Celishi Glasilo osvobodilive fronte celja Leto I. — Stev. 39. Celje, dne 27. novembra 1948 Cena 2 din % Poštnina plačana v gotovini Velik državni in narodni praznik 29.N OVE M B E R PROSLAVLJAMO V ZNAMENJU NOVIH ZMAG DELOVNEGA LJUDSTVA, NOVIH ZMAG V SOCIALISTIČNI GRADITVI. SAMO S TAKIMI ZMAGAMI BOMO ŠE VNAPREJ ZASIGURALI NA- DALJNJI RAZVOJ VELIKIH SOCIALISTIČNIH PRIDOBITEV NASE LJUDSKE REVOLUCIJE. ^ Ob peii obletnici H. zasedanja AVNOJ-a Lo šo nekaj dni nas loči od_ 29. no- vembra, velikega praznika našega de- lovnega ljudstva, ki si je v narodno- Of.vobodilni bo-bi — naši ljudsko demo- kratični, revoluciji — priborilo svobodo in oblast; hkrati pa si je s svojo borbo priborilo tudi take v bistvu socialistič- ne pridobitve, na osnovi katerih danes s hitrim tempom in velikimi uspehi grmadi rooializp»»i ?9. november, dan II. zasedanja AVNOJ-a, je v naši revo- luciona ni boibi važen mejnik. V obdobju II. zasedanja AVNOJ-a se jo jugoslovansko ljudstvo v sklopu enotne antifašistične fronte s Sovjet- sko zvezo na čelu že tretje leto vztraj- no bo^-ilo za osvoboditev izpod jarma fašističnih okupatorjev. Pod vodstvom slavno Komunistične partije Jugoslavije je zajel oboroženi upor sleherni del Jugoslavije. Ustvarjena je bila močna revolucionarna narodnoosvobodilna voj- ska, hkrati pa so se narodnoosvobodilni odbori, nova oblast ljudstva, ki je plod revolucionarne borbe, čedalje bolj raz- vijali in utrjevali tako na osvobojenem, kakor t tdi na okupiranem ozemlju. Ju- goslovanska buTŽoazija je zaradi svo- jih raz'-ednih interesov šla po poti na- rodnega izdajstva. Na odnocsvobodilno gibanje je po dveh letih borbe izbojevalo velike zma- ge, ki so doma in v svetu do golega razkiinkalc izdajalsko vlogo domače buržoazije. Na mednarodni frunti so ve- like zmage Rdeče armade utrdile vo- dilno vlogo SZ, hkrati pa se je utrdila tudi antihitlerjevska koalicija. To so bilo tiste silnice, ki so omogočale in hkrati zahtevale ustvaritev takega or- gana, ki bo postavil temelje zagoto- vitvi pridobitev narodnoosvobodilne bo:bo — naše revolucije — in zadal s svojimi sklepi odločilen udarec manev- rom domače reakcije, kakor tudi otež- kočil zapadnim silam nadaljnje podpi- ranje izdajalske buržoazije. Vodstvo Komunistične partije Jugoslavije s to- varišem Titom na čelu je znalo pra- vilno izbrati ta trenutek zato, ker se je ravnalo po načelih marksizma- leniniz- ma. Z drugim zasedanjem AVNOJ-a, s tem, da je bil ustanovljen najvišji državni organ oblasti, je bil dejansko zadan najmočnejši udarec vsem tistim, ki so še upali, da se bo po vojni vse povrnilo na staro. Najvažnejši sklep drugega zasedanja AVNOJ-a je ustanovitev Nacionalne- ga komiteja narodne osvoboditve Jugo- slavije, izvrševalca dolžnosti začasne vlade v državi. Pioglasitev AVNOJ-a za vrhovno zakonodajno in izvršno telo Jugoslavije, ustanovitev NKOJ-a, fede- rativna ureditev države, močna utrdi- tev ljudske oblasti, to so tisti temeljni sklepi, o katerih pravi tovariš Edvard Kardelj na V. kongresu KPJ, ko govori o II. zasedanju AVNOJ-a: »Sklepi tega zasedanja so dejansko formalna prokla- macij?. in uzakonitev dejstva, da je bur- žoazija s svojimi reakcionarnimi zavez- niki, in pomagači, da so vladajoči vrhovi staro Jugoslavije jeli izgubljati oblast nad narodi Jugoslavije, in da je začela oblast prehajati v roke ljudstva, se pravi, v roke delovnega Ij idstva, na čelu z delavskim razredom « Zaradi tega je 29. november oblet- nica II. zasedanja AVNOJ-a in hkrati tudi obletnica proglasitve republike v Ustavodajni skupščini — praznik naše ljudsko države, praznik republike, nje- no ustanovitve leta 1943 in njene for- malno proglasitve 1945. leta. To je dan, ki ga vse naše ljudstvo slavi kot praz- nik ljudsko demokratične revolucije, no zato, ker bi se ona na ta dan pričela ali dokončala, temveč zato, ker pomeni 29. november temeljito prelomnico v njene.m razvoju. Na^-odnoosvobodilna borba je bila pri nas tista oblika revolucionarne borbe, ki je združevala boj za nacionalno osvo- boditev izpod jarma fašističnega okupa- torja z bojem delovnega ljudstva pioti oblasti biržoazije, ki je privedla do zrušitve te oblasti in vzpostavitve nove, ljudsko oblasti. Narodnoosvobodilna borba ima po svojem bistvu socialisti- čen značaj, je ljudsko demokratična revolucija. Narodnoosvobodilna vojska in ljudska oblast pa sta organa osvo- bodilno borbe, organa revolucije. Edino s tako revolucijo, v kateri so sodelovale široke ljudske množice, ki jo bila po svojih oblikah široko demo- kratična in v kateri je imel hegemo- nijo proletariat ter vodstvo Komunistič- na partija, le s tako revolucijo in nje- no zmago je bilo mogoče doseči v Jugo- slaviji take uspehe v obnovi države in revolucionarno odstranjevanje ovir pri graditvi socializma. Tega se delovne množice Jugoslavije dobro zavedajo. Najlepši dokaz temu je njihov delovni polet, s katerim prema- gujejo težave v boibi za izpolnitev od- ločilnega leta našega petletnega plana. Zo v začetk 1 tega leta so si številni de- lovni, kolektivi zadali obveznost, da bo- do plan izpolnili do 29. novembra, praz- nika republike in ljudske revolucije. Številni delovni kolektivi so to svojo obveznost že izpolnili. Ob nenehnem tekmovanju, ki je prežeto z novim so- cialističnim odnosom do dela, izpolnju- jejo delovni kolektivi svoje obveznosti in s tem prispevajo delež k čimprejšnji zgraditvi socializma. V novem odnosu do dela, v sociali- stični zavesti, ki nenehno raste v naših ljudeh, v izvrševanju plana elektrifika- cijo in industrializacije naše domovine, so danes izraža naša ljudsko demokra- tična revolucija, katere važen mejnik je 29. november 1943. Borbo za plan - borba za socializem! Delovni holehtiv Železarne Store ie tudi med zmagovalci Med podjetja, ki so izpolnila letošnji proizvodni načrt, se je 23. novembra t. 1. uvrstila tudi Železarna Store. Ob 10. uri dopoldne je celotni obrat do- segel 100% predpisane proizvodnje. Vse člane kolektiva je ta vest navdala z navdušenjem. Martinarji pobirajo po skoro praznem- prostoru staro žele:/o m s tako vnemo pripravljajo vložek in pomagajo tovarišem pri zalaganju peči, da še vedno beleži grafikon za 10 % prekoračeno dnevno normo. Tudi li- varji ne zaostajajo. Najmarljivejši so pa valjarji. Tako so delavci po obratih dokazali, da jih niso dosežene zmage zaslepile. Zdaj niso vzeli časa za od- mor, za počitek. Najlepše nam to do- kazujejo številke z grafikona, ki ka- žejo, da so 24. novembra dosegli mar- tinarji 111,1%, valjarji 171,8% in livar- ji 133,9% dnevne produkcije, celoten obrat torej 134,6%. Zdaj tekmujejo kdo bo za več procentov presegel letni plan! Žareče kače v valjarni so kar podiv- jale, tako hite valjarji pri delu. Stroji so jim letos pošteno nagajali, jermen jim je počil; pa so pljunili še krepkeje v žuljave in opečene roke, še bolj so prisluhnili svojim mojstrom in pred- delavcem, da so se tehniki in inženirji res lahko pohvalili z njimi. Ce imajo take delavce, potem tehničnemu vod- stvu in upravi ni žal truda, ni žal pre- čutih noči, ko študirajo načrte in re- šujejo nujne probleme. Tudi sindikalni aktivisti imajo več volje do dela. Za- vedajo se, da bo treba sindikalno, po- litično delo še poživeti, da bo treba še dosti možgan prekvasiti z novo misel- nostjo, ker le politično izgrajeni de- lavci bodo zavedni člani kolektiva. Takšni delavci bodo tudi lažje razu- meli naloge, ki jih j«red njih postavlja sindikalna organizacija, naloge, ki jih pred nas postavlja izvršitev petletnega plana. In dolžnost sindikalnih aktivi- stov je, da se zanimajo za vse dogodke i:'ven tovarne, da se zanir^ajo za refe- rate s V. kongresa KPJ. s I. kongresa ESJ, z II. kongresa KPS, kajti ti refe- rati analizirajo, razčlenjujejo naše do- sedanje delo in nam daj';:o ..mi.rnice za naše bodoče delo. V času. ko no- žrtvovalni kolektivi vodijo težko borbo za izpolnitev letošnjega plana, to je drugega letnega plana naše petletke, že prejemajo uprave podjetij in sindikalni forumi direktive za nadaljnje delo. 2e stoje pred našimi junaki dela nove na- loge, ki pomenijo nove borbe. Pravilno postavljanje norm, pravilna kategori- zacija delavcev, to se zaenkrat najnuj- nejše naše naloge, katerim morajo po- svetiti vso pozornost uprave podjetij s tehničnimi vodstvi, z mojstri in pred- delavci. To pa je obenem tudi najnuj- nejša naloga sindikalnih aktivistov, ki se morajo vsi do zadnjega pozanimati s tem problemom in nuditi vso pomoč upravam podjetja. Ko bodo norme pra- vilno postavljene, ko bodo delavci pra- vilno kategorizirani, bo šele socialistič- no tekmovanje, ki ga uvajamo in uspe- šno izvajamo po naših podjetjih, dobilo svoj pravi pomen in svojo pravo vred- nost. V Storah so letos več težkih proble- mov pravilno zagrabili in pravilno re- šili. To je tudi pospešilo zmago delov- nega kolektiva. Še vnaprej je potreb- no, da uprava podjetja in sindikalna podružnica tesno sodelujeta, kar bo olajšalo delo upravi in sindikalnim ak- tivistom. To bo Pa rodilo lepe uspehe tudi v produkciji in pri izvrševanju proizvodnih nalog. Tako se bodo člani delovnega kolektiva Železarne v Sto- rah tudi vnaprej prištevali k najbolj- šim borcem za plan, za socializem, za srečno bodočnost naših narodov. Okrajna kladivarna Vitanje Okrajna kladivarna Vitanje je na dan 22. novembra dosegla svoj letni plan za leto 1948. Kljub težkočam je delavstvo zavest- no in tiho prebijalo in kovalo trdo je- klo, zavedajoč se. da bodo ti izdelki kovine služili vsemu našemu delovne- mu ljudstvu. Tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov je izpolnila letni plan 9 dni pred obveznostjo Dne 20. novembra ob 4. uri je To- varna za proizvodnjo kemičnih izdel- kov v Celju izpolnila letni plan po a- sortimentu. Letni plan po tonaži pa je delovni kolektiv kemične izpolnil že 28. oktobra. S to veliko delovno zmago je Tovarna za proizvodnjo kemičnih izdelkov kot prva vseh kemičnih ko- lektivov v FLRJ izpolnila letni plan. V čast I. kongresu ESJ in II. kon- gresu KPS si je delovni kolektiv zadal obvezo, izpolniti letni plan po obsegu do 20. novembra, po asortimentih pa do 29. novembra. Izpolnil pa je obvezo po tonaži 23 dni, a po asortimentih 9 dni pred rokom. Ta ogromni uspeh je predvsem zasluga celotnega kolektiva, ki je s svojim pridnim in požrtvoval- nim delom pokazal, kaj zmore ustva- riti tudi pod najtežjimi okoliščinami, in da se v celoti zaveda nalog, ki jih predenj postavlja naša prva petletka. Veliko uspehe so pokazali rezultati tek- movanja in pa borbe za dosego kon- gresnih obveznosti. Posamezni oddelki so se borili med seboj za prehodno za- stavico najboljšega oddelka, delavci pa za prehodno zastavico najboljšega de- lavca v podjetju, ki jih je uprava pod- jetja podeljevala mesečno. Največje u- spehe v tekmovanju je dosegel odde- lek natrijevega sulfida, ki je prekora- čeval v predkongresnem tekmovanju mesečne plane čez 70 odst. in pa lito- pona, ki je prekoračeval plane za 19,5 odst., čeprav je bil plan postavljen ta- l^o^visoko, da ga je uprava podjetja v začetku leta sprejela skrajno skeptič- no. Bil je 114 odst. višji od le^a 1947. Da je delovni kolektiv z zastarelimi na- pravami zmogel doseči tako proizvod- njo, je predvsem zasluga tehničnega o- sebja tovarne na čelu s tehničnim di- rektorjem tov. Stojanom, ki je z veči- mi racionalizacijami in neumornim in skrajno požrtvovalnim delom omogočil proizvodne uspehe, ki jih v začetku le- ta ni mogel nihče slutiti. Svojemu teh- ničnemu direktorju so v reševanju pro- blemov stali zvesti in nesebično ob strani predvsem tov. Verdnik Jože, šef niehanične delavnice, ki je s svojim ko- lektivom večkrat pokazal prave pri- mere delovnega heroizma in pa obrat- ni tehnik, poznejši šef konstrukcijske pisarne tov. Vastl. Na dan proslave dosege plana dne 4. XI. je bilo proglašenih 23 udarni- kov in nagrajenih večje število naj- zaslužnejših delavcev in nameščencev. Poleg udarnikov ima tovarna tudi štiri racionalizatorje in sicer tov. Stojana, Verdnika, Vastla in Arzenška, ter no- vatorja tov. Štefana Rogina. ki je iz- umil nove zavore za avtomobile, ki jih z uspehom uporablja že več celjskih podjetij. Proslave, ki jo je otvoril predsednik sindikalne podružnice tov. Potočnik, so se udeležili tudi delegat Generalne direkcije zvezne kemične industrije tov. Karlovič, organizacijski sekretar MS KPS tov. Ošo, ter delega- ti tovarne dušika iz Ruš in tovarne pe- jila iz Celja. V uvodnem govoru je di- jrektor podjetja tov. Pfajfer naglasil pomen tega najlepšega praznika svo- jega delovnega kolektiva in poudaril težave, ki jih je moral za dosego tega krasnega uspeha premagovati ves ko- lektiv. Nato je sekretar Generalne di- rekcije zvezne kemične industrije v svojem govoru izrazil svoje osebno za- dovoljstvo in poudaril veselje, ki je zavladalo v upravno-operativnem vod- stvu, ko je izvedelo za takšen uspeh svojega podjetja ter v imenu Ministr- stva lahke industrije FLRJ in Gene- ralne direkcije zvezne kemične indu- strije čestital vsemu delovnemu kolek- tivu. Po razdelitvi nagrad je v imenu MK KPS pozdravil in čestital kolektivu organizacijski sekretar tov. Ošo, ki je v kratkem in jedrnatem govoru po- udaril velik politični pomen te delovne zmage, ki je bila mogoča le z veliko zavednostjo vsega delovnega kolekti- va, ki je dokazal, da je le z elanom in ljubenzijo do socialistične domovine mogoče doseči delovne zmage, s kate- rimi pač vsemu svetu najboljše doka- zujemo neosnovanost in podlost kle- vet, ki jih raztresajo proti nam in na- šemu vodstvu. Po govoru je uprava po- djetja s sindikalno podružnico prire- dila delavcem in nameščencem zaku- sko. Posebej je treba poudariti velik to- variški čut in pravilno socialistično pojmovanje nagrajencev, ki so skoraj brez izjeme podarili od svojih nagrad večje vsote za stavkujoče francoske to- variše in vtem ponovno dokazali so- lidarnost mednarodnega delavskega razreda. V t«l daje Okrajni ljudski odbor vsako leto znatne kredite za prispevek k na- kupu dobrih plemenskih bikov, prireja priznavanja (licenciranje) bikov, kjer za to določena strokovna komisija iz- loči vse nepriznane bike, rejce, ki ima- jo dobre bike pa nagradi. Da se tudi javno pokaže napredek živinoreje, je priredil Okrajni ljudski odbor letos y septembru dvoje prav dobro uspelih premovanj (živinorejskih razstav) v La- škem in na Planini. Razstavljenih je bilo okoli 350 glav goveje rodovniške živine. Okraj je ob tej priliki obdaril vse živinorejce, ki so imeli dobro ži- vino. Tako je imela v Laškem najboljše ocenjeno živino kmetica Sajtl Marija iz Tevč. a na Planini Tisi Franc iz Pla- nine, seveda še poleg več drugih. Po okraju so se začele snovati plemenilne postaje, kot v Kozjem, Planini, Slivni- ci, kjer že stojijo najboljši plemenski biki in kjer bodo v kratkem razpolagali s plemenskimi merjasci. Postaje bo- do redno pod nadzorstvom veterinarja in uprave za živinorejo pri OLO. Na ta način bo izključen prenos kužnih bo- lezni, ki povzročajo jalovost krav. kar se sedaj rado dogaja. Takih postaj bo vedno več, ker jih bodo odslej naprej ustanavljale kmetijske zadruge, katerih naloga bo v bodoče pospeševati živino- rejo. Dalje bodo v kratkem začele de- lovati tri postaje za umetno oplojeva- nje krav: v Žalcu, Braslovčah in La- škem, medtem, ko oplojevalnica vete- rinarske bolnice v Celju to delo že dalj časa uspešno izvršuje. Za vzrejo ple- menske živine pa bo skrbelo okrajno posestvo Založe pri Polzeli poleg vzre- jevališč kmetijskih zadrug, ki se tudi že osnavljajo. Pri tem delu pa bodo naši ljudski oblasti pomagali tudi naši napredni ži- vinorejci, posebno pa še oni, ki so se tudi v tej važni panogi prijaviti kot borci za vzrejo dobre plemenske in klavne živine. Na ta način ne bo pri nas težko doseči petletnega plana v ži-- vinoreji. Z. L* Leto I. — Stev. 39. »CELJSKI TEDNIK«'! Stran 3. Kdaj in kalco bomo letos obdarili naSe najmlajše Ob zaključku lanskega leta je bila v Ljubljani prvič prirejena »Novoletna jelka« — prireditev, na kateri so bili pionirji in tudi mlajši bogato obdar- jeni. Zanje je bilo nešteto raznih pred- stav, fizkulturni dom na Taboru je bil docela spremenjen v nekakšen čaroben grad itd. Desettisočem ljubljanskih otrok je ostala Novoletna jelka živo v spominu in sedaj že težko čakajo le- tošnje. Izkušnje in pa zadovoljstvo otrok, ter prav tako staršev, so napotili okrajne forume ljudske oblasti in množičnih or- ganizacij, da bodo letos organizirali No- voletno jelko v vseh mestih in tudi več vaseh po Sloveniji. Tudi v Celju so priprave za Novoletno jelko že v teku in poseben odbor ima že veliko dela, saj bo obdarovano 300O otrok iz Celja In prav toliko iz okolice. Novoletna jelka v Celju, bo našim pionirjem in tudi najmlajšim, priredi- tev, ki doslej še nima primere. V ta na- men bodo preurejeni vsi spodnji razredi in ostali prostori s telovadnico v oko- liški osnovni šoli v razne slikovite od- delke. Obiskovalce novoletne jelke bo vodila pot od prostora, kjer bo postav- ljen partizanski šotor in kjer jim bo partizan pripovedoval dogodke iz borb, v drug oddelek h kratki kinopredstavi, od tam v razred, ki bo spremenjen v malo gledališče, nato v lutkovno gleda- lišče, posebno privlačen za najmlajše bo Pavliha, ki bo uganjal vse mogoče norčije in jih zabaval. Zanimiv bo tudi prostor — gozd, v katerem bo divja- čina in ob strani potoček, ter mali rib- niki z vsemi mogočimi ribami. Toda kar bo najvažneje in najlepše šele pri- de. Skozi rudarski rov, kjer bodo de- lali palčki, bodo prišli obiskovalci v krasno pravljično dvorano. Čaroben grad, prikazi iz pravljic in narodnih pripovedk, velika razsvetljena novo- letna jelka in dobrodušni dedek Mraz, vse to bo pionirjem nudilo nepozabne vtise. Dedek Mraz bo obdaril vse pionirje, obdaril pa bo še posebej najboljše, pa tudi dobre desetine, čete in odredi bo- do dobili lepe nagrade. Posebej pa bo še obdaril otroke revnih ali sirote brez staršev. Dva dneva sta določena tudi za obda- ritev otrok, ki, ali ne hodijo v šolo. ali pa jih hočejo starši še posebej sami ob- darovati. Poleg vsega tega pa bo v teh dneh ljudsko gledališče imelo 12 predstav pravljične igre »Ušesa cesarja Kozmi- jana«, katero si bodo ogledali vsi pio- nirji, dve predstavi pa bosta še za pred- šolske otroke s starši. Samo po sebi je razumljivo, da bomo s tem, da smo dobili novo obliko obda- ritve otrok, lahko opravili z dosedanji- mi Miklavži in Božički. Ne bo treba več lagati najmlajšim, da pride nekdo iz nebes in jih obdaruje — s to prakso je čas, da prekinemo. Pa tudi pionir- jem bo prizanešeno, da ne pridejo prej ali slej do zaključka, da njihovi starši lažejo — kakor so to prenekateri de- lali doslej po navodilih iz prižnice. Pionirjem bodo nagrade, ki jim jih bo razdelil dedek Mraz velika vzpodbuda za učenje, vrlo ponašanje še večje tovarištvo. Mestni kakor Okrajni ljud- ski odbor za mesto in okolico sta gmot- no podprla akcijo, prav tako članstvo sindikatov, kar bo omogočilo, da bodo naši pionirji za svoj trud v šolah pri- merno nagrajeni. Pionirski odred Toneta Tomšiča napoveduje tekmovanje ., Vsem pionirskim odredom v Celju! Pionirji odreda Toneta Tomšiča na I. osnovni šoli v Celju, smo se odločili, da meseca decembra tekmujemo med seboj v. vseh panogah pionirskega dela. S tem tekmovanjem hočemo čim lepše počastiti skupni kongres SKOJ-a in LMJ, ki bo v Beogradu. Tekmovanje bomo zaključili zadnjega decembra. Ta- ko se bomo tudi lepo pripravili na »Novoletno jelko«, katero nam priprav- lja ljudska oblast in množične organi- zacije. Sklenili smo, da napovemo tekmova- nje vsem pionirskim odredom v Celju po sledečem: 1. Kateri odred bo čimbolj zvišal učni uspeh? Kateri odred bo imel boljše predmetne krožke? 2. V katerem odredu bodo imeli manj neupravičenih izostankov? 3. V katerem odredu bodo pritegnili največ pionirjev v krožke ljudske teh- nike in interesne krožke? 4. V katerem odredu bodo imeli več pionirjev fizkulturnikov? 5. V katerem odredu bodo pridobili največ naročnikov za pionirske časo- pise in kje jih bodo boljše prečitali? 6. V katerem odredu bodo vključili več pionirjev v kulturne skupine, fol- klorne, dramatske, literarne, harmoni- kaške in recitacijske skupine, kateri odred bo ustanovil boljšo pevsko sku- pino? V katerem odredu bodo napisali več člankov v pionirske časopise? V katerem odredu bodo skupno prečitali največ knjig? 7. V katerem odredu bodo zbrali več semen sončnic in bučnic? 8. V katerem odredu bodo zbrali več starega železa, papirja, usnja, stekla in stare gume? Okrajni pionirski štab pa naprošamo, da postavi komisijo, ki bo nadzorovala tekmovanje in določila zmagovalca ter najboljše odrede ali čete in desetine priporočila stričku Mrazu, da jih bo obdaril ob novoletni jelki. Za domovino — s Titom naprej! Pionirski odred Tonfeta Tomšiča. Na gradilišču ceste v Žalcu so prcgUsili udarnilte Pred kratkim, so na gradilišču v Žal- cu imeli zelo svečan dan. Na posebni proslavi so proglasili nekaj najboljših delavcev za udarnike in nagradili tud^ druge zaslužne posameznike in delovne skupine. Pri izpolnjevar-lu planov so imele do- sedaj največje uspehe delovne skupine v kamnolomih, ki so s svojo borbo za čim večjo produkcijo preprečile po- manjkanje gradbenega materiala. Tudi šoferji so vložili vse sile, da pravočas- no izpolnijo transportni plan. Posebno pohvalo je tokrat dobila brigada Ivana Vrbaniča, ki je pri betoniranju robnih pasov presegala norme tudi do 42 odst. Naslove udarnikov so si pridobili Pe- čovnik Karel, Kranjec Džuro. Setnik Nikola, ki so presegali norme povpreč- no za 30 odst.. Moličnik Alojz je pre- segel no/mo za 32 odst.. Subic Tomo 34 odst., Podjan Anton 45 odst. Poseb- no priznanje ob proglasitvi za udar- nike so izkazali 501etnemu Galun Mar- tinu, ki je stalno presegal normo za 30 odstotkov. Nadalje so bili proglašeni še meha- ničar Kočevar Robert, ki je zmanjšal uporabo goriva pri kamionu za 20 li- trov na 100 km. ne da bi zato trpela zmogljivost, Znideršič Franc, ki je po- sebno skrbel s štednjo pogonskega go- riva in pri tem dosegel lepe uspehe in šofer Klanjšek Marko, ki je tudi pri- hranil za 8% olja in goriva. Proglasitev udarnikov in tudi ostale nagrade, ki so bile razdeljene med najzaslužnejše, so dale delavcem še večjo voljo do dela in so obljubili, da se bodo vnaprej še bolj potrudili, da do- sežejo še lepše uspehe. Okrajni pionirski slab v Celju razpisujeencmesečno nagradno tekmovanje v tekmovanju, ki ga je napovedal pionirski odred Toneta Tomšiča, bo okrajni pionirski štab nagradil tri od- rede s sledečimi nagradami: 1. nagrada: radio-aparat 2. nagrada: knjižnica z 72 knjigami 3. nagrada: orodje za tehnične krožke Nagrade najboljšmi odredom, pa tudi dobrim četam in desetinam bodo razde-. Ijene ob novoletni jelki. Okrajni pionirski štab Celje. Kako opravila zdravnik dr. Pungarsic svoje dolžnosti v Tekstilni tovarni v Št. Pavlu je dr. Pungaršič nameščen kot tovarniški zdravnik. Njemu je poverjena skrb za zdravje vseh delavcev in nameščencev v tovarni. V službi delovnega ljudstva pa. kakor izgleda, dr. Pungaršič prav nič ne ve za ljudstvo, pač pa le zase in za svoje želje. Drugače si ne moremo razlagati dejstev, da v ponedeljek 22. novembra sploh ni ordiniral, prav tako ne v torek, skratka, tedensko opravi 4 do 8 ur v ordinaciji in to se že po- navlja delj časa. Pa tudi kadar ordini- ra, ni njegov odnos do delavcev niti od daleč podoben odnosu zdravnika-člove- koljuba. Delavcu, ki se je poškodoval pri delu, malomarno vrže cunjo, naj si sam obveže rano. Delavstvo se upravičeno zgraža nad takim početjem. Uprava je tudi že več- krat zahtevala od merodajnih organov da posredujejo. Veliki napori delovnega kolektiva za predčasno izpolnitev plana, po drugi stiani pa tak zločinski odnos do skrbi' za njih zdravje — to dvoje prav goto- vo ni skladno. V kolikor to ne bo zadostovalo, bo- mo primorani poiskati vzroke, za kaj takega početja še ni konec. KULTURA IN PROSVETA NASA KULTURNO-UMETNIŠKA 13RUŠTVA se pripravljajo na revijo v Mariboru Po uspelih nastopih posameznih sek- cij, ki jih je ocenila posebna skupina strokovnjakov iz Ljubljane in Celja, se sindikalne kulturno-umetniška dru- štva temeljito pripravljajo na III. re- publiško revijo v Mariboru,, ki se vrši od 21. do 29. novembra. Med aktivnimi člani naših kulturno- umetniških društev je opaziti veliko razgibanost, pa tudi rahlo zaskrblje- nost, kajti zavedajo se, da bodo morale nastopajoče skupine s kvalitetnim in idejno prečiščenim programom pokazati naši javnosti plod svojega ustvarjajo- čega dela, ne glede na to, da si bo tre- ba v Mariboru v vrsti zborov, godb itd. priboriti častno mesto. Iz Celja odhajajo na revijo v Mari- bor: SKUD France Prešeren z mešanim zborom in godbo na pihala, SKUD Ivan Cankar z moškim zborom ter SKUD Ivo Ključar z ženskim zborom in reci- tatorjem. Zbori nastopajo v soboto 27. t. m. ob 20. uri v dvorani FD Poleta, godba 28. t. m. dopoldne v isti dvorani, reci- tator pa 28. t. m. ob 20. uri v Narodnem gledališču. Odhod vseh skupin bo v soboto dne 27. t. m. dopoldne s posebnim vlakom, ki popelje skupine iz Ljubljane, Go- renjske in ostalih krajev Slovenije v Maribor. Povratek bo prav tako s po- sebnim vlakom v ponedeljek 29. t. m. z odhodom iz Maribora ob 22. uri. Tako bo slehernemu sodelujočemu na reviji omogočeno prisostvovanje na vseh pri- reditvah revije. III. revija sindikalnih kulturno-umet- niških društev Slovenije bo mogočna manifestacija napredne miselnosti v umetnosti, obenem pa obračun doseda- njega dela sindikalnih kulturno-umet- niških društev, ki »ustvarjajo človeka dvignjenega čela in jasnega pogleda v bodočnost«. Vsem našim skupinam želimo v Ma- riboru kar največ uspeha! Množične organizacije mesta Celja, prirede 28. novembra ob 20. uri v Ljud- skem gledališču PROSLAVO v počastitev 5. obletnice ustanovitve nove Jugoslavije Spored: Govor. Fran Žižek: Za kar sem umrl. bi hci- lel Se enkrat umreti. Montaža Kajuhovih pesmi, izvaja mladma ekonomskega tehnikuma. Brun: Pozdrav iz Hrastnika. Prinčič: Šopek partizanksih pesmi. Cerar: Od Urala do Bajkala, igra godba na pihala KUD »France Preše- ren«, dirigent: A. Peterman. Bratstvo in edinstvo, izvajajo člani Telovadnega društva I. in II. Celje. Mladinski pevski zbor I. ginm. pod Todstvom tov. Kunej Egona: Simoniti: Tito. Pahor: Pesem slovenske mladme. Lajovic: Kroparji. Debčič: Mitraljeza. Gobec: Himna Kozjanskega odreda. • Nekaj o uspelem gostovanju Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Kako veselo je odjeknilo po Celju, ko so lepaki objavili prihod ljubljanske drame s Sheridan: »Šola za obrekova- nje«. Ime avtorja (saj to ni Cankar ali Gorki) in naslov jamčita, da bo to igra, ki bo »razvedrila« temne obraze in du- še, »saj je življenje že itak drama« in si človek zaradi tega želi le veselih stvari (po izjavi neke gospo, pri gleda- liški blagajni), razen tega sodeč po kra- ju, kjer se je to godilo, nima nikake politične vsebine ... Zato se je vrsta pred gledališko bla- gajno podaljšala z neznanimi obrazi, da smo redni obiskovalci kar strmeli... Listič, ki je visel na blagajni, da imajo prednost s potrdilom sindikalne podružnice, je bil v spotiko mnogim in je delal hudo kri. Neka gospa se je zelo razburjala, ker je morala njena »služ- kinja«, že prejšnji dan čakati eno uro in pol, samo zaradi »teh sindikatov«. Drugi, zopet ni bil všeč čas prodaje vstopnic, saj bi bil po njenem mnogo bolj prikladen čas dopoldan, ko gredo žene iz trga in mimogrede kupijo, tako pa morajo popoldne še enkrat od doma. Take in enake pripombe so se slišale pri blagajni. Vse tri predstave so bile nabito pol- ne. Videti je bilo mnogo takih, ki se drugače ne pojavljajo nikjer in jih ve- seli le tiho domovanje. S skrbno ureje- nimi pričeskami in zato pripravljenimi oblekami so počastili obisk Ljubljanča- nov, kar je kar prav. Vendar se izpra- šujemo redni obiskovalci kulturnih pri- reditev, zakaj gredo s pokonci dvignje- no glavo, če prireja kulturno prireditev katero kulturno-umetniško društvo, bo- disi iz Celja, ali gostuje od drugod. Tu- di predstave Ljudskega gledališča jih ne pritegnejo, ker jp p^-č to »Ljudske gledališče«. Zakaj temne elegantne ob- leke pridejo tako redko do veljave? — Odgovor je jasen. Ker pač že zaradi se- stava ljudi, ki tvorijo društvo, ne mo- rejo niti vsebinsko niti kvalitetno za- dovoljiti. Toda, če lahko zadovoljijo mnogo Celjanov, med katerimi je za- stopano polnoštevilno učiteljstvo, pro- fesorji in ostali inlolektualci, bi morda še njih, samo začeti bi bilo treba. Zato vsem redkim obiskovalcem kul- turnih prireditev, med katerimi je tudi precej članov sindikalnih podružnic, sledeče: Listek, ki je bil na blagajni bo ostal, ker smo v sedanji družbeni ureditvi dolžni prvenstveno nuditi delovnemu ljudstvu duhovnega razvedrila, vstop- nice pa si lahko nabavijo zaradi zapo- slenosti le potom sindikalnih podruž- nic. Članom sindikalnih podružnic, ki niso imeli potrdila od sindikata, pripo- ročamo, da opozore kultumo-prosvetno komisijo podružnic, naj zasleduje kul- turne prireditve in same na nje opo- zarjajo svoje članstvo in ne dopusti, da mora opozoriti >Okrajni sindikalni svet«. Tovarišu, ki je izjavil, da se vstopnice ponujajo po sindikatu le, če je kakšen »šund«, v odgovor: V tem letu so bile tri prireditve, na katere nas je opozoril OSS. Na akade-' mi j o Rdečega križa, na proslavo Okto- brske revolucije in na Cankarjevo: Ja- kob Ruda, ki je bila v počastitev IL kongresa KPS. Pri teh prireditvah so sodelovali: Mladinski pevski zbor I. gimnazije, ki je prejel na Republiškem mladinskem festivalu v Ljubljani I. mesto v Slove- niji, dijaki ekonomskega tehnikuma, godba na pihala KUD »France Preše- ren«, ki je po komisiji priznana za eno najboljših, pevski odsek KUD »France Prešeren«, ki je pozvan na kulturno re- vijo v Maribor od Glavnega odbora ES, in Ljudsko gledališče, ki se prav tako prišteva za eno najboljših amaterskih geldališč. Redki obiskovalci naj upoštevajo, da so te skupine v pretežni večini sestav- ljene iz delavskega sloja, na katerem sloni glavna izgradnja naše domovine, našega petletnega plana in od katerih zavisi, da bo tem redkim obiskovlcem res vedno dobro šlo (kar ne dvomimo, da jim danes dobro — »predobro« gre), da s takimi izjavami in pasivnostjo ža- lijo in ne dajejo nobenega priznanja našemu najnaprednejšemu sloju, ki po- leg svoje dnevne zaposlitve in še dru- gih obveznosti žrtvujejo svoj prosti čas v večernih urah, ki se čestokrat po- tegnejo pozno v noč. » Tistemu pa, ki ne obiskuje kulturno prireditev zaradi svoje zahteve po višji umetniški stopnji, priporočamo, naj se vključi s svojim znanjem (če je to res znanje) v kultumo-prosvetno dejavnost, saj stremljenje kulturno-prosvetnih skupin k čim hitrejšemu umetniškemu razvoju potrebuje strokovnjakov. ZADRUŽNIKI! V nedeljo. 28. novembra bo v Seščah oficielna otvoritev zadružnega doma. V novootvorjeni prosvetni dvorani pa bodo zadružniki iz Sešč proslavili dan Republike, 29. november. Uprava za gradnjo zadružnih domov Celje-okolica vabi ob tej priliki vse zadružnike, da si ogledajo zadružni dom v Seščah. ki je prvi v okraju Celje-okolica postal resnično gospodarsko in kulturno sre- dišče naše vasi. i Pred skupnim kongresom LMJ in SKOJ-a Mladinski alctiv v rudnilcu Ht/dafaira se je v enem letu povzpel med najboljSe v Sloveniji v začetku januarja letos je zaživelo delo v mladinskem aktivu premogov- nika Huda jama. Takrat je štel aktiv 43 članov, kar je bilo komaj polovica vse zaposlene mladine. Tedanji pred- sednik Marki Franc in ostali člani se- kretariata so poizkušali na vse načine kako bi mladino čim bolj zainteresirali za delo v organizaciji. Končno jim je le uspelo. Dokaz za to je prehodna za- stavica, ki so jo kmalu po tem osvo- jili in je niso več prepustili drugim. Danes imajo vključeno v organizacijo vso mladino. Da so uspeli med mladino dvigniti tak' delovni polet, je precej pripomogla do- bra politična vzgoja mladine. Dosedaj so preštudirali teme o zadružništvu, o vezanih cenah, zgodovino OF, večino materiala s V. kongresa KPJ, posebno govor tov. Tita in statut ter program Partije. Poleg vsega tega so pa redno študirali snov, ki je določena od C V NOJ za študij mladine. V mesecu avgustu so na pobuda SKOJ-evske grupe organizirali prvo mladinsko številko pri delu v rudniku. Vodi jo mladinec Bastič Franc in je svoje uspehe iz meseca v mesec stop- njevala. V avgustu je prekoračila nor- mo za 18%, v septembru 23%, v ok- tobru pa za 42%. Sedaj pa pripravljajo' ustanovitev še ene mladinske številke. Tudi kulturno-prosvetno delo se v aktivu vidno zboljšuje. Imajo že dile- tantsko skupino z 20 člani in recita- cij ski krožek. Prav sedaj se vneto pri- pravljajo na mladinski dan v Laškem. Mladina sedaj skupno z ostalimi pri- pravlja opereto: »Mežnarjeva Lizika«, sami pa imajo v programu »Mladost pod soncem«. Prav tako v vseh ostalih sektorjih mladinskega dela je mladinski aktiv Huda jama lahko vzgled drugim akti- vom. Precej pažnje polagajo svoji stro- kovni vzgoji.'Prav prve dni decembra začno z dvema tečajema. Tudi v fiz- kulturi se pridno udejstvujejo in so si pred kratkim sami napravili zasilno igrišče. Mladinskem aktivu rudnika je pri- ključena tudi mladina nižje industrij- ske rudarske šole, ki je prav tako do- segla v preteklem letu prav lepe uspehe. Mladinski aktiv rudnika Huda jama je v enem letu dosegel prav lepe uspe- he. V začetku nikjer znan, je danes že ne samo najboljši v okraju Celje-oko- lica, temveč med najboljšimi mladin- skimi aktivi v Sloveniji in kakor iz- gleda celo lahko upa na prehodno za- stavo glavnega odbora LMS. V Arii vasi mladinci usoeino tekmujeio pred kongresom Med aktivi, ki tekmujejo v poča- stitev skupnega kongresa SKOJ-a in LMS je aktiv kmetijsko obdelovalne zadruge »France Prešeren« med prvim.i ki imajo izglede za osvojitev nagrade, razpisane od okrajnega odbora LMS Celje-okolica. Številčno majhen aktiv v Arji vasi dosega prav lepe uspehe. Prvi so pri obdelovanju zemlje in drugih vsako- dnevnih delih v zadrugi tedensko dva- krat pa se udeležujejo gradnje zadruž- nega doma v Petrovčah. Kljub fizič- nemu delu najdejo vedno dovolj časa za študij, saj so preštudirali že tretjo temo iz programa. Čeprav šteje aktiv le 16 članov, so poslali dva člana v de- lovno brigado. 3 pa v strokovni tečaj. Zmanjšana enota mladih borcev za so- cializem je napovedala tekmovanje mladinskemu aktivu zadruge »Kmeto- za« v Vipavi. Dosedanji uspehi aktiva v Arji vasi kažejo, da so mladinci čla- ni tiste delovne skupnosti, ki je prva prejela naslov »udarna zadruga«. v živinorejski šoli Aktiv živinorejske šole v Sv. Juriju pri Celju se je ustanovil pred šestimi tedni. V šoli imajo 40 gojencev. Vsi so člani mladinske organizacije. V čast skupnega kongresa SKOJ-a in LMS so obljubili da bodo pri gradnji zadruž- nega doma delali 500 ur prostovoljno, sodelovali pri čiščenju sadnega drevja in popravili gozdno cesto, po kateri je sedaj onemogočen prevoz lesa. K izpolnjevanju obvez so pristopili z vso resnostjo. Doslej so opravili na gradbišču zadružnega doma 481 delov- nih ur, očistili 100 dreves na šolskem posestvu in popravili 3 km gozdne ce- ste, ki je s tem postala uporabna. Da bi dosegli pri prvih izpitih čim boljši učni uspeh, so ustanovili učne krožke, v katerih boljši učenci pomagajo šib- kejšim. Ker so zadane tekvomalne ob- veznosti že izpolnili, nadaljujejo tek- movanje z novimi točkami, ki terjajo od mladincev nova prizadevanja. Med drugim bodo naredili za zadružni dom še 400 prostovoljnih ur. Uredili bodo lastno knjižico in ustanovili dramatsko grupe. Na študijskih sestankih pa bo- do preštudirali nadaljnja dva poglavja studijskega programa. Zadane tekmovalne obveze bo aktiv skušal za vsako ceno izpolniti, da ob- drži prehodno zastavico, ki jo je osvo- jil v lanskem šolskem letu. v Tovarni prhištva so usta- novili proizvodno brigado Vtovarni pohištva v Celju, kjer je bila šele pred kratkim vzpostavljena mladinska organizacija, ima ta že prav lepe uspehe. Takoj ob ustanovitvi so se vključili v tekmovanje pred IV. kon- gresom SKOJ-a. Sedaj pa tudi tekmu- jejo v čast združevalnemu kongresu- Dne 7. novembra so ustanovili mladin- sko proizvodno brigado, ki presega nor- mo povprečno za 15%. Mladinci tudi pridno študirajo in bodo svoje delo v dneh pred kongresom še bolj poglobili. iVIladinska četa v Sol<^avi ob pesmi in veselju hitro gradi Kakor skoraj po vseh večjih vaseh, se tudi v Solčavi gradi zadružni dom. Ko prideš po cesti iz Luč v Solčavo, zagledaš ob bregu Savinje velik izko- pan prostor, postojiš na cesti, se'ozi- raš, pa te predrami veselo petje. Na cesti zagledaš mladinsko četo. ki ko- raka na gradilišče in prepeva vesele pesmi. Čeprav je že mraz v Solčavi, vendar se ga mladi junaki ne ustraši- jo. Zavedajo se, da gradijo dom, ki bo Solčavanom nudil ne samo gospodar- ske prostore, ki še danes poslujejo v barakah, pač pa tudi dvorano, kjer bodo vsako prosto minuto izkoriščevali za dvig politično-kulturne izobrazbe. Zvečer ko so zaključili svoje delo in se vračajo utrujeni od celodnevnega težkega dela k večerji, se zopet razlega veselo petje. Po končani večerji har- monikaš zaigra nekaj veselih valčkov, vse se veselo vrti, pri tem je pozablje- no delo m mraz, ki so ga preživeli čez dan. Za plesom sledi veseli skeč in zvočni radio, smeha in ploskanja kar noče biti konec. Življenje teh mladincev poteka do- kaj lepo. Tudi pri delu na gradilišču dosegajo lepe uspehe, saj dnevno troj- ke izvozijo po 300 samokolnic zemlje, 14 mladih udarnikov izkoplje dnevno čez 50 kubičnih metrov materiala. Di- sciplina v četi je stroga, vendar ni pri- siljena temveč prostovoljna in samo- zavestna. Ti mladi junaki se zavedajo, da si ustvarjajo boljšo bodočnost in lepše življenjske pogoje, da ustvarja- jo socializem. Živel skupni kongres SKOJ-a in LMJ! stran 4J »CELJSKI TEDNIK«! Leto I. — Stev. 3». FIZKULTURA 2246 udeležencev na jesenskem erossu Sezona letošnjih tekmovanj na naših igriščih je zaključena. Kot poslednje prireditve je šteti jesenske crosse, ki so bili izvedeni popolnoma decentra- lizirano za vsako šolo in društvo pose- bej v okviru svojega članstva. Letošnji jesenski cross v Celju je dosegel rekordno število 2246 udele- žencev in je brez dvoma šteti to pri- reditev za najbolj množično fizkultur- no manifestacijo v Celju po osvobo- ditvi. Največje število udeležencev — 676 — je bilo iz I. gimnazije, 591 iz II. gi- mnazije, 312 iz šole za učence v gospo- darstvu, 187 iz TD Celje I., 134 iz in- dustrijsko-kovinarske šole, 126 iz eko- nomskega tehnikuma, 110 iz TD Celje II. itd. Zanimiv je pregled udeležbe po po- sameznih oddelkih: starejše pionirke — 697, starejši pionirji 331, mladinci 673, mladinke 448, člani 66 in članice 31. Dočim je udeležba pri mladinkah in pionirskih oddelkih razveseljiva, nas preseneča zelo slaba udeležba članov in članic. Športne grupe po tovarnah in podjetjih ter Kladivar niso za je- senski cross izvedli potrebne propa- gande niti se niso pripravljali za to prireditev. Majhna udeležba 911 tekmovalcev na letošnjem spomladanskem erossu nam šele pokaže razveseljiv napredek in uspeh letošnje zaključne prireditve v Celju. Dolžnost vseh društev je, da kot re- zultat letošnjih priprav in same izved- be jesenskih crossov vključi te nove množice v fizkulturno življenje in na- daljuje z njimi redno vežbanje. Le na ta način bomo lahko trdili, da je je- senski cross 1948 dosegel svoj pravi namen. SAH ŠAHOVSKE PRIREDITVE V CAST DNEVA REPUBLIKE Okrajni sindikalni svet v Celju je razpisal na čast Dneva republike sin- dikalno prvenstveno tekmovanje. Prvo kolo tega tekmovanja se igra v ne- deljo 28. t. m. ob 9. uri v vrtni dvora- ni hotela Evrope. Svečana otvoritev pa je ob 8,30 v Šahovskem domu, ka- varna Evropa, I. nadstropje. Istega dne ob 14. uri popoldne se vrši masovna simultanka, ki jo bo igral naš znani mojster Puc Stojan iz Ljubljane. Vabimo k čim večji udeležbi. Prijav- nine ni! SINDIKALNO ŠAHOVSKO DRUSTVO CELJE Z odcepitvijo od fizkulturnih dru- štev je postal šah samostojna panoga. Šahovska sekcija Kladivarja v Celju se je preimenovala na svojem sestan- ku dne 22. XI. v Sindikalno šahovsko društvo Celje in je priključena Okraj- nemu sindikalnemu svetu v Celju. Z vključitvijo našega šahovskega društva v sindikat bodo gotovo poživele vse sekcije pri sindikalnih podružni- cah, pa tudi samo društvo ima v tej organizaciji veliko več možnosti za raz- mah šaha v Celju. Vabimo vse še neorganizirane šahi- ste, posebno pa mladino, da se prija- vijo v novo društvo. V proslavo 5. obletnice ustanovitve nove Jugoslavije je v ponedeljek, 29. no- vembra 1948 ob 14. uri na Glaziji prijateljsko nogometno srečanje ZVEZA BORCEV NOV : ZVEZA BORCEV NOV Celje Gaberje Celoten prihod prireditve je namenjen akciji za posvetitev spomenika padlim borcem NOV in žrtvam fašizma v Celju SXBL]XŠ!C( DVOBOJ mdd S^D Kladlvarjem (Calje) in SfO Polelom (Maribor) - 11:5 t V n-^Jcljo dne >.l. novembra 1948 je bil po osvoboditvi v Celju prvi sablja- ški dvoboj. Prireditev je bila dobro ob- iskana, kar nam pove, da se Ce;jan' zanima.! i za ta šp. rt. Sama urganizaciia priredit/o le bila dobra, kar nas zelr razveseljuje, ker naši miaa. sabljači še nimajo /kušenj z •. prireditve iste vrste Celjski sabljači š,t z na.topom v Celju prvič j i' no nast »pili in pokazali lep« uspehe v boju samem, čeprav so na stopali . :oti moč: : skupini uobro i/vež- banih '-^bijačev iz Manb:ra. V tem boju s J pokazali C?ljani, da bodo r vztrajr.i,r delom 'ahko zastopali svoje društv • na sabljaških prireditvah v Sloven.:i in tudi ./ven njenih meja. Sabl,;A.5ki spori se je v Celju dobrn lazvil. ^iani sekt.:e so vztrajni in*po- gumni, nc ustra:>ijo se vztrajnih tre ningov zato je nlihov boj z Maribor- čani bi. velo usp-jžen. Klj-.b pora/u. ki so ga doživeli nekateri Celjani, ne bo- do izga ,h volje dela, -aj z vztra; nim delom se doseže zaželjeni uspeh. Od 't. ..liborskih sabljačfcv so daii le- pe teh x.no izve ione borbe v floietu Goleč, f*elesfna. Kos, od celjskih po Jonak, Jug. Koptšar. V fc&blji pa zd Poiet: Paj:ež in za Kladiva: Salobir. Posamezni rezultati so naslednji: Tovarišica Kolarjeva (Kladivar) in tovariš Mohor (Polet) sta gledalcem prikazala lepo izvedeno propagandno kvalifikacijsko borbo. Tovarišice iz Maribora pa se zaradi opravičenih vzrokov niso mogle udele- žiti tekmovanja, kar je velika škoda. Celjske borke niso mogle pokazati svo- je zmožnosti in uspehov. Gotovo pa je, da ne zaostajajo za tovariši in da jih po kakovosti včasih celo prekašajo. Ta prireditev je pokazala, da so naši štajerski sabljači dobro razumeli cilj tega viteškega športa in da so dosledni. da ga širijo in zastopajo v najsever- nejših krajih naše nove Jugoslavije. Ljudska TEHNIKA Prvi kajakaški tečajniki so prestali začetne težave Marsikdo se zdrzne že samo ob misli na mrzlo vodo v takem letnem času. Pravega kajakaša pa mrzla voda in hladno vreme ne sme oplašiti. Vedno mora biti pripravljen, da se vsede v svoj vitki čoln in se spusti v borbo z divjimi valovi. Enakih misli so bili tudi mladi čol- narji v Celju, ki so kljub mrzlim je- senskim meglam organizirali začetni- ški kajakaški tečaj. K prvim vajam je prišla od prijavljenih 15 članov le tro- jica. Dva tovariša iz Solkana in eden iz Celja. Ostali so se zbali hladne vo- de. Tečaj se je kljub temu pričel. In- štruktor iz Ljubljane je prinesel s se- boj tri kajake. Tečaj je bil teoretičen, večji del pa praktičen. Takoj v začetku je prestal mokri krst tovariš iz Solkana, pa tudi ostala dva sta mu sledila. Vsi so se od kraja po- čutili zelo nesigurne v lahkih čolničih, pozneje pa so se nanje navadili in ob koncu so zelo spretno krmarili po va- lovih. Gledalcev, zlasti mladine, je bi- lo pri vajah kajakašev vedno dovolj. Najhrabrejši med njimi so se kmalu sami preizkusili z valovi. Število tečaj- nikov je naraslo na enajst. Vsak dan dopoldne in popoldne so veslali na mir- ni vodi, izboljševali slog veslanja in odpravljali začctniške napake. Drug drugega so učili in bodrili, na bregu Pa je vsak dan dežurni kuril ogenj, kjer so se ponesrečenci lahko posušili, db ognju so tudi ponavljali snov pre- davanj, katero so poslušali vsak večer po praktičnem pouku na vodi. Spozna- vanje naših rek, gradnja kajakov, spo- znavanje organizacije Ljudske tehnike, vse to je spadalo v učni program te- čajnikov. Končni izpit je pokazal, da so se mla- di športniki seznanili z osnovami ka- jakaštva. doslej pri nas skoraj nezna- nega športa. Devet tečajnikov je polo- žilo izpit z odličnim uspehom, štirje s prav dobrim in dva z dobrim. Iz teh tečajnikov bo rasel nov kader mladih športnikov, ki ljubijo nevarne podvi- ge v soteskah neukročenih voda. Le- pote naših gorskih rek ne* bodo več po- znali samo tujci, po njih bodo krma- rili naši mladinci s kajaki, katere bo- do sami izdelali. Iniciativni odbor celj- skega brodarskega društva, ki je že prebrodil začetne težave, bo na občnem zboru 10. decembra položil športnemu brodarstvu nove, močne temelje in o- mogočil udejstvovanje vsakomur, ki ima za to veselje in pogum. V Tovarni kemičnih izdelkov je ustanovljen klub Ljudske tehnike Ob izvršitvi letnega proizvodnega plana si je kolektiv Tovarne za proiz- vodnjo, kemičnih izdelkov Celje zadal še eno nalogo, ustanoviti klub Ljudske tehnike, ter tudi na tem polju dati de-, lavstvu možnost do razvoja. Ustanovljeni so bili trije krožki, po- razdeljeni v kemijski, avto-moto in strojni s skupnim številom 68 članov. Ob tej priliki je bilo izvoljeno najbolj- še članstvo za vodstvo kluba, ki bo s sistematičnim delom vodilo in gojilo tehniko med delavstvom. Obenem so si člani novoustanovljenega kluba zadali, predkongresne obveze, ter postavili plan dela za mesec december. Ker je zani- manje med članstvom veliko, se priča- kuje, da bodo letni plan dela uspešno izvršili in presegli. Ob zaključku občnega zbora je bila poslana resolucija Centralnemu komi- tetu KPS, Republiškemu odboru LT — Ljubljana in Centralnemu odboru NT — Beograd: Ciani kluba Ljudske tehnike Tovarne za proizvodnjo kemičnih izdelkov Ce- lje pošiljamo svoje borbene pozdrave iz svojega občnega zbora, ter se zave- zujemo, da bomo množično in uspešno sodelovali pri svojem rednem delu ter pri delu Ljudske tehnike in s tem na- doknadili zamujen čas. ter v tekmova- nju pred kongresom LT izvršili vse za- dane obveze. U. J. Regionalna turistična konlerenca v Celju v Celju se je vršila dne 23. XI. 1948 v dvorani hotela »Evropa« regionalna turistična konferenca za področje okra- jev: Celje-mesto, Celje-okolica, Mozir- je, Poljčane in Trbovlje. Konferenco je otvoril referent za turizem in gostin- stvo pri MLO-Celje, pozdravil navzoče, predvsem zastopnika Komiteja za tu- rizem in gostinstvo pri vladi LRS. Tov. Sottler je v imenu Komiteja podal ob- širno analizo sedanjega stanja turizma in gostinstva v Sloveniji in nakazal nadaljnji razvoj v tej izredno važni pa- nogi našega gospodarstva. Po njegovem govoru so podali posamezni okrajni tu- ristični referenti svoja poročila. Tako je n. pr. turistični referent za okraj Mozirje poudarjal potrebo obnove zgornje Savinjske doline in Logarske doline, referent za okraj Trbovlje pa nujnost izgradnje hotela v Zidanem mo- stu, kjer trenutno potniki nimajo kje prenočiti. Zastopnik DZSZ iz Ljublja- ne je poudaril važnost rešitve proble- ma zdravljenja zavarovancev socialne- ga zavarovanja v naših zdraviliščih. V diskusiji, ki je trajala več ur so raz- lični govorniki obravnavali vprašanj« strokovnega turistično-gostinskega ka- dra, v zvezi s tem ustanovitev gostinske šole v Celju kot turističnemu centru in izhodiščni točki za naša svetovno zna- na zdravilišča in bližnjo Savinjsko ter Logarsko dolino, zaščito tujskih sob, vrnitev hotelskih objektov svojemu na- menu, preskrbo in slična pereča vpra- šanja našega gostinstva. Ob zaključku konference so bili soglasno izglasovani sledeči dodatni sklepi k že sprejetim sklepom regionalnih turističnih konfe- renc v Ljubljani in Mariboru. 1. Da se izpolnijo problemi Logarska doline. 2. Zaščita privatnih tujskih sob. 3. Preskrba. 4. Predlog za nižje gostinske šole v Celju. 5. Cim prej postaviti okraj, turistični svet. 6. Zdravljenje soc. zavar. v zdravi- liščih. Sahorskf hrzoiarnir v sredo dne 17. t. m. je imelo v Sin- dikalnem domu šahovsko društvo Ce- lje svoj redni mesečni brzoturnir. Zma- gal je N. Hočevar z 9 točkami od 10 možnih. V nedeljo 21. t. m. pa je bil mladin- ski brzoturnir, katerega se je udeleži- lo 15 mladincev. Prvo mesto je osvo- jil Preložnik z 12 točkami pred Ledni- kom, Kučukom in M. Žagarjem z 10. točkami itd. OBJAVE Na podlagi 5. čl. t. 6. zakona o volit- vah odbornikov ljudskih odborov z dne 23. aprila 1947, Uradni list LRS, štev. 19—107/47, izdaja Izvršni odbor MLO Celje odločbo o razpisu dopolnilnih volitev v MLO Celje v 37. volivni enoti na Ostrožnem. 1. Razpisujejo se dopolnilne volitve v 37. volivni enoti na Ostrožnem zaradi izvolitve odbornika in namestnika v MLO Celje. 2. Volitve bodo v nedeljo dne 5. de- cembra 1948. 3. Volitve bo vodila Mestna volivna komisija. 4. Ta odločba velja od dneva objave na uradnih deskah MLO Celje. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Mestni ljudski odbor Celje OBVESTILO Obveščamo kmetovalce področja mestnega ljudskega odbora v Celju, da se bodo v bodoče držali redni mesečni sejmi goveje živine. Sejmi bodo na sta- rem sejmišču (Zeleni travnik) vsako prvo sredo v mesecu. V primeru, da pa- de na ta dan praznik, se bo sejem vr- šil di-ugi dan. Odkupovala se bo vsa j klavna in plemenska sivina. Uprava za odkup MLO Celje. OBVESTILO ' Ponovno in zadnjič obveščamo vse delodajalce državnega, zadružnega in privatnega sektorja, da se bo revizija delovnih knjižic vršila vključno do 27. novembra t. 1. V izogib poznejšim kazenskim posle- dicam, pozivamo vse delodajalce, da se držijo odrejenega roka brezpogojno. Delodajalci, kateri so knjižice že pri- nesli, naj jih takoj dvignejo na pover- jcništvu za delo OI-O Celje-okolica, novi trakt IV. nadstropje. Delodajalci naj p^-egledajo knjižice in eventualne napake reklamirajo do 11. uro dne 30. novembra t. 1. Poverieništvo za delo OLO Celje-okolica OBJAVA V sredo, dne 1. decembra 1948 ob 14. uri se bo oddajalo za leto 1949 v zakup zemljišče za Plinarno. Zakupnino je plačati vnaprej na licu mesta. Športno društvo Kladivar Prodam srednje veliko prešo za sadje. Kodrič Alojzija, Poljčane št. 8. Odbor za gradnjo prosvetnega doma združenih množičnih organizacij Reči- ca pri Laškem, vabi na otvoritev kulturno-prosvetnega doma v ponedeljek 29. novembra 1948 s pri- četkom ob 9. uri dopoldne z nasled- njim programom: Sprejem gostov, go- vori, pevske točke, recitacije, telovad- ne točke, ljudsko rajanje. Odbor ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 28. do 29. novembra dr. Bitenc Maks, Ljubljanska c. 8-III. Dežurna zdravniška služba traja od sobote opol- dne do torka 8. ure zjutraj. KINO METROPOL 22. novembra do 2. decembra: sovj. film: Pravljica o sibirski zemljL KINO DOM 30. nov.: češki film: Sirenx 1. do 7. decembra: sovjetski film: Pot v bodočnost. mali oglasi Dvosobno družinsko stanovanje v Cretu zamenjam z dvosobnim dru- žinskim stanovanjem v mestu. Pocajt Stanko, Okrajni odbor vojaških vojnih invalidov, Razlagova ul. 13. Iščem službo špedicijsko, administra- tivno ali kurirsko. Naslov v upravi. Razglašam za neveljavno oblačilno nakaznico izdano od KLO Letuš, glase- čo se na ime Golob Terezija, katero sem izgubila na vlaku od Celja do Smartna ob Paki._ Izgubila sem srebrno žensko uro z rdečim jermenčkom. Prosim poštenega najditelja, da jo odda proti nagradi v terenski pisarni na Bregu. Svečke državne razredne loterije FLRJ dobite V podružnici JUGOREKLAM Celje, Prešernova 1 Krašovec Jurček: BOGARJEVI OBRAČUNAVAJO S KRIVICO (Novela) (Nadaljevanje) — Po tvoji krivdi? Pcpč ga je samo nemo gledal, da je Gaber takoj vedel, koliko je ura. — So drugi to opazili? — ga je Ga- ber ponovno stresel. — Nihče, — je trpko odvrnil Pepč in segel po žganju na mizi. — To sem hotel vedeti, — se je Ga- ber zazrl na cesto, kjer so nalagali Mirka v kočijo. — Tako ne bi bilo tre- ba Pepč, zaradi tebe samega, za tega rdečkarja je pa čisto prav. * * • Po vasi so nekaj dni govorili samo o tej nesreči. Vsi so mislili, da je bil to zgolj nesrečen slučaj. Komisija, ki je navzoče zaslišala, ni od nikogar zve- dela nič podrobnega, razen od Pepča, ki je dejal, da je Mirku odsvetoval, naj raje pusti vrv in naj smreka pade ka- mor hoče. • • • : t" , Na gradilišču zadružnega doma je mladina kljub vsemu kopala temelje. — Pohitimo, da naredimo čim več, dokler Mirko ne ozdravi, — je bodrila mladino Ančka, ki ie bila edina aktiv- na odbornica gradbene uprave. — Meni so doma rekli, da ne smem več na delo, — je komaj slišno pove- dala Nežika. — Zakaj? — jo je vprašala Ančka. — Doma so rekli, da je bila to božja kazen za Mirka. — Pri nas so tudi o tem govorili, — je pridjal Kajžarjev Stef. — Meni je na cesti Pepa tako rekla, — je zaupljivo šepnila Sirotnikova, Treza. — Ne verjemite, — je ugovarjala Ančka. — Saj mi ne verjamemo, domači si ne puste dopovedati, — se je oglasila zopet Nežka. Tedaj pa je začelo deže- vati. Prostovoljci so se razhajali. — Nekaj smo le naredili. Temelji so gotovi, — je rekla Ančka nalašč glas- no, ko je videla na pragu Gabra. Gnber pa se je jezno obrnil in siknil predse. — Kolikor ste v enem mesecu nare- dili, bom jaz v eni noči podrl. Ce sem začel, bom do kraja vztrajal. Tis^o noč je neprestano deževalo. Po- tok je narastel in majhni hudourniki so tekli ob cesti in po vseh kolovozih. Sredi noči. ko ni bilo žive duše nikjer, sta so od Gabrove hiše utrgali dve sen- ci. Sli sta do jezu, kjer je voda s tru- ščem padala pod jez. Med hrup vode se je zamešal Gabrov glas. — Pepč. Tole opornico bova odtrga- la, pa bo voda sama vdrla v obcestni jarek. — Veliko tvegate Gaber. — Nc dosti. To malenkostno škodo bom v dveh dneh popravil. — Saj oni lahko tudi v dveh dneh izkopljejo jarke. — Ne bodo jih. Tale povodenj bo na- redila več, kot misliš. — Bodo pa le izkopali druge. —• Ne če ti rečem. — Kako mislite? Saj poznate Ančko in onadva primorska pritepenca, ki še ostale zvabijo. — Oni trije naj kar delajo. Drugi ne bodo, jaz ti rečem, da ne. Pepa bo spet govorila, da je to druga božja kazen. Saj vidiš, da že sedaj nihče razen tistih redkih, ne pride več. Tiste hlode, ki jih je Pižmoh pripeljal, je dal meni v vračilo. — Prebrisani ste, — se je hehetal Pepč, ko je razkopaval zid. — Bolj že, kot tisti hlapci, ki so se- daj na oblasti. — Koliko pa daste tisti Pepi, da ta- ko vneto agitira. — Par kil bele moke me stane, nič več. Reci ji, da gre za božjo stvar, pa si bo gofljo zbrusila, ha, ha. — Voda že vdira! — je zakričal Pepč. Jez je zaškripal, deske so se jele lo- miti in kalna voda je z vso silo vdrla na cesto. — To bodo jutri zijali, ko jim bo peska, blata in kamenja nanosila v ja- me. — Mislite, da nas ne bodo dobili? — je vprašal Pepč, ki je imel že preveč na svoji vesti, da je začel včasih misliti, tudi na kazen. — Ne bodo. Saj je pri meni tudi ško- da, — se je grobo zasmejal Gaber. — Mene pa skrbi, če Mirko le ozdra- vi. — Sam si kriv. Zakaj si pa zinil tistp neumnost. Nič ne veš, bi bil rekel. — Sem mislil, da bi se bolje izmazal. Kdo je pa vedel, da še ni mrtev. Bil je ves polomljen. — Sem slišal, da se nič ne zave. Morda te le reši skrbi in crkne. — Morda? — je zategnil Pepč, ko sta šla poleg farovža, kjer je v spalni- ci bedela Ančka in mislila na Mirka, ki je v bolnici ležal v globoki neza- vesti s polomljenimi rebri in nogo. Po tistem jutru, ko so ljudje videli gradilišče razdejano, ni bilo nikogar več na gradilišče. Gaber je po Pepi opravil svoje. Tudi Ančka je tiste dni bila bolj v mestu kot doma, kajti Mir- ku se je stanje poslabšalo. * « * Kak mesec dni za temi dogodki so po- govori malo utihnili, le o Mirku so še včasih govorili, da mu je zdaj boljše zdaj slabše. Cez noč pa se je polastilo dolino razburjenje. Zgodilo se je to- liko novega, da najbolj izurjene klepe- tulje niso mogle vsega dovolj podrob- no povedati. Nekega večera so pHšli po Pepča in ga vtaknili v zapor. Gabe? jo trdil, da gre za neko krajo, sam pa je zašel v take skrbi, da se je dan in' noč opajal in razgrajal, čutil je nad' sabo roko pravice, ki je njegovo desno roko že potipala. Edino upanje mu je bilo, da bo Pepč zaradi dogodkov v Kijevu vse zamolčal. Nekega dne pa je' prišlo tudi nadenj. Prišli so z okraja in veleli, naj jim pokaže, kje je njegova ogljarska koča, kjer so včasih njegovi' ogljarji spali, kadar so kope gorele. Našli so v njej šest prašičev in velike, zaloge živil. Za tem so premetali hišo in našli pri njem ogromne vsote denar- ja. Ko so ga pozvali, naj gre z njimi, jih je prosil, naj mu dovolijo vzeti plašč. Dovolili so mu. Sel je v sobo, v dušku izpil pol litra žganja in segel, pod zglavje svoje postelje in vtaknil v žep skrito pištolo. Stopil je k oknu v nadi, da se bo lahko nekako izmuznil in se skril pri svoji hčeri, katere moŽ je imel zvezo preko meje. Upal je, da so mu bo namera posrečila. Bil je to tudi zadnji adut zanj. Okno je držalo na vrt, precej globoko je bilo, vendar se ni pomišljal, kajti slišal je po stop- nicah korake in skočil. Komisija je za- pazila njegov beg. Skočili so za njim. Gaber je bežal po vrtu in škrtal z zob- mi. Ko so ga skoraj dohiteli, je izvle- kel pištolo in besen streljal v zrak. v ljudi ni mogel, ker so ga že držali. Od- peljali so ga in na poti v mesto so sre- čali voz, na katerem je Logar peljal svojega sina vsega v mavcu proti do- mu. (Se nadaljuje) Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.