Poštnina plačana v gotovini POŠTNI PREDAL 284 — TEKOČI RAČUN 604-90321-4 LETNIK X. ŠTEV. 25 (324) Ljubiji na, 15. junija 1951 IZVOD 6 din 22. julij ~ praznik naše Prejšnjo soboto je Ljudska skupščina LR Slovenije razpravljala o osnutku nekaterih zakonov. Med njimi je bil tudi predlog zakona, da se 22. julij proglasi kot slovenski državni praznik. V razpravi o tej točki je prvi spregovoril ljudski poslanec in predsednik vlade LRS tov. Miha Marinko, ki je uvodoma poudaril, da je naša republika edina v Jugoslaviji, ki ima svoj državni praznik vezan na dogodek partijsko-političnega značaja — na 27. april. Čeprav je 27. april zgodovinsko pomemben vseljudske vstaje datum, ko je bila ustanovljena naša vseljudska politična organizacija — Osvobodilna fronta —, ta datum vendarle ni bil zvezan s takimi zgodovinskimi dejstvi, ki bi pomenili neposreden začetek revolucije. Zato je že letošnji III. kongres OF Slovenije predlagal, da se kot državni praznik LR Slovenije proglasi dan, ko se je začela v Sloveniji splošna vseljudska vstaja. Po vsestranskem preudarku sodelujočih pri zbiranju zgodovinskih dejstev o začetnih borbah je bilo doseženo soglasje, da se za začetek oborožene borbe smatra 22. julij — torej dan, ko so se po navodilih Glavnega poveljstva začeli organizirani napadi partizanskih enot proti nasilju okupatorja. Sicer že prej — predvsem pa v teh dneh so se začele zlasti na Gorenjskem v kamniškem okraju oborožene akcije prvih partizanskih enot, ki so minirale nasipe, rušile prometne zveze okupatorju in požgale požeto žito na kmetijah že izseljenih Slovencev. Od tega dne dalje je napadalna aktivnost partizanskih enot stalno naraščala In se hitro razširila tudi po ostalih delih Slovenije. »22. julij predstavlja zato dan, s katerim so prve par. tizanske akcije pričele preraščati v ljudsko vstajo.« In ta dan bomo letos prvič in potem vsako leto proslavljali kot slovenski državni praznik In se spominjali velikih in Junaških del Taborišče v prvih dneh partizanstva Na pobudo krajevnega sekretariata OF so v Litiji, da bi ta pomembni zgodovinski datum kot začetek vseljudske vstaje kar najbolj slovesno proslavili, že izdelali okvirni program. S šestmesečnim tekmovanjem v počastitev dneva upora in s tem tudi desete oblet-nic® ustanovitve JA bodo začeli v Litiji In okolici 22. junija. Rezultate bodo pregledali mesečno, tekmovanje pa ho zaključeno na sam praznik Jugoslovanske armade — 22. decembra. Glavne manifestacije bodo v dneh od 2H. do 22. julija. Zveza borcev bo organizirala množični miting. Ob tej priliki bodo člani množičnih organizacij obiskali partizanska bojišča. Na mitingu bo sodeloval SKUD »Tone Premk-Sine« s svojimi odseki. Telovadno društvo in druge edlnice. V okviru proslave praznika vseljudskega upora bo v gimnazijskem poslopju več dni trajajoča gospodarsko prosvetna razstava. ki naj pokaže dosedanje uspehe litijskih podjetij, tovarn, ustanov, društev In f°l; Na razstavi bodo sodelovala vsa pod-.1et,ia Mestnih gospodarskih podjetij, ki bodo razstavila svoje izdelke. Kmetijska zadruga v Litiji bo prikazala z diagrami, kako sodeluje pri gospodarstvu naše države,' zlasti pri ekspertu borovnic in raznih sadežev. Za vse pa bo poučna razstava zdravilnih zelišč, katera nakupujejo kmečke zadruge USPa-H IN NEUSPEH NA JESENICAH Res, da starega železa izven tovarne na Jesenicah ni mnogo, ker ga sproti oddajajo železarni. Kljub temu pa so ga nabrali približno pet vagonov. Sami pionirji na. Hrušici, Koroški lteli, Javorniku in na Plavžu so ga nabrali več ton. Pionir Dani Klemenc ga je zbral 116 kg. pionirka Milenca Culjkar pa 110 kg. Razen tega sta oba nabrala še 30 kg cunj, 20 kg stekla in 15 kg papirja. Ce bi se terenske frontne in AFŽ organizacije malo bolj potrudile, bi bil uspeh verjetno še boljši. -Slabo pa poteka akcija zbiranja zdravilnih zelišč. Pionirji jih sicer zbirajo z veliko vnemo, vendar pa jim je potrebna pomoč s strokovnimi nasveti. Zelišča zbirajo tudi nekateri posamezniki, ki pa v neupravičeni bojazni, da bi se število nabiralcev ne povečalo in ogrožalo njihovih dohodkov,-Čuvajo svoje znanje za sebe. Sicer so pa tudi ti potrebni pouka. Mnogokrat naredijo še več škode kot koristi Namesto da bi obirali cvete posameznih rastlin, potrgajo ali celo izrujejo kai cele rastline v . stremljenju za čimvečjim zaslužkom jim je vseeno, če posekajo kar veje z dreves. Take primere lahko vidimo v času. ko cvete lipa. Ker je nabiranje zelišč donosno in koristno pa tudi vzgojno, posebno za pionirje In mladino, bi bilo želeti, da odgovorni organizirajo tudi na Jeseničah posebne seminarje, na katerih bi si pionirji, mladina in vsi ostali nabiralci pridobili potrebno znanje o spoznavanju zelišč, njih vrstah in uporabi, kdaj so katere godne za nabiranje, kako se sušijo, shranjujejo itd. Gorenjska je še posebno bogata raznih zdravilstvu in ljudski prehrani potrebnih in koristnih zelišč, zato bi bil tak seminar zelo potreben. Verjetno ne samo na Jesenicah, temveč tudi drugod. ter tako pomagajo razvoju kemične, zdravilne In živilske Industrije. Prosvetni delavci Iz Litije bodo razstavili risbe, učila in učne pripomočke ter na dia-i5r. br,1<:a?ali razvoj šolstva po osvoboditvi. Razstava, ki bo odprta 20. julija, bo nudila zgovorno sliko kulturnega tn gospodarskega razvoja litijskega okraja v , Pa P1,0*1*®111 tekmovanja v Litiji Se ne bo izčrpan. Frontne organizacije Iz Litije, Brega, Gradca, Ponovič In drugod so na svojih ožjih posvetih že izdelale načrt del, ki jih bodo Izvedle s prostovoljnim delom. Predvsem bodo popravili ceste, razširili .ovinke na njih, izboljšali odtočne jarke, navozili gramoz Ipd. Skupni posvet na sekretariatu OF, kjer so vključene vse litijske organizacije, je utrdil smernice. Posamezna društva ta okvirni program še povečujejo, kajti vsaka od njih hoče biti v tem tekmovanju za počastitev praznika vstaje ln desete obletnice ustanovitve JA čimbolj aktivna in dokazati, da smo vredni pridobitev naše NOB. Ž. J, VAS MORAVCI JE DOBILA ELEKTRIKO Vaščani iz Morave« v okraju Murska So* buta so se že dolgo potegovali za elektriko. Ta njihova želja je končno Izpolnjena, kljub velikim težavam zaradi pomanjkanja materiala. Zaradi razprosfranostl naselja so morali zgraditi nad 9IKI0 metrov omrežja In 3000 metrov daljnovoda. Pri delih so 'vaščani opravili nad 10.000 prostovoljnih delovnih ur Člani obdelovalne zadruge pa so pomagali z vprežno živino In denarjem. Delavci DBS v Murski Soboti so požrtvovalno pomagali pri Instalaciji. Z elektrifikacijo Moravcev so dani vsi pogoji za razširitev lokalnega gospodarstva. Moravčanl že snujejo načrte, da bodo obnovili nekdanjo opekarno, ki jim bo dajala prepotrebno opeko. V RAKIČANU PREUREJAJO BIVŠI GROFOVSKI GRAD Svet za socialno skrbstvo v Murski Soboti je sprejel sklep, da je treba onemoglim okraja pripraviti dom. Doslej so morali onemogli iz okraja v ostale kraje, kjer so imeli takšne ustanove. V ta namen so pričeli preurejati bivši grofovski grad. ki leži izven Murske Sobote sredi prijetnega parka. Pričakovati je, da bo dom že letos gotov ter da bo sprejel okrog 40 starčkov CINKARNA V CELJU JE IZPOLNILA PETLETNI PLAN Delovni kolektiv Cinkarne v Celju je dne 9. junija ob 7. uri zjutraj izpolnil sv?oj petletni plan. Plan je bil Izpolnjen v celoti, to se pravi v vseh panogah. Kolektiv cinkar-iSTlju, se že v letu 1959 uvrstil med najboljše kolektive, za kar je sprejel že dvakrat prehodno zastavo resornega ministrstva In Centralnega odbora ZSJ. K izpolnitvi plana so mnogo pripomogli redni politič-no proizvodni sestanki, na katerih obrav-navajajo Izboljšanje metode dela. nov način postavljanja norm, stalno socialistično tekmovanje, visoko zavest delavstva ter pravil-d°llteffad 1 oz*ron,a pravilno raz- Revolucionarne spremembe v zvezi s tem, ko so neposredni proizvajalci prevzeli osnovna sredstva (tovarne, podjetja) v svoje roke, narekujejo tudi spremembe v našem finansiranju. Ker so tovarne in podjetja izročena v upravljanje delovnim kolektivom, imajo ti kolektivi tudi pravico, da sami neposredno razpolagajo z rezultati svojega dela. s pretežnim delom dobička, ki ga bodo kolektivi porabili za razširjenje in napredek podjetja, za dvig standarda in za dopolnilne plače. To pa zahteva spremembo vsega našega sedanjega plačilnega sistema tako delavcev kakor uslužbencev. Novi plačilni sistem naj materialno zainteresira delavce in uslužbence, da dvigajo svojo strokovnost, povečujejo proizvodnjo, zbolj-šujejo organizacijo dela in kvaliteto, zni- žujejo pr večji aol . roizvodne stroške, itd., kar omogoča večji dobiček podjetja. Le če bodo kolektivi izpolnili te pogoje, lahko računajo na povečanje svojega zaslužka potom dobička. Sedaj so^ plače delavcev za razne stroke urejene v šestnajstih različnih uredbah o plačah, ki vsebujejo preko iOO različnih tarifnih postavk. Tudi plače uslužbencev so določene po strokah in prav tako določene v velikem Številu tarifnih postavk po strokah ne glede na to, ali so zaposleni v go-spodarstvu, državni upravi ali javni ustanovi. V sedaj veljavnih predpisih o plačah je za vsako delo oz. za vsak, naziv uslužbenca že v uredbi sami predpisana tarifna postavka, ki vsebuje že plačo za strokovnost, pogoje dela, odgovornost in vhžnost marske gospod ETBIN KRISTAN med trboveljskimi rudarji V spremstvu predsednika Slovenske izseljenske matice T. Seliškarja je dne 5. t. m. obiskal Trbovlje politik, publicist ln pisatelj Etbin Kristan s svojo soprogo, čeprav obisk ni bil najavljen, so zvestega borca za pravice delovnega ljudstva pričakali v Trbovljah direktor rudnika Jože Hegler, nje. gov pomočnik Strniša Anton, sekretar okrajnega komiteja Kovač Viktor, sekretar okraja šorn Bojan, predsednik mestnega ljudskega odbora Borštnar Slavko, sekretar rudniškega komiteja Marat Janez, direktor za globinsko vrtanje Pečar Otmar in zastopnica rudniškega kolektiva Konradi Anica, ki je izročila dragemu gostu lep šopek pomladnih rož. V sejni dvorani direkcije se je Etbin Kristan razgovarjal o napredku trboveljskega rudnika in o delovnem poletu trboveljskih rudarjev. Po skupnem kosilu si je Kristan ogledal nekatere trboveljske zanimivosti, obiskal pa je tudi leseno kočo, v kateri je nekaj časa prebival kot rudar tov. Miha Marinko, sedanji predsednik vlade LRS. Ob tej priliki je Tone Seliškar izročil dečjim jaslim v Trbovljah precejšno število Igrač, ki jih je trboveljskim najmlajšim rudarčkom poslala slovenska rojakinja iz Clevelanda. Kristan in njegova soproga sta se mudila v tem prijetnem otroškem zavetišču dlje kot eno uro in nista se mogla načuditi napredku trboveljske doline in prizadevanju ljudske oblasti za čimboijše življenje delovnih ljudi. Po prisrčnem slovesu se je odpeljal nisateli Etbin Kristan skozi Zagorje in čez Vače ob Savi nazaj v Ljubljano. Z a hiška Etjhiaa Kristana v Trbovljah Kakšen bo pa predvidoma naš bodoči plačilni sistemt Predvsem se bo način plačevanja približal potrebam in stvarnemu stanju našega gčspodarstva in družbenega življenja sploh. S tem, da se bo postavil na enotna načela; samo specifična vprašanja delavcev oziroma uslužbencev bodo posebej, to je ločeno od splošnih načel, urejena. Sistem plač se bo delil na tri temeljna področja družbene delavnosti, to je gospodarstvo, državno upravo in javne ustanove. Plače delavcev in uslužbencev vseh strok v gospodarstvu (v podjetjih in višjih gospodarskih združenjih) bodo urejene skupno, to je po enotnih načelih (z enotno uredbo). Tako ureditev narekuje dejstvo, da imajo v zvezi z ustanovitvijo delavskih svetov uslužbenci v gospodarstvu iste pravice do upravljanja in udeležbe na dobičku kakor delavci. Posebej pa bodo urejene plače uslužbencev in delavcev v državni upravi (n. pr. v ministrstvih, ljudskih odborih itd.), posebej pa onih v ustanovah (prosvetnih, kulturnih, socialnozdravstve-nih). V bodoče bo uredba predpisovala samo elemente plače; to bo veljalo tako za delavce in uslužbence v gospodarstvu kakor one v državni upravi in ustanovah. Na podlagi teh elementov bo Šele upravni odbor podjetja določil plačo in to za vsako delovno mesto posebej. Plača po delovnem mestu torej v uredbi sami ne bo neposredno določena, temveč samo posredno. Plača bo določena po delovnem mestu in bo sestavljena iz zneska: a) za strokovnost, b) za posebne pogoje dela na dotičnem delovnem mestu in c) za posebno odgovornost pri delu. Plača po delovnem mestu bo potemtakem seštevek — vsota gori navedenih zneskov. Seveda pa ni nujno, da bi bila plača za vsako delovno mesto sestavljena iz vseh zgoraj navedenih zneskov. Sestavljena bo pač iz tistih zneskov, za katere bodo na dotičnem delovnem mestu obstajali pogoji (strokovnost, posebni pogoji dela, odgovornost). Za poseben značaj panoge, podjetja on. delovnega mesta se bo priznal dodatek k tako izračunani plači po delovnem mestu. Katere gospodarske panoge in podjetja imajo poseben pomen za naše gospodarstvo, bo v začetku vsakega planskega leta določil gospodarski svet FLRJ. Glavni del zaslužka delavca in uslužbenca v gospodarstvu bo torej sestavljala plača po delovnem mestu, kateri del bo odvisen od storilnosti, to je od izpolnitve naloge (delovne norme), ki je poverjena posameznemu delavcu oz. uslužbencu, in od izpolnitve proizvodnega plana podjetja. Drugi del zaslužka pa bo tvoril posamezniku pripadajoči delež dobička; ta pa bo odvisen od dobička, ki ga bo podjetje doseglo. Umljivo je, da se plače uslužbencev v upravi in ustanovi ne bodo mogle spreminjati na isti način kakor v gospodarstvu, ne bodo mogli biti udeleženi na dobičku. Zaradi tega se bodo razlike v izpolnjevanju nalog honorirale potom nagrad. Vsakemu delavcu oz. uslužbencu v gospodarstvu bo zagotovljeno, da njegov dejanski zaslužek ne bo mogel biti nižji od določenega dela plače po delovnem mestu (zajamčena plača). Temelj za določitev plače bo delovno mesto oziroma posli delovnega mesta, za katerih opravljanje je potrebna določena strokovna sposobnost delavca Od zapletenosti poslov delovnega mesta bo odvisen denarni znesek za strokovnost in obratno. Zaradi tega bodo posli vsakega poklica po zapletenosti razporejeni v skupine. Tudi višina zneska za posebne pogoje dela in odgovornost bo odvisna od jakosti (intenzitete) pogojev in obsega odgovornosti. Vsaki skupini poslov bo ustrezala stopnja strokovnosti, izražena z nazivi kakor priučen, izučen, specialist itd. Stopnjo strokovnosti uslužbenskega poklica bodo označevale grupe. Tudi pri uslužbencih bodo za vsako stopnjo strokovnosti opisani za do-tično stopnjo značilni posli. Nadaljevanje na 2. strani. Jeseniški kovinarji že opravljajo izpite za višje nazive V jeseniški železarni je bilo ob splošni prevedbi delavcev v strokovne naziye prevedenih vsega 5823 delavcev. Od 1120 delavcev, ki so dosegli naziv specialista, je bilo predlaganih za višjega specialista 288 delavcev, za naziv mojstra 161, za naziv večkratnega mojstra pa 2 delavca. Ker morajo vsi specialisti, ki so bili predlagani za višje nazive, opraviti izpit za predlagani višji naziv v izrednem postopku do konca junija, flo v jeseniški železarni uvedli opravljanje izpitov za naziv višjega specialista, mojstra ln večkratnega mojstra že konec maja. Za izvedbo teh Izpitov je imenoval upravni odbor posebno komisijo, v kateri so najboljši strokovnjaki železarne. Pred to komisijo morajo opravljati kandidati po pravilniku o razvrstitvi del v posamezne skupine določena dela, oziroma jih morajo teoretično obrazložiti. Izpitna komisija ima zelo odgovorno nalogo, ker mora preizkusiti, če izpolnjujejo kandidati vse pogoje za pridobitev višjega naziva. Kljub vsem težavam pa hoče komisija v določenem roku Izvesti vse izpite in omogočiti, da dobijo naziv viš-. jega specialista, mojstra ali večkratnega mojstra vsi tisti delavci, ki imajo za to potrebne pogoje. Zanimivo je. da se nekateri delavci, ki so bili ob rednem prevedbenem postopku predlagani za višji naziv, ne priglašajo k opravljanju izpitov. Vsi ti se morajo zavedati. da je program Izpitov za dosego višjega naziva v rednem postopku zelo obširen In bodo morali obiskovati pozneje posebne tečaje, če bodo hoteli doseči višji naziv v rednem postopku, ki ho pričel po zaključku izrednega, t. j. s 1. julijem t. I. Pri vsem tem pa bodo imeli še škodo, kajti delavci, ki bodo opravili Izpit za višji naziv, bodo imeli tudi višji zaslužek. Najboljši vzgled vsem jo dal direktor jeseniške železarne tovariš Viktor Ropret, ki je prostovoljno pristopil pred komisijo in Opravil izpit za industrijskega električarja-mojstra z odličnim uspehom. U. P. V MURSKI SOBOTI SO IZŠOLALI 380 ŠOFERJEV Pred dnevi se je v Murski Soboti začel nov šoferski tečaj. Organiziralo ga je Avtomoto društvo, katero je doslej izšolalo že preko 3-89 šoferjev za avtomobile vseh vrst, čez 400 motorlst/ov ln nad 20 traktoristov. Za prihodnji teden je predvideno ocenjevanje traktoristov in tečajnikov avtomoto šole. Pripravljajo tudi ustanovitev društva v Ro-gaševcih, kjer je bil doslej samo krožek. V avgustu bo društvo pripravilo velike krožne dirke, na katerih bodo sodelovali tekmovalci Zagreba in Ljubljane, povabljen pa je tudi naš najmlajši motorist Plevel. Član generalnega tajništva Trade Unionov znanstvenik Feather v liubliani Ob prihodu na ljubljanskem letališču V sredo je prispel na ljubljansko letališče administrativni tajnik generalnega sekretariata Trade Uniona g. VIctor Feather. Gosta so pričakali funkcionarji Glavnega odbora ZSS tajnik tovariš Mavric!j Bore, pisatelj Tone Seliškar, R. Albreht in Svetek 5 ter zastopniki društva pravnikov dr. Gorazd j Kušej, dr. Tominšek ln dr. Sbrizaj. Gospod ; Feather bo ostal v Sloveniji dva dni. V J četrtek, 14. t. m. zvečer, je VIctor Feather ♦ kot gost Društva pravnikov. Združenja no-j vinarjev in Glavnega odbora ZSS v dvorani ♦ Doma sindikatov v Ljubljani predaval o na-» činu, upravi ln perspektivah nacionalizacije J Industrije v Angliji. Po obisku v Sloveniji , bo gost odpotoval v Beograd na predavanje, od tam pa bo nadaljeval pot v Grčijo, kjer ostane dva dni. V Sloveniji sl je g. Feather ogledal nekaj tovarn, lepote Gorenjske ln Postojnsko lamo. G. Feather je izjavil, da občuduje velikanske napore jugoslovanskih narodov v borbi za Industrializacijo ln samostojnost. Prepričan je, da bodo jugoslovanski delavci vse težave premagali, ker vedo. da so tre-notne in da pomenijo samo prehodno dobo na poti v lepšo bodočnost. »Delovni polet jugoslovanskih množic, ki sem ga imel priliko videti na kratkem obisku v Jugosla viji, bo premagal vse ovire!« je zaključil visoki funkcionar Trade Unions. *>»»»»»«»..♦♦„«»»»»»»«■", v kemični tovarni Domžale za 18%, v MTT Lendava za 15% itd., v ostalih podjetjih pa od 12 do 40®/e po oddelkih, nafta Dolnja Lendava zn 15'/" itd., v ostalih podjetjih pa od 0,2 do 20 odstotkov, odvisno pač od tega, ali je podjetje imelo polno zasedbo delovne sile ali ne. Pri nekaterih podjetjih tega znižanja delovne sile ni bilo. vendar pa so odstranili marsikatero nepotrebno delovno mestu z združitvijo. Odstotek delavstva, ki je zajet v briga- dah, je zelo različen in se giblje od 20 do 100'/o, kar je odvisno od prirode dela, delovnega procesa, največ pa od tega, kakšno važnost so pripisovali brigadnemu načinu dela vodstvo podjetja, sindikalna ter partijska organizacija. V glavnem prevladujejo brigade od 3 do 20 delavcev. Sestav brigad je glede na kvalifikacijo delavcev zelo različen. Nekatere .brigade imajo samo kvalificirane, priučene ali navadne delavce, vendar pa prevladujejo brigade z mešanim sestavu m. Prav malo je brigad, v katere je vključen tudi tehnični kader, oddelkovodje ali mojstri. Brigadni sistem dela je v naših gospodarskih pogojih znatno izboljšal organizacijo dela In tudi dvignil storil most. Doseženi os ogromni uspehi pri znižanju raznih Izostankov, zlasti neupravičenih? občutno so zmanjšana navidezna trodnevna obolenja, skratka, delovna disciplina se je vidno zboljšala. V brigadah se razvija čut tovarištva ln medsebojne pomoči. Skupno delo v znatni meri vpliva tudi na vzgojo mlajših in manj strokovnih kadrov. Brigade vplivajo na intenzivnejše delo pri vsakem delavcu; izločajo iz svoje srede vse tiste, ki hočejo živeti na račun svojega sodelavca, kar ima za posledico velik moralni pritisk na take delavce. Tekmovalni duh se prav pri brigadah zelo razvija in so brigade dosegle pomembne uspehe zlasti pri turnirskem tekmovanju. Ta način dela je priporočati tudi vnaprej, ga stalno izpopolnjevati ter uvajati nove metode tekmovanja. Na ta način bo delo doseglo svojo organizacijsko višino. delavci bodo pravilno nagrajeni za vloženi trud In dosežena bo člmvlšja storilnost, kar je osnovni pogoj za znižanje stroškov proizvodnje in dviganje realne mezde. D. J. IZGUBLJENE SINDIKALNE KNJIŽICE Svoje sindikalne knjižice so izgubili in jih s tem proglašajo za neveljavne: Trojnar Franc, opekarn iški delavec Ljutomerskih opekarn štev. knjižice 912525, Žajdela Alojz, opekarniški delavec Ljutomerskih opekarn štev. knjižice 75513, Prelog Franc, opekarniš-ki delavec Ljutomerskih one k a rn štev. knjižice 75528, J a grl n ec Anton, opekarn iški del švec Ljutomerskih opekarn štev. knjižice 65391, Hi n n us Anton, opek?u*" niški delavec Ljutomerskih opekarn številka .........-............ knjižice 67668, Rantaša Jože. opekarniški .de- kar ji je služilo kot povod za napad na dola vec Ljutomerskih opekarn štev. knjižice tično državo (ČSR). Upamo, da se kaj ta-1225873. kega ne bo zgodilo tudi v Perziji. podpisu te pogodbe. Angleži so mnenja, da je za to pristojna vlada LR Kitajske, medtem, ko ZDA menijo, da Ima to pravico edino nacionalistična vlada na Formozi. No, končno so v tem vprašanju dosegli kompromisno rešitev. Sporazumeli so se namreč, da vprašanje zastopstva Kitajske pri podpisu mirovne pogodbe z Japonsko preložijo do prenehanja vojne na Koreji. Tudi Franclja zastopa glede japonske mirovne pogodbe drugačno stališče od ameriškega. Francija se nahaja tik pred parlamentarnimi volitvami. Zato vlada v Parizu misli, da je treba počakati z razgovori o japonski mirovni pogodbi do volitev. Na drugi strani pa se tudi v Parizu proiivijo, da bi pri sestavljanju mirovne pogodbe z Japonsko sodelovala Čangkajškova vlada. Težave, ki so nastale med ZDA ln drugimi državami zaradi različnih stališč o osnutku mirovne pogodbe z Japonsko, so v Moskvi brž izkoristili. Sovjetska vlada je pred dnevi izročila ZDA drugo noto o tem vprašanju. V noti. ki je sestavljena v običajnem propagandističnem tonu SZ ponovno zahteva, da se skliče sestanek zunanjih ministrov štirih velesil (ZDA, SZ, LR Kitajske, Anglije), kjer hi pripravili osnutek mirovne pogodbe z Japonsko, katero bi pozneje podpisale vse države, ki so sodelovale v vojni proti tej državi. Namen SZ o tem vprašanju je jasen. V Moskvi hočejo na vsak način izkoristiti obstoječa nesoglasja med zahodnimi državami ter storiti vse, da se podpis pogodbe onemogoči ali vsaj odloži. Na drugi strani pa se v Kremlju, očitno bojijo, da bi se obnovljena Japonska lahko uspešno zoperstavila Imperialističnim težnjam LR Kitajske in Sovjetske zveze v Aziji. DELO NAMESTNIKOV ZUNANJIH MINISTROV V PARIZU Namestniki štirih zunanjih ministrov r Parizu nadaljujejo s svojim brezplodnim razpravljanjem kljub temu. da zahodni predstavniki še vedno niso odgovorili na sovjetsko noto. v kateri se zahteva kot pogoj za sklicanje konference zunanjih ministrov, če bodo na njej obravnavali tudi vprašanje atlantskega pakta In ameriških vojaških oporišč v Evropi. Nedvomno je hotel Gromiko s to svojo zahtevo, da se sprejme na dnevni red vprašanje Atlantskega pakta in ameriških vojaških oporišč v Evropi doseči, da bi zahodni predstavniki samovoljno zapustili konferenco. S tem hi zahod jasno pokazal, — tako je namreč računal Gromiko — da mn ni do konference in torej tudi ne do mirne rešitve vseh spornih vprašanj. f*e bi se to zgodilo — bi KZ nedvomno slavila veliko propagandno zmago. Le ta pa bi jim še posebno koristila v Franciji, kjer bodo v nedeljo parlamentarne volitve. FRANCIJA PRED PARLAMENTARNIMI VOLITVAMI V Franciji je v teh dneh predvolilna kampanja na višku. Značilnost sedanjih volitev je predvsem v ogromnem številu strank ln kandidatov. Pri volitvah bo n. pr. nastopilo okoli 1000 kandidatov več, kot pri prvih parlamentarnih volitvah leta 1946. čeprav gre vsaka stranka na volitve s svojim programom, pa se večina strinja v ugotovitvi, da predstavljajo napadalni načrti SZ glavno nevarnost za varnost Francije. Kaže. da ho KP Francije izgubila pri letošnjih volitvah precč.1 poslanskih mest In to kljub temu, da vodi živahno predvolilno kampanjo z vabljimi gesli o potrebi obrambe miru, sklenitve pakta petih velesil itd. Zdi se, da bodo volitve znatno okrepile De Gaullovo »Gibanje za združitev francoskega naroda«. De Ganile v svojem programu zagovarja Atlantski pakt. vendar je mnenja. da ima Francija v njem podrejeno vlogo. Kljub temu. da ima general De Gaul-le precej pristašev, vse kaže, da bodo zmagale vendarle stranke vladne koalicije, ki so po novem volilnem zakonu v številnih okrožjih vezale svoje liste. Sistem, vezanih list. ki velja v Italiji in Franrlji. predvideva, da si razdelijo stranke. Id so nastopile na volitvah na vezani listi, če dobijo absolutno večino vsa mesta v skupščini. V nasprotnem primeru pa se razdelijo poslanska mesta po proporcionalnem sistemu. NOVA FAZA ANGLO PERZIJSKIH ODNOSOV V ponedeljek je prispela v Teheran delegacija Anglo-Iranian Companv, ki se pogaja s perzijsko vlado o tehničnih vprašanjih v zvezi z nacionalizacijo perzijske petrolejske industrije. Sovjetom očitno ne gre v račun, da bi bil anglo perzijski spor rešen na miren način. Da bi povečali napetost ter Izzvali nemire v Perziji, so pred dnevi začeli ob sovjetsko perzijski meji z velikimi vojaškimi manevri. V ponedeljek je predstavnik perzijske vlade izjavil, da je SZ obtožila Perzijo. da izvaja na področju Kaspiškega morja nedovoljena namakalna dela.. Po sovjetski obtožbi je smoter teh del spremeniti tok neke obmejne reke tako. da bi se meja spremenila v škodo SZ. Tudi v obtožbah proti domnevnim kršitvam obmejnih predpisov so Sovjeti verni nasledniki Hitlerjeve Nemčlto. Spomnimo se, da je tudi Hitlerjeva diplomacija vedno protestirala proti vsem domnevnim kršitvam pravic nemške nacionalne manjšine in kršitvam obmejnih dogovorov, ^0000000000000^000000<>0000<><>0<>00< • Zunanja trgovina ima težke naloge. Njena najvažnejša naloga je, da z izvozom blaga zagotovi plačilna sredstva za nakup takega blaga v inozemstvu, ki ga nujno potrebujemo za nadaljnio zgraditev industrije in za kritje tekočih potreb široke potrošnje. Potrebe široke potrošnje, ki se krijejo iz uvoza, so v splošnem veliko večje, kakor se običajno misli. Vzemimo samo bombaž in usnje. Uvoz bombaža dosega letno 2 do 3 milijarde deviznih dinarjev in vsi vemo. da še pri tako visokem uvozu in pri naraščajočem domačem pridelovanju bombaža naše potrebe po bombažu še daleč niso krite. 2 do 3 milijarde je namreč za naše razmere velika vsota. To je približno toliko, kolikor izkupimo letno za izvoz lesa, to se pravi, da izvažamo in prodajamo les zato, da lahko kupimo za izkupljene dolarje ali angleške funte bombaž. V letih 1947 do 1949 smo izvozili povprečno za 2757,1 milijona deviznih dinarjev lesa in ne bomo se veliko zmotili, če trdimo, da smo za ves ta denar nakupovali bombaž, nekatero leto še celo več. Devizni dinar se zadnje čase velikokrat omenja, tudi zgoraj računamo z njim. Kaj hočemo z njim povedati? Svetovni denar, denar, s katerim je mogoče plačati kjer koli po svetu, v kateri koli državi, je že desetletja in stoletja zlato. V zadnjih desetletjih pa nima nobena država — če Izvzamemo Švico in Združene države Amerike — toliko zlata na razpolago, da bi lahko vse svoje uvozne potrebe plačevala z zlatom. Zato so države, zlasti ]>o veliki svetovni gospodarski krizi leta 1929 začele na splošno omejevati svoj uvoz s takozvanimi kontingenti, to je za vsak predmet in za vsako državo posebej določeno količino, bodisi že po vrednosti ali po teži, ki jo je mogoče uvoziti. S takimi ukrepi so skušale države uravnovesiti svojo trgovinsko bilanco, torej s samim Izvozom blaga kriti ves uvoz. Do nedavnega je bil zelo velik del svetovne trgovine kontingentiran. Poslednje poldrugo leto so sicer zapadmoevropske države odpravile v svojih medsebojnih zunanjetrgovinskih odnosih velik del kontingentnih omejitev, ki pa nikakor niso izgubile svojega pomena za uravnovešanje trgovinskih bilanc med raznimi državami, te država namreč nima zlata — ln smo rekli, da skoraj ni države, ki bi ga imela dovolj za te . namene - ji je mogoče kupovati njej potreb-; no blago v drugih državah samo na ta način. da si z izvozom v te države najprej zbere potrebna plačilna sredstva, katera potroši za nakupe; v Italiji italijanske lire, v Avstriji avstrijske šilinge, v Švici švicarske franke, v Veliki Britaniji funte šter-llnge, v ZDA dolarje, v Zapadni Nemčiji zapadnonemške marke itd. Tudi naša država je navezana na to, da si v svrho uvoza najprej ustvari v posameznih državah njihova plačilna sredstva z izvozom blaga v te države. Če prodamo naše blago n. pr. v Italijo, nam plača italijanski kupec seveda v lirah. Italija pa. kakor skoraj vse druge države, ne dovoljuje izvoza lir, marveč je treba take lire potrošiti v Italiji za nakup blaga. Šele tako kupljeno blago je mogoče na temelju določb trgovinskih sporazumov, ki so sklenjeni med državami in na temelju posebnih izvoznih dovoljenj, Izvoziti. Za blago, ki smo ga prodali in izvozili v Italij/o, n. pr. za 100.000 lir, dobimo ta plačilna sredstva, vendar ne na prosto razpolaganje. Vpišejo se nam v dobro na poseben račun pri posebnem kreditnem organu, največkrat pri Narodni banki, ki je pooblaščen za take posle. S tem. da je kupec našega blaga v Italiji vplačal svoj dolg na ta račun, k! se vodi v našo korist, smo si ustvarili devize, tuja plačilna sredstva. S temi devizami razpolaga ministrstvo za zunanjo trgovino ln finančno ministrstvo FLRJ, Kaj pa naše podjetje, ki je izvozilo blago? Brž ko prispe v Narodno banko FLRJ obvestil* s strani Italijanske Narodne banke, da je italijanski kupec plačal kupljeno blago ln vplačal zahtevani znesek v lirah, odpre naša Narodna banka v korist izvoznega podjetja poseben račun, na katerega mu vpiše odgovarjajočo protivrednost v dinarjih. Dinarska protivrednost se Izračuna na osnovi STRAN ★ 15. VI. 1951 tako Imenovanega uradnega valutnega tečaja. to je razmerja, po katerem se zamenjujeta dve nacionalni valuti. Uradni tečaj med dinarjem in italijansko liro je določen 1:10. t. j. za 1 dinar je treba plačati 10 lir. Narodna banka FLRJ bo torej vpisala našemu izvoznemu podjetju v dobro 10.000 din. S tein je izvozno podjetje plačano za izvoženo blago. Omenjenih 10.000 dinarjev lahko podjetje potroši za plačila svojih obveznosti v notranjem plačilnem prometu. Kje so pa devizni dinarji? Devizni dinar je samo računska enota. to se pravi, z njim ne kupujemo in prodajamo, z njim samo računamo. Omenjenih 100 tisoč lir na italijanskem tekočem računu nam predstavlja 10.000 deviznih dinarjev. Take tekoče račune imamo pa tudi v drugih državah. Za vsako nacionalno valuto obstoji poseben tečaj naprain dinarju, če preračunamo vsa ta tuja plačilna sredstva po uradnih tečajih v dinarje, dobimo povsod tako-imenovani devizni dinar. Devizni dinar torej predstavlja v Italiji 10 lir, v Veliki Britaniji 1/140 funta šterlinga. ker je tečaj med funtom šterllngom in dinarjem določen kot 1:140. Ostali važnejši uradni tečaji znašajo: 100 belgijskih frankov je 100,-- din 100 švicarskih frankov je 1143,427 din 100 ZDA dolarjev je 5000,- din 100 švedskih kron je 966,184 din 100 zapadnoneinških mark je 1190,476 din Devizni dinar je torej tudi plačilno sredstvo. Njegov jaomen je, da nam predstavlja določeno kupno moč na inozemskih tržiščih, izraženo v dinarjih. Kupna moč računskega deviznega dinarja pa je v različnih državah različna. Ni vseeno 1 milijon deviznih dinarjev v Italiji, t. j. 10 milijonov lir v Italiji ali pa 1 milijon deviznih dinarjev v ZDA torej 20.000 dolarjev. Kupna nuoč deviznih dinarjev v dolarjih je namreč precej višja, kakor kupna moč deviznih dinarjev v lirah. Te razlike Imajo za zunanjo trgovino velik pomen, ker nam kažejo, v katere države je treba predvsem izvažati tako blago, ki ga je mogoče sicer prodati v razne države. Kakor smo že zgoraj rekli, razpolaga z deviznimi dinarji, torej s tujimi plačilnimi sredstvi, ki jih ustvarjajo naša izvozna podjetja s svojim izvozom, ministrstvo za zunanjo trgovino (n finančno ministrstvo FLRJ. Izvozno podjetje doslej ni dobivalo neposredno na razpolago deviz, ki jih je doseglo s svojim izvorom. Globoke gospodarske spremembe v vodstvu in organizaciji našega državnega gospodarskega aparata in državnih gospodarskih podjetij, ki se izvajajo v zadnjem letu. imajo seveda tudi v organizaciji in funkcioniranju nase zunanje trgovine močne posledice. Razbit je centraliziran aparat vsedržavnih Izvoznih p«od.ietl j. vedno bolj odločno in dosledno se oblikuje načelo, da je nosilec plana izvoza proizvodno podjetje za Industrijske artikle ln okrajne oz. kmetijske delovne zadruge za kmetijske artikle. S tem je omogočeno, da pride tako podjetje neposredno v stik z zunanjimi tržišči, spoznava potrebe tnjih tržišč, možnosti prodaje, spremembe v cenah in okusu, vidi svoje uspehe pa tudi neuspehe. Kajti marsikaj smo zadnja leta odpravljali v inozemstvo, kar po kakovosti nikakor ni odgovarjalo ne našim zmožnostim — ker smo zmožni izdelati boljše blago — ne potrebam naših kupcev, ki upravičen« zahtevajo za svoj denar dobro blago. Od slabega trgovanja pa imamo seveda samo zgubo: slab izkupiček, slab vtis. S temi reorganizacijsklmi ukrepi prehaja vsa gospodarska odgovornost za komercialni uspeh ali neuspeh izvoznih podjetij na podjetja, na direktorja ln komercialne direktorje, na delavske svete ln na celotne delovne kolektive. Odločilnega pomena v tej reorganizaciji bo naj novejša odločba ministra za zunanjo trgovino, ki je bila Izdana v soglasju s predsednikom gospodarskega sveta FLRJ ln ministra za finance FLRJ o razdelitvi deviz, ki so bile ustvarjene z izvozom. Odločba določa, da pripada podjetju, zavodu, zadrugi ln drugim organizacijam določen od stot ek deviz, ki jih dosežejo s svojim izvozom. Ta odstotek je določen različno: za preseganje plana Izvoza ali na za izvoz ne-planskih artiklov dobi podjetje, ki je ustvarilo devize, 80 odstotkov teh deviz, ostalo pa si delita po enakih deležih republika in centralni devizni fond. Koristniki, ki bodo s svojini Izvozom dosegli na ta način devize, bodo lahko izkoriščali te devize za krit.ije svojih potreb, zlasti za nabavo planskega uvoza, v kolikor obstoji tak planski uvoz za tisto podjetje. Postavljeno je načelo, da sl bodo industrijska podjetja lahko sama ustvarjala — pa tudi morala ustvarjati! — devize ln da bodo s tem sama odgovorna za svoj tehnični in komercialni razsoj. Znaten del uvoznih potreb bo moral seveda še vedno kriti centralni devizni fond Uvozne potrebe, n. pr. tekstilne industrije v Sloveniji, znašajo znatno preveč, da bi bilo mogoče računati, da bo izvoz izdelkov kril te potrebe, zlasti tudi zato, ker gre velik del industrijske proizvodnje, ki Je mogoča samo z uvoženimi surovinami, v potrošnjo v druge republike. Podobno je v j kovinski industriji, ki potrebuje še znatne investicijske kapitale in ki tudi proizvaja skoraj Izključno za domačo potrošnjo. Nedvomno pomeni ta odločba v zvezi z reorganizacijo izvoznih podjetij najvažnejši reorganizacijskl ukrep v zadnjih letih na področju naše zunanje trgovine. Proizvodno delavnost industrijskih podjetij postavlja na stroge gospodarske osnove in je s tem vse možno jamstvo za uspeh tistih podjetij in tistih delovnih kolektivov, ki bodo-svojo proizvodnjo dvignili in vzdrževali na višini, ki jo terja sodobni gospodarski razvoj. Dr. Skale Na tisoče ton blaga dnevno prih ja in naklada v reškem pristanišča VEČ POZORNOSTI detauskim suetom v obrtništvu Obrtna dejavnost ima v našem narodnem gospodarstvu še vedno zelo važno vlogo. Da je to res, ni potrebno posebej utemeljevati. Dovolj je, če pomislimo le na to, kako često so nam potrebne usluge obrtnikov, čevljarjev, krojačev, mizarjev, pleskarjev ipd. S svojimi proizvodi dopolnjujejo obrtniki industrijsko proizvodnjo, popravljajo industrijske proizvode in, Česar tudi ne kaže prezreti, proizvajajo niz predmetov (tako imenovana umetna obrt), ki jih industrija sploh ne izdeluje. A našem narodnem gospodarstvu uvajamo globoke gospodarske spremembe. Administrativno usmerjanje in upravljanje gospodarstva vse bolj zamenjuje nov sistem družbene uprave. Temu primerno se spreminjajo tudi mnoga načela v gospodarstvu. Obrisi takih notranjih sprememb so tudi novo zasnovani finančni sistem, plačilni sistem itd. Osnovni pogoj za uspešno uveljavljanje novih načel v gospodarstvu pa je obstoj in dobno delo delavskih svetov in upravnih odborov. Vse spremembe v gospodarstvu, ki jih prinaša na primer novi finančni sistem, so Izdelane pod predpostavo, da vodijo gospodarska podjetja delavci sami preko svojih delavskih svetov in upravnih odborov. Nedvomno je, da obrtništvo ni izvzeto iz vsega tega družbenega dogajanja v gospodarstvu. Tudi tu imamo delavske svete v podjetjih, ki so družbena lastnina, seveda. Mnogi obrtniški delovni kolektivi so tudi kar lepo in uspešno pričeli upravljati svoja podjetja in za njih bodo nove gospodarske spremembe pomenile korak naprej. V nekaterih obrtnih delavnicah in podjetjih pa niso posvetili dovolj resne pozornosti delavskim svetom. Ponekod so to vprašanje celo zanemarili. V tem tiči tudi vzrok, da imamo v nekaterih obrtniških podjetjih tudi tako zasnovane delavske svete, da je njihovo delovanje zelo otežkočeno, če že ne povsem onemogočeno. V nekaterih krajih, kot je Slovenj Gradec, Krško, Trbovlje, Hrastnik, Prevalje, Lendava, so osnovali za vse obrtne delavnice v kraju en delavski svet. V Slovenjem Gradcu vodijo v območju tega delavskega sveta čevljarsko delavnico, peke, brivnico ipd. ter gostinske obrate, vodovod in komunalo sploh. Tako osnovani delavski sveti govore o popolnem prilago je vanju družbene samouprave v gospodarstvu administrativno upravnemu delu ljudskega odbora oziroma poverjeništva. Tako združevanje obrtnih delavnic raznih strok je z administrativnega stališča razumljivo, zelo težko združljiva pa je taka kombinacija s stališča samouprave gospodarskih podjetij. Vprašanje je. ali je taka pisana druščina obrtnih delavcev vseli mogočih strok združljiva tudi pod pogoji, ki jih predvideva nov finančni sistem? Smisel novega finančnega sistema je namreč v tem, da ukinja organe ljudske oblasti kot operativno vodstvene organe v gospodarstvu In da Izroča gospodarske enote v upravo samim proizvajalcem. Proizvajalci seveda prevzemajo s podjetji v upravo tudi določene družbene obveznosti. Temelj teh obveznosti je, da gospodarijo koristno in da del svojih izdelkov odvajajo za splošne družbene potrebe. Novi iinančnl sistem postavlja notranje gospodarjenje v podjetjih na rentabilnost proizvodnje. Ta pa zahteva od delavcev, da so strokovno vešči, to je, da uspešno proizvajajo in da so dobri gospodarji v svoji stroki. Poleg tega so neposredni proizvajalci tudi udeleženi na delu dohodnine svojega podjetja. Ali ne govori vse tio morda proti administrativnemu povezovanju vseh obrtnih in komunalnih podjetij in delavnic v en delavski svet? Precej podobna slovenjgraški je druga oblika delavskega sveta v Domžalah. Tam ima vsaka obrtna delavnica svoj upravni odbor podjetja, vsi tl upravni odbori pa tvorijin delavski svet pri sedežu Uprave mestnih podjetij, fie bolj zanimiv pa je delavski svet pri podjetju »Obutev« s sedežem v Kranju. To podjetje Ima svoje podružnice v Murski Soboti. Novem mestu, Kranju. Tržiču in drugod. Delavski svet tega podjetja sestavljajo zastopniki kolektivov iz vseh krajev Slovenije, kjer ima podjetje svoje podružnice. Poleg tega imajo v Tržiču poseben pododbor delavskega sveta, ki je neposredno podrejen delavskemu svetu. Nastane vprašanje, kako bosta uspevala v bodoče tako sestavljeni delavski svet in upravni odbor voditi podjetje, njegovo gospodarstvo in reševati tekoče posle? Kaj nam govore ti primeri? Da v obrtništvu zelo močno odstopajo od načela, da naj Ima vsako podjetje svoj delavski svet oziroma upravni odbor. To pa bo treba prav v času razprav o novem finančnem poslovanju. ki daje jasne obrise novega gospodarjenja, urediti. Predpogoj za vsako nadaljnje urejanje gospodarjenja obrtnih podjetij je ureditev delavskih svetov. Zato pa je v tem času tudi eno izmed glavnih opravil sindikata delavcev te stroke pomoč pri odpravljanju slabosti v načinu organizacije delavskih svetov. ra Dolenjska doživlja svoj preporod Delo slovenskega igralca Od Straže sem se preko hriba vleče izsekana vijuga lesne žičnice, na poljih orjejo. Po žičnici leno drsijo v dolino sveže obtesani hlodi, le davno je bila pred. nami Soteska s starodavnim gradom. Taka je Dolenjska: v lahnem vetru nakodrana Krka, škodi jaste, v soncu nasmejane strehe zidanic in stari grad, ki je del zgodovine te dežele. Kraljeval je dolga stoletja svoji okolici, dokler ni prišla vojna in ga razrušila. V nazobčanem prizidku, ki je kakor v zasmeh razbitim zidovom in vdrti strehi ostal nepoškodovan, gnezdijo grlice. Malo dalje ob cesti se je v hrib zazrl kamnolom. Delavci, močno zagoreli možje, so se tedaj pripravljali k jedi, ki so jim jo prinesle bosopete žene. Bose noge ob tem letnem času, ko se je zemlja komaj začela odtaje-vati! Krog nog so se kamnolomcem motali drobni otroci. Cigani! Belokranjec, naš vodnik, je pohvalno govoril o njih: da so se umirili zdaj, ko se delo povsod ponuja in je težko najti boljše kamnolomce od njih. Držijo pa se še vedno svojih navad in običajev in jih na primer nihče ne more prepričati, da je zidana hiša boljša od šotora. In kakor v potrdilo njegovim besedam se je izza grmov nad kamnolomom belilo plat- Kakor vse druge slovenske pokrajine, tako je bila tudi Dolenjska pred vojno zapletena v začarani krog političnih razprtij, katerih sled je bilo opaziti tudi v kulturnem. življenju. Toda če je bilo strankarstvo uničujoče in narodni edinosti škodljivo, lahko trdimo, da je raznovrstno politično obeležje predvojnih prosvetnih društev v neki meri koristilo. V medsebojni tekmi, da bi si pridobila čimširši krog občinstva, so ta društva bila prisiljena neprestano dvigati raven odrske in druge prosvetne dejavnosti. Zato ni čudno, da. se dalj časa po osvoboditvi tudi na Dolenjskem niso mogla uveljaviti vsa tista nova kulturna društva, ki so v naglici pripravljala svoje predstave in je bila tej naglici primerna tudi njih kvaliteta. Najbolj je bil kritičen položaj v St. Jerneju, središču predela, ki je bil zaradi močnih belogardističnih postojank in njihovega vpliva^ na ljudi, novi stvarnosti dokaj Časa sovražen. Pridobiti je bilo treba ljudi, vendar ne z bučnimi mitingi in političnimi predavanji, ki so bila zlasti prvi čas v navadi, temveč s kvalitetnimi igrami in sistematičnim kult ur no-pr o svetnim ilelom. kultur no-prosvetno vzgojo ljudi. Iz tega programa so vzrastli daleč na okoli znani šentjernejski prosvetni tečaji, nekake ljudske univerze, ki sta jih vsa leta neumorno vodila tovarišica Slokanova in Martin Marinč. S temi tečaji je bil led prebit. Zaupanje ljudstva je bilo pridobljeno, s tem pa tudi pomoč, ki so jo začeli ljudje dajati novo ustanovljenemu kvlturno-prosvetnemu društvu. Pomoč pa je bila zelo potrebna, kajti mlada gledališka družinica tedaj hi imela ne dvorane, ne kulis, niti drugih rekvizitov. Prezidali in razširili so najprej prosvetni dom. ki so v njem poleg gledaliških zdaj tudi kinematografske predstave. Uredili so tudi knjižnico, ki šteje nekaj nad 500 leposlovnih in poučnih knjig. Prave težave pa so nastopite ob pridobivanju novih igralcev za šentjernejski oder. Prenekateri stari, izkušeni igralci so namreč med vojno padli, ali pa se preselili drugam. Pred režiserko Vlasto Tavčarjevo in Martina Marinča so bile postavljene težke naloge. Vendar sta ta dva vodilna stebra šent-jernejske kulturno-prosvetne dejavnosti vne- :wrs&ir"~. — 1c.nl Žužemberk. Prizorišče srditih bojev v minuli vojni. Lep je pogled na ta slikoviti kraj, ležeč v strmem bregu nad Krko. Dobra polovica trških poslopij je bila domala razrušena, druga polovica močno poškodovana ali vsaj načeta od pušk in strojničnih krogel. Nekaj trpko resničnega je bilo v besedah domačina, ki je dejal: »Dokler bo kaj ruševin, nam ne bo treba drugje iskati kruha.«, lužemberčani si namreč z vsemi močmi prizadevajo svojemu kraju vrniti nekdanje prikupno lice. Od okraja in drugod ne pričakujejo rešitve, ko pa vedo, da je še cela vrsta krajev, ki čaka na pomoč oblasti. Tu je na primer Novo mesto, sedež okraja, kjer še precej hiš in naprav čaka na obnovo in so se šele v zadnjem času opametovali tamošnji frontovci in začeli prostovoljno delati na ruševinah. Z lastnimi močmi in tudi docela iz svojih sredstev so zato v Žužemberku domačini obnovili vodovod in popravili, prezidali ter prekrili več velikih poslopij, ki so v njih trgovine, uradi in podjetja. V eni obnovljenih hiš, ki se v njih še čuti duh po svežem plesku, se je ob podboje na vratih naslanjal in se z nekom pogovarjal nevelik moški prijetnega obraza. Govorica mu je pela v prijetnem narečju, ko smo se seznanili in nas je odvedel _ v prvo nadstropje, kjer ima delavnico. Dvoje ali troje velikih sob, za silo opremljenih, že na prvi videz izdaja galanterijsko obrt. Inv resnici smo gostje v lesno-galanterij-skem podjetju »Jelka«, čigar upravnika smo pravkar spoznali. To je Slavko Hotko, prvi delavec in ustanovitelj »Jelke«, človek, o katerem so nam že v Novem mestu mnogo-kaj pripovedovali, moj-ster-samouk, ki je s svojimi igračami na mnogih razstavah žel priznanje in tamkaj prekosil vse svoje tekmece. Nobena tajna, ni več, da je novomeško tovarno igrač že nad-krilil, medtem ko v izdelovanju d i savni h garnitur nima tekmeca v vsej državi. Pripomnili moram, da tudi v zamejstvu galanterijske izdelke iz lesa bolj cenijo od tovarniških, ki so po navadi iz kovine. Les ima pred kovino v marsičem prednost: topel je, prikupen na oči in lepše se da oblikovati. Bočno delo, zlasti slikanje narodne ornamentike na šatulje in druge okrasne predmete, daje izdelkom iz lesa spet novo vrednost. Vso pozornost zaslužijo igrače-sestavljenke, katerih vzgojni namen in pomen je mojster Hotko znal preceniti. To delo žužemberške »Jelke« odkriva ne samo prave umetnine, temveč tudi globoko domiselnost dolenjskih ljudi. V a ž n o za naše poverjenike! Naše poverjenike opozarjamo, da ob nakazilu naročnine na hrbtni strani srednjega dela položnice vselej napišejo, kolikšen znesek provizije so si zadržali, ker jim sicer uprava odtegnjenega zneska pozneje ne bo priznala, ampak bo terjala plačilo celotne naročnine. Napišite svoj toren naslov! Kadarkoli sporočate naši upravi spremembe ali reklamacije glede dostavljanja lista, oziroma pošiljate denar, vselej v pismu ali na srednjem delu položnice napišite svoj točen naslov, na katerega prejemate list. Pred nekaj tedni se je v Žužemberku zglasil neki Američan, povprašal po Hotku in naročil pri njem igrač, dišavnih garnitur in okrasnih predmetov za več tisoč dolarjev. Če ne bi imel drugih naročil, bi mu tujec pokupil vso zalogo. V zamejstvu zelo cenijo domačo obrt in lesno-galanterijsko ■ dejavnost. Tudi od svojih konkurentov, zla- I sti pa od novomeške tovarne igrač, je dobil ■ podobna laskava priznanja. Tam bi ga radi napravili za delovodjo z dokaj višjimi prejemki kakor jih ima v svojem malem podjetju kot upravnik. Na vse te ponudbe pa se vrh mojster skr.omno nasmiha. »Dom je le. dom,« pravi, »in četudi zdai mani sluzim. Pravi, »in četudi zdaj manj za-. v . Wil ni?esar ne manjka. Pa tudi v Žužemberku nismo še vsega storili, kar je treba.« Kakor da bi hotel potrditi pomen svojih besed, se je zdajci skozi okno zazrl na razrušeni trg pod seboj, kjer so silile v nebo razmajane strehe hiš. Tam doli. pri Krki so tesarji dvigali bruna za strešno sleme, od vodovoda sem pa se je tihotapil zven svinčenih cevi. Da, žužemberška »Jelka« je močno posegla v gospodarstvo svojega kraja. Vodovod — tako je mnenje domačinov — je bil zgrajen skoraj povsem iz dohodkov tega podjetja, ki jih je vanj investiral ljudski, odbor. In to je bil le majhen del »Jelkinih« dohodkov, kajti pred kratkim je imelo to podjetje v enem samem tednu nad n milijonov dinarjev prometa. Ob slovesu od tega iznajdljivega človeka in od uspešno razvijajočega se Žužemberka se mi, je vsilila tale 'primerjava: koliko je krajev pri nas, kjer bi si ljudje mnogo hitreje opomogli, ko bi znali izkoristiti naravna bogastva v zemlji in gozdovih. Žužemberk pa ima Hotka, tega iznajdljivega človeka, ki je bogastvu domačih gozdov, lesu, dal zlato vrednost. In prav zato so lužemberčani lahko nanj ponosni. Pomlad na Dolenjskem to iskala med mladimi ljudmi in naposled odkrila vrsto nadarjenih mladih igralcev in tudi pevcev, od katerih zlasti trije zaslužijo hvalo in pozornost: prodorni baritonist, pre-P™?f čevljarski pomočnik, tenorist, ki ga odlikuje prikupen falset, in komaj 12-letna Danica, ki z ljubkimi kretnjami in z vajeno bravuro zapoje Pavšičevo »Uspavanko«. Potem je tu še nekaj pevcev in pevk, ki so z ze omenjenimi igralci vso preteklo zimo na domačem in na marsikaterem tujem odru dajali ljudsko spevoigro »Nezaželeni zet«. Dvorana je bila tako ob premieri ka-kor ob ponovitvah nabito polna. To odrsko delo je iz hrvaščine na naš jezik prevedla m zrežirala učiteljica Vlasta Tavčarjeva, glasbene motive pa je zanj po belokranjskih napevih prikrojil in zložil že omenjeni mentor šentjernejskega kutturno-prosvetnega življenja, Martin Marinč. Ta spevoigra, ki je odraz novega življenja na kmetih, ITi. s svojim naslovom morebiti dala misliti na kako odrsko potvorbo, a je v njej toliko prisrčnih prizorov in pristnih glasbenih motivov, da postane taka sumnja že po nekaj trenutkih, ko se zastor dvigne, odveč. To je pesem žetvi, himna mlcfdosti, ki ji mladi šentjernejski igralci dajejo živost in polno vrednost. 10. junija je praznovalo Slovensko narodno gledališče v Ljubljani štiridesetletnico gedallškega dela režiserja in igralca Milana Skrbinška, z njim pa je praznoval ta praznik ves slovenski nartod, ki mu je Milan Skrbinšek v teh štiridesetih letih dal toliko svojega, da tega ne bo nikdar mogoče Izbrisati iz listov zgodovine slovenske gledališke umetnosti. Za jubilej je bila slavnostna predstava drame »Stebri družbe« Henrika Ibsena, v kateri je jubilant igral Karstena Bernieka ob sodelovanju svojih dolgoletnih odrskih tovarišev. Jubilej bi moral biti pravzaprav že leta 1949, kajti Milan Skrbinšek je nastopil svojo redno igralsko pot v sezoni 1, 1908-09 in tudi lani je želel, da bi za svojo jubilejno predstavo odigral kralja Ue-ara, toda to se ni zgodilo, še1 več, onemogočena mu je celo bila alternaclja z Levarjem. Tako je bila proslava letos. Milan Skrbinšek je bil rojen 19. februarja 1886, kot sin železniškega sprevodnika. Njegov oče, poln Idealnega narodnega navdušenja, je nesebično ustanovil »Bralno društvo«. katerega člani so se zbirali pri njem na domu, peli,, se učili iger itd., tako da je mladi Skrbinšek *e v zgodnjih svojih letih občudoval odrske deske, kamor ga je vleklo že od prvih gledanj v svet. Milan Skrbinšek ni samo Igralec-uinetnlk, režiser, ravnatelj gledališč, vodja dramat-sklh &ol — njegovo delo je šlo širje. Imel je v sebi življenjsko prepričanost, da delo samo po sebi ni etično in nima pisave veljave, če ga opravljaš samo zase, temveč da je človekova dolžnost, delati v korist sploš-nosti, svojega naroda, svoje države in človeštva sploh. Zato je z velikimi osebnimi In umetniškimi žrtvami delal za vso našo gledališko kulturo, tudi za amatersko. Vseh štirideset let je imel svojo dramatsko šolo. iza katere so izšli režiserji In Igralci: Osip fiest, Bratko Kreft. Martinčevič. Kralj, Jože Gale, Kovič, Mira Danilova, Kraljeva, Kuk-čeva. Vovkova, Mezgečeva, fttiglic In dr. Kot režiser je na Dunaju režiral v društvih »Zvezda« in »Straži«, režiral pa je neštetokrat na raznih amaterskih odrih, prav posebno toplo se ga spominjajo igralci Šentjakobskega odra. kjer je vzgojil kar cel rod igralcev. Vodil je tudi razne dramske tečaje, predaval na ljudskih univerzah, po šolah, •deloval v Sokolskem lutkovnem odru. zavedajoč se. da morajo tudi lutkovni odri postali resna umetniška panoga, ki bi bila v veliko korist vzgoji mladine tako v umetniškem kakor v nacionalnem praven. Posegel je celo Izven svoje države In je 1. 19-6 v Gorici na tihem in brez vednosti Italijan* skl h oblasti imel dramski tečaj, ki ga je zaključil s Cankarjevim večerom, v Kanalu, kjer je uprizoril prvo dejanje »Lepe Vide« In dve sliki iz njegove dramatizacije Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Tam se ljudje še danes spominjajo njegovih zaključnih besed: »In kakor Jernej ni dobil svoje pravice na svoji grudi, tako je tudi ml Slovenci nimamo danes na svoji zemlji.« Milan Skrbinšek pa je tudi mnogo pisal. Po prvorojencu »Osvet!« je napisal še psihološko dramo »Labirint«, mladinske igrice »Božji volek« in druge. »Diletantski oder«, navodila za diletante, dramatizacijo Cankarjevega »Hlapca Jerneja«, dramatizacijo Kla-bundovega »Krog s sredo«, za libreto opere, ki jo je hotel skonmonlratl Slavko Osterc, dramatizacijo Levstikovega »Gadje gnezdo«, ki jo je Vladimir Levstik v polni meri priznal In izjavil, da se je pri njej mnogo, mnogo naučil, dramatizacijo Močnikovega »M at a je v Matija«, dramatizacijo Cankarjeve »Gospa Judit«, sodeloval je pri raznih revijah in časnikih s strokovnimi, publicističnimi In polemičnimi članki, napisal je čez 90 predavanj za »Dopisno dramatsko šolo« revije »Drama«, kjer je objavljal tudi pomembne analize dram. strokovne razora ve Itd., pisal je o Igri, igralcu, režiji, igralskem naraščaju, o gledališču, slovenskih igralcih itd., itd. In tako tndl tu, kot re.dko kdo. prispeval ogromno k rasti naše gledališke kulture. Posebno je skrbel za mlade talente. Kjerkoli je opazil talentiranega Igralca, ga je poizkušal pridobiti za gledališče. Tako je n. pr. Staneta Severja spoznaval pri svojih režijah v Šentjakobskem odru. Ko pa je videl njegovo kreacijo Hermana Celjskega na Viču, je takoj stopil na upravo in Severja ni le priporočil, temveč zahteval da ga takoj angažirajo zaradi njegovega izrazitega igralskega talenta, ker je to v korist slovenske gledališke kulture. Tu., ie noudaril, ne smejo biti ovira nobeni predsodki o polno-števllčnosti članstva ali o višini hndžeta. Gre za več. In ko je bil Sever angažiran in potiskan ob stran, mu je Skrbinšek dal glavno vlogo v »Asmodeju«, čeprav je bil ravnatelj Golla mnenja, da io mora Igrati Skrbinšek sam. Postavil je Severja na mesto, ki mu je pripadalo. In Sever je odlično uspel! Milan Skrbinšek je s svojim nastopom uvedel realizem v igralsko umetnost. S svojo prirojeno Igralsko močjo, z vehementno ustvarjalno silo. v kateri se prepletata intuicija in razum, je postavil v zgodovino naših odrskih podob nepozabne igralske like. In kakor je ljubil prav vsako, še tako neznatno vlogio. katere se je oprijel z vsem Svojim Igralskim bistvom, je vendarle v mogočnih večjih figurah šele vzrastel v popolnega umetnika. Njegov Kreon Iz »Antigone«, Brutus iz »Julija Cezarja«. Shylock iz » »Beneškega trgovca«. Otelo. Faust. TTo-lofernes iz »Judite«. Tartuffe. Han a gon iz »Skopuha««, Oswald iz »Strahov«, ritmojeter iz »Očeta«, Dimitrij iz »Karama/ovih« itd — Cankarjeve figure Damjan. Poljanec iz Lepe Vide«, Kantor in Maks Iz »Kralja na Betajnovi«, Ščuka in Gruden iz »Narodovega blagra«, zlodej iz »Pohujšanja«, Jakob Ruda, Hlapec Jernej, Mlakar iz »Romantičnih duš« — vse to so igralske stvaritve, ki so prišle v zgodovino. Ob njih so uživale čudovito igralsko umetnost cele generacije, ob njih so se in se uče naši mladi umetniki ne samo čistega, poštenega ustvarjanja, temveč tudi discipline in vestnosti. V celem je v štiridesetih letih Milan Skrbinšek odigral 598 vlog (194 ponovitev), od tega 156 vlog v slovenskih delih, od katerih kar 77 v izvirnih In 25 v Cankarjevih dramah. * \ . fvW Milan Skrbinšek v vlogi Mollčrovega Tartuffa Tudi dramatikom je Milan Skrbinšek stal vedno ob Strani. Z vso svojo veliko ljubeznijo do slovenske književnosti je režiral njihova dela ln jim bil učitelj, svetovalec in vodnik. To ni čudno, da je režiral vsega Cankarja, Etbina Kristana (»Samosnoj«), »Drobtine«), Kraigherja (»Školjka«), Šnuder-la »Modra ptica«), Cerkvenika (»Roka pravice«), Šorlija (»Blodnji ognji*), Majcena (»Kašlja«, »Matere«), Jožeta Kranjca (»Direktor Čampa«), »Detektiv Megla«), Potrča »Kreftova kmetija«), »Lacko in Kreflovl«), I. Mraka (»Rdeči Logan«) itd. — poleg vseh najbolj priljubljenih svetovnih del Ibsena, Strindberga, Shawa Itd. Itd. Po vsem tem je razumljivo, da mu je uprava Slovenskega narodnega gledališča v svojem, njemu posvečenem Gledališkem listu, v katerem so članki »Mojster Milan Skrbinšek«, »Igralske vloge in režije Milana Skrbinška«, »Milana Skrbinška boj za slovensko gledališče v 1. 1917« in »SkrMnškova bibliografija« napisala iskreno posvetilo, ki pove resnico: »Milan Skrbinšek, igralec, režiser in učitelj marsikaterega slovenskega igralca ln igralke, zre ob svoji umetniški štiridesetletnici na tako številno in plodno umetniško in kulturno delo, kakor malokateri slovenski gledališčnik. Njegova skrb ni bila zmeraj neposredno poklicno delo v gledališču, kot režiser in učitelj je v teh štiridesetih letih neumornega dela neštetokrat pomagal tndi našemu ljudskemu igralcu in režiserju, zlasti pa je veliko pozornost posvetil mladim ljudem. Njegovo delo je za razvoj gledališke umetnosti v Ljubljani, zlasti pa v Trstu in Mariboru, za zmeraj napisano v našo zgodovino. Igralec izrednih značajev in figur, režiser psihološko analitične smeri, ki se je tvorno razvijala zlasti ob Ibsenu, Strindbergu in Cankarju, z realistično • psihološko dramatiko sploh, zavzema v zadnjih štiride setih letih eno izmed prvih mest v zgodovini slovenskega gledališča!« J. K. »Očarljivi goljuf« Avstrijsko filmsko podjetje »Sascha-film* je v režiji Hansa \Voltta izdelalo filmsko veseloigro »Očarljivi goljuf«, v kateri igrajo glavne vloge: Volf Aibach Retty. W. nans, Else Gerhart in Grette Zimmer. Glasbo je .kom ponir al S to lt z. Film je nekje vmes med veseloigro in burko. Drugega namena nima. razen sproščati smeh v gledalcih, za kar uporablja že stare in stokrat uporabljene trike, kakor: zamenjavo oseb. pridno, nedostopno uslužbenko in lepega, bogatega komponista z neizogibnim avtomobilom, maskiranje junaka v sili. bratovščino devic itd., kar je povezano z romantično ljubavno -zgodbo, v kateri je ljubimcu dovoljeno vse. da si končno za vse čase pribori srce in telo svojega »ideala«. V vse to je natočena muzika, šlagerji, šport, nikjer pa nič živega, lepega, poglobljenega in sproščenega, tako da je vse skupaj neverjetno in neresnično, posebno ker je oblikovano tja v en dan. le zato. da je in da gre med svet. ki naj verjame, uživa, sanja in upa. Tudi igralsko je stvar zelo površna. Lepotce Retty ne prikaže kaj posebnega, prav tako in še slabše se predstavita Elsa Gerhart in Grette Zimmer. da se Človeku kar čudno zdi, kako da ti ljudje nastopajo na platnu, ko skoro ničesar ne znajo. ČUČKOV PRVI INTERVJU Poleg Horvata in Gregorca je Čuček najboljši učence v gospodarstvu šole Tovarne metalnih konstrukcij »France Leskošek«. Malo nerodno je mlademu fantu, ko daje odgovore na prvi intervju. Pa se počasi le razgovori in pride z besedo na dan. V šoli je že drugo leto. Zadovoljen je. Pridno se uči, tako pridno, da ima le malo časa za šport ln fizkulturo, ljudsko tehniko ali kul-turnoprosvetno udejstvovanje. Za zdaj obstoji za njega samo učni program, ki ni majhen. Težave so z geometrijo; risanje mu noče »v roke«. Drugače pa »kar gre«. Bil je tudi že na praksi v Učenci v gospodarstvu »Metalne« se seznanjajo s tehniko podjetju. Tam se je prvič po šolskem delu v delavnici šole znašel v pravem delu. Bil je v konstrukcijski delavnici, pri stružnici itd. Pravijo, da se je povsod dobro odrezal. »In načrti za bodočnost?« »Najprej bi rad dokončal kav najbolje šolo, nato bom pa videl. Najraje bi seveda nadaljeval na srednji tehnični šoli in postal res strokovnjak. Seve-rla, to so načrti, kaj bo k temu reklo življenje, je pa drugo vprašanje!« Mladi, krepko razviti Čuček, z rdečimi Ilci in bistrimi očmi se smehlja . . . No, če ho tak kot v šoli. mu življenje ne bo delalo težav. Ni vrag. da ne bomo čez leta brali o racionalizatorju ali Aovatorju Čučku! Ob zaključku naj se Se spomnim besed, ki sem jih slišal nekje v Ljubljani, češ, Dolenjska je bila in ostane zakotna pokrajina slovenstva. Te besede je medtem že prehitel razvoj, številne tovarne, ki so vzrastle v teh nekaj pičlih letih, vzorna kmetijska posestva in nove šole ter druge prosvetne ustanove so priča, da Dolenjska doživlja svoj preporod in obenem porok, da Vpslej šla njena pot samo navzgor. Republiško podjetje »Pionir« v Novem mestu je ustvarjalec naprednega programa, po katerem se bo Dolenjska naposled izkopala iz gospodarskega in kulturnega mrtvila. To podjetje je v komaj štirih letih zgradilo poleg desetin velikih Gospodarskih poslopij tovarno igrač v Novem mestu, tovarno učil in.„ tovarno sadnih sokov v Črnomlju, rudniška stanovanjska naselja v Kočevju in Senovem ter celo vrsto silažnih in drugih naprav na kmetijskih posestvih in v zadrugah. Letos se »Pionir« pripravlja na novo, do zdaj najtežjo nalogo: njegovi zidarji bodo v bližini Vidma gradili veliko tovarno rotacijskega papirja, za katero je bilo odobrenih preko 100 milijonov dinarjev in jo bodo postavljali bržkone polna tri leta. — Vse te nove naprave in tovarne pomenijo gospodarski napredek in zagotavljajo neusahljivi vir zaslužka dolenjskim, ljudem. ■■■■■■■■■■■■eieiiBiaeaeieeeniiiEeeeiee Ob petdesetletnici smrti JOSIPA MURNA Osivet (F