugotovili, da ima vozilo ponarejene številke šasije. Policisti so vozilo zasegli. Zoper voznika bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
UZANCA
d.o.o.
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
© BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovoma vozila (akumulatorji Bosch, brisalniki Aeratvvin, vžigalne in ogrevalne svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
Stem kuponom 15% POPUST
Foto: SM