A* glasilo - leto II., št. 7-8, julij-avgust 1980
TOZD - ISKRA ŽELEZNIKI
ZAOSTRENI rOGOJI qOSrObAR)EU)A
Z novimi stroji k boljšim rezultatom.
Kljub visoko zastavljenemu planu za leto 1980 smo prvo polletje zaključili uspešno, saj smo vse zastavljene cilje dosegli skoraj bolje, kot smo planirali. Vrednostno in količinsko smo dosegli indeks 124 % oziroma 126 % napram letu 1979ivse kategorije porabe dohodka pa so bile pod planiranimi vrednostmi, le obresti od kreditov so za 15 % večje od planiranih.
Te rezultate smo dosegli kljub temu, da so se že kazali prvi znaki težav pri oskrbi z uvoženimi materiali v spomladanskih mesecih do še večjih težav pri oskrbi z domačimi materiali (predvsem z dinamo pločevino, aluminijem in bakrom v drugem kvartalu. Ne,da je tega materiala samo primanjkovalo, temveč je ta material prihajal tudi zelo nekvaliteten, tako, da so bili večji zastoji v proizvodnji, da o večjem izmetu sploh ne govorim.
Problemi z oskrbo z reproma-terialom se v drugem polletju samo še stopnjujejo. Po devalvaciji dinarja je stvar prišla tako daleč, da vsi proizvajalci surovin raje material izvažajo kot pa da bi ga prodajali doma, ker se tako oskrbijo z devizami za potrebe lastnega uvoza. Za leto 1980 namreč velja, da vsak lah-ko uvozi samo 80 % tistega, kar izvozi.
Razen tega so dane boljše stimulacije za pospeševanje izvoza.
Taka politika je sicer izboljšala devizno situacijo,toda domača predelovalna industrija je ostala brez surovin.
Na zadnji seji Samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino 2.9.80 pa so ta razmerja izvoz - uvoz še zmanjšali, tako, da se lahko uvaža samo še 60 % izvoza. To je sicer nova vzpodbuda za izvoz, hkrati
pa bo povzročala nove težave pri oskrbi domače predelovalne industrije.
Te težave smo imeli že v juliju in avgustu, še večje pa se obetajo v mesecu septembru. Nobenih zagotovil pa še nimamo za zadnji kvartal. Tu nastopa največji problem pri oskrbi z dinamo pločevino, dosti manjši pa ni tudi s siluminom. To nam povzroča stalne zastoje v proizvodnji tako v Železnikih kot v Idriji, kjer je še zlasti problem pločevina za kompresorski motor, ki se po kvaliteti razlikuje od ostalega.
Taki izpadi in zastoji bodo imeli nujno za posledice slabše finančne rezultate in nedoseganje plana.
Na doseganje finančnih rezultatov ob koncu leta bodo imeli največji vpliv porabljena sredstva, saj so se v primerjavi s koncem leta 1979 cene nekaterim materialom povišale celo za 100 % (dinamo pločevina), kar ni bilo predvideno z letnim planom. Prav iz teh razlogov lahko že sedaj sklepamo, da bo rezultat ob koncu leta slabši kot je bil v prvem polletju, ker bodo stroški porasli nenormalno, dočim so cene naših aparatov
nespremenjene od aprila leta 1979.
Največja žalost pa je predvsem v tem, da kljub tako visokim cenam tega materiala še vedno primanjkuje, tako, da le z maksimalnimi napori uspevamo dobiti materiale za redno proizvodnjo.
Tudi za leto 1981 nam Železarna Jesenice ne more obljubiti zahtevane količine,zato bomo morali vsaj polovico te pločevine uvažati.
Zato bo morala biti naša primarna naloga v naslednjem letu čim več povečati čisti izvoz, da si bomo ustavrili pogoje za uvoz tistega materiala, ki ga bo na domačem trgu primanjkovalo, če hočemo, da bo proizvodnja tekla nemoteno.
Težko je razumeti, da bazična industrija izvaža material in to verjetno po nizkih cenah, predelovalna industrija pa ga mora uvažati po dosti višjih, zato bi bilo nujno, da se ti dve veji gospodarstva že enkrat dogovorita o oskrbi z materialom pa tudi o oskrbi s potrebnimi devizami za bazično industrijo. Pri tem pa bi morali pospeševati izvoz
proizvodov višje kvalitete in predelave in ne surovin, ki so nujno potrebni domači predelovalni industriji.
Rakovec Tone
FIMAMCUO POROČILO IH AUALIZA USPE5-UOSTI POSLOVAUJA V PRVEM POLLETJU 1780
Rezultate svojega dela in poslovanja presojamo tako, da primerjamo rezultate dosežene v tekoči
dobi z rezultati, ki so bili doseženi v ustrezni dobi preteklega leta ter a cilji in nalogami določenimi v planu, ki smo ga postavili v začetku poslovnega leta. Poleg tega primerjamo naše rezultate tudi z rezultati drugih temeljnih organizacij, s katerimi smo združili delo in sredstva ali pa s sorodnimi temeljnimi organizacijami.
Na osnovi primerjave doseženih in planiranih vrednosti celotnega prihodka, čistega dohodka in ostalih kategorij dohodka lahko ugotovimo, da smo v prvem polletju razmeroma uspešno poslovali.
Podrobnejša primerjava posameznih kategorij celotnega prihodka in dohodka ter njegove delitve je prikazana v tabeli I.
Kazalce uspešnosti poslovanja in analizo le-teh bomo obravnavali kasneje.
REALIZACIJA CELOTNEGA PRIHODKA, DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA, TER NJIHOVA RAZPOREDITEV V PRIMERJAVI S PLANOM IN ENAKIM OBDOBJEM PRETEKLEGA LETA
Vrednost, leta Vrsta prihodka	Realizacija 80	Realizacija 79	180/79	IR/p
I.CELOTNI PRIHODEK	521.494.618.35	379.630,929,34	137,4	50,8
Porablj.sredstva	372.286.504,99	267.838.486,59	139,0	48,5
-surov.in material	523.653.022,28	228.739.265,38	141,5	50,3
-amortizacija	9.139-968,78	6.144.385,01	148,7	50,7
-ostali stroški	39.493.513,93	32.954.836,20	119,8	37,0
II.DOHODEK /in razpored./	149.208.115.36	111.792.442,75	133,5	54,5
-pris.SIS material.in	16.985.072,25	14.341.761,83	118,4	42,1
nematerial.dejav.				
-obvez.do DO in SOZD	9.231.250,35	8.046.905,05	114,7	43,8
-amortiz.po poveč.stop.	12.854.239,77	11.216.577,50	114,6	46,7
-obresti od kreditov	13.781.902,05	5.784.680,85	238,2	64,8
TTT.ČISTI DOHODEK /razDor./<?6.555-648.94		72.402.517,52	133,1	58,9
-osebni dohodki	56.477.858,50	47.255.412,39	119,5	46,9
-del ČD za prehrano	3.279.366,05	4.242.770,50	77,3	93,6
-del ČD za regres	4.000.000,00	3.000.000,00	133,3	100,0
-del ČD za stan.grad.	3.606.874,15	2.827.136,65	127,6	43,2
-del ČD za drug.nam.SSP 3-500.000,00		2.500.000,00	140,0	-
-del ČD za poslov.sklad 16.594.179.51		9.782.386,88	169,6	85,7
-del ČD za rezerv.sklad 3-570.202,83		2.794.811,10	133,5	54,1
-del ČD za druge potrebe 5.167.167,90				
V prvem polletju smo ustvarili 521.494.618,35 din celotnega prihodka, kar predstavlja 0,8 % več kot smo planirali, oz. 37,4# več kot v enakem obdobju preteklega leta.
Realizacija celotnega prihodka po posameznih vrstah prihodkov in procentualna udeležba je bila naslednja:
-	290.907.824,25 din ali 55,8 % prihodek ustvarjen s prodajo preko široke potrošnje;
-	121.647.067,50 din ali 23,3 % prihodek ustvarjen na zunanjem trgu /premija 24.173.791,50/;
-	64.855.510,05 din ali 12,5 * prihodek ustvarjen a prodajo na domačem trgu (tudi usluge);
-	24.799.555,22 din ali 4,7 % prihodek ustvarjen s prodajo materiala;
-	15.309.520,75 din ali 2,9 % prihodek ustvarjen znotraj TOZD /osnovna sredstva, investicijsko vzdrževanje itd/;
-	5.977.760,78 din ali 0,8 % prihodek dosežen iz naslova skupnega prihodka, tečajnih razlik in drugih izrednih prihodkov.
Največ ji delež celotnega prihodka je ustvarjen s prodajo preko široke potrošnje /55,8 %/. Na drugem mestu je prihodek dosežen s prodajo na zunanjem trgu (23,3 %) V sedanjih razmerah je izvozna usmerjenost zelo pomembna, zato bomo morala izvozu posvečati še večjo pozornost. Po vrednosti izvoza smo na prvem mestu v DO Široka potrošnja in na drugem v okviru občine. Glede na plan pa smo izvozili 6,8 % manj, kot smo predvideli in bomo morali to v drugi polovici leta nadoknaditi. Od vrednosti izvoza je namreč odvisna vrednost uvoza, zato je še toliko bolj pomembno, da dosežemo planirano vrednost izvoza (in to predvsem čistega izvoza -ne kooperacij).
Za realizacijo dohodka, doseženega v prikazani višini, smo porabili 372.286.504,99 din sredstev. V primerjavi s planom je to 1,5 % manj, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa 39 % več. Nižja poraba sredstev kot smo planirali ni
Vodja finančno-računovodskega sektorja-Nasfcran Valentina.
rezultat samo racionalnejše porabe, pač pa tudi rezultat porabe določenih vrst materiala, ki so bili ocenjeni z nižjo vrednostjo (zaradi slabše kvalitete). V vrednosti porabljenih sredstev predstavljajo 86,9 % tiste surovine in materiali, ki se neposredno rabijo v proizvodnji (izdelavni material). Ostalih 1? % pa odpade na amortizacijo in ostale stroške. Med ostale stroške sodijo:
-	proizvodne storitve drugih (marketing dejavnost, zastopanje, akvizicije, osvajanje tujih trgov, garancijska popravila, vodenje potrošniških kreditov itd.) v vrednosti 24.114.257,05 din;
-	stroški reklame in propagande v višini 5.880.179,70 din;
-	reprezentanca, kilometrine, dnevnice in druga povračila stroškov
v višini 2.427.165,50 din (reprezentanca 185.150,50, kilometrina, dnevnice 847. 511,65, prevozi na delo z avtobusom 1.265-198,65, stroški močnejše prehrane 129.564,50);
-	stroški drobnega inventarja
v višini 5.784.577*36 din;
- amortizacija 9.159.068,78din.
Poraba sredstev reprezentance, kilometrin in dnevnic je glede na zakonsko omejitev prevelika (pri reprezentanci 20 %, pri kilometrinah 52,6 %). Osnova primerjave je lanskoletna poraba teh sredstev zmanjšana oz. povečana za določen procent predpisan z zakonom. Po absolutni vrednosti je poraba pri teh vrstah stroškov tako majhna, da nam prinese zelo majhen prihranek tudi v primeru, če bi jih ukinili. Skupna planirana vrednost porabe v letu 80 je namreč za reprezentanco, kilometrino in dnevnice le 1.798.780,00 din. Tak prihranek bi zelo lahko dosegli pri porabi surovin in materiala, če bi bolj gospodarno ravnali (enak učinek prinese znižanje porabe surovin in materiala za slabih 0,5 %).
Razlika med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi predstavlja dohodek. V prvem polletju je bilo doseženega 149.208.115,56 din dohodka, oz.
4,5	% več kot smo planirali. V primerjavi z realizacijo pre-
teklega obdobja je dohodek po-rastel za 55,5 %• Ustvarjeni dohodek smo razporedili po namenu takole:
-	11,4 * davki in prisnevki SIS (izobraževanja, znanosti, socialnega skrbstva, invalidsko pokojninskega zavarovanja, itd.)
-	6,2 % obveznosti do DO in SOZD ISKRA (prodajno področje s skladišči, delovna skupnost SOZD);
-	8,6 amortizacija nad predpisano stopnjo;
-	9,2 % obresti od kreditov
-	64,6 % ČISTI DOHODEK.
Vse vrste porabe dohodka po namenu sledijo dinamiki plana oz. celo malo zaostajajo za njim, le obresti od kreditov bo 14,8 % večje od planiranih (Tabela I). V primerjavi z lanskim letom ugotovimo 158,2 % porast. Vzrok za tako velik porast obresti od kreditov je velika zadolženost.
(To so dolgoročni in kratkoročni krediti). Pri deviznih kreditih, ki jih ni malo, pa na
porast vpliva tudi sprememba tečaja. Po vrstah in vrednos-
tih so obresti 7.916.917,90 -
1.5*7.590,10 -
2.506.556,95 -
2.011.057,10 -
naslednje: obr.od kred.za osnovna sred; obr.od kred. za traj.obrat.sred. obr.od kratkoroč nih kreditov; obresti od esko-nta menic.
Zaradi vse večje nelikvidnosti nam zelo hitro naraščajo obresti od eskonta menic. Ker imamo večino realizacije plačane z menicami, za plačila pa rabimo gotovino se moramo posluževati predčasnega vnovčenja menic (eskonta) z visoko obrestno mero (12 pa do 14 %).
čistega dohodkasao ustvarili 8,9 % več kot smo planirali, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta pa 55,1 % več. Procent preseganje realiziranega čistega dohodka, napram pl-
aniranemu bi bil v primeru doseganja planirane razporeditve dohodka pri kategorijah prispevki SIS, obveznosti do DO in SOZD ter amortizaciji, precej nižji (le 5,5 %). Pri teh kategorijah porabe dohodka lahko računamo, da bodo do konca leta prešle na planirane.
Iz razporeditve čistega dohodka, ki je prikazana v tabeli I razberemo , da je največ ji delež čistega dohodka razporejen na osebne dohodke (96.555.648,94 di). V prvem polletju smo razporedili osebnih dohodkov 5*1 % manj, kot smo planirali, napram lanskemu letu pa 19,5 % več. V primerjavi z gospodarstvom Slovenije, je bil porast osebnih dohodkov napram preteklemu letu
2.5	% manjši, oz. v primerjavi z gospodarstvom občine Šk.Loka
4.5	% (porast OD gospodarstva občine napram preteklemu obdobju je bil 24 %, pri nas pa
19.5	%). Vendar ob tem moramo povdariti, da bodo sredstva za osebne dohodke v naslednjih mesecih občutno porastla, saj smo v mesecu juniju povečali vrednost enote dela. (Na polletne rezultate povišanje
vrednosti enote dela še nima bistvenega vpliva).
Zelo velik del čistega dohodka smo razporedili na sklad skupne porabe (14.586.240,20 din).
V	sklad skupne porabe spada:
-	del čistega dohodka namenjen za regres za letni dopust;
-	del ČD namenjen za regresirano prehrano;
-	del ČD namenjen za stanovanjsko gradnjo;
-	del ČD namenjen za ostale potrebe.
V	ta del sklada smo razporedili že 85 % planiranih sredstev, v primerjavi z enakim obdobjem preteklega 3eba pa 14,4 * več.
Na rezervni sklad smo razporedili 5.750.202,85 din sredstev čistega dohodka, oz. gledano s stališča plana 41 % več kot smo planirali.
Vse kar je ostalo iz delitve čistega dohodka, pa smo razporedili na poslovni sklad in na sklad za ostale potrebe, ka mor spadajo prispevki raznim skupnostim, ki niso z zakonom predpisani, pač pa so samou-
pravno dogovorjeni (kmetijsko zemljiška skupnost, prispevki za KS itd.).
Ker je bilo čistega dohodka več, kot smo planirali (8,9 %), smo razporedili na poslovni sklad tudi več, kot je bilo planirano. Zaradi ukrepov stabilizacijske politike, ki nas bodo prizadeli zlasti v drugi polovici leta, smo lahko prepričani, da ob koncu poslovnega leta rezultati delitve čistega dohodka ne bodo tako ugodni. (Osnovni reprodukcijski material - pločevina bo v drugi polovici leta za nas približno 2 x dražji, če ga bomo sploh dobili, saj vemo, da ga proizvajalci poizkušajo čim več izvoziti).
Analiza kazalcev uspešnosti gospodarjenja nam ne pove nič novega, saj smo že na osnovi doseganja planiranih finančnih pokazalcev ugotovili, da smo razmroma dobro poslovali. Kljub velikim težavam, ki smo jih imeli s preskrbo surovin in materiala in dejstvu, da je bil v prvem polletju ogromen porast cen repromateriala, medtem ko se cene artiklov široke potrošnje niso spremenile.
Kazalci uspešnosti poslovanja in primerjava le-teh s kazalci v preteklem enakem obdobju ter s planom so podani v tabeli II.
(str. 5)
Marljivi delavci "Tehnika" iz Sk. Loke, hitijo z zaključnimi deli.
TAB. II KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA
T-eto Vrsta kazalca	30/6-80	50/6-79	I80/ 1 /?9	X%
1. Popreč.upor.posl.	508.109,80	420.412,14	120,8	-
sred./del.				
2. popreč.upor.osn.	155-512,12	116.235,73	133,8	-
sred./del.				
3. celot.prih./pop.	• 1,79	1,60	111,9	-
up.obr.sr.				
4. celot.prih./porabij.	1,401	1,417	98,9	-
sred.				
5. dohodek /popr.upor.	0,355	0,340	104,0	45,5
posl.sr.				
6.dohodke /delavca	180.203,03	143.323,64	125,7	54,8
7. čisti dohodek /delavca	116.371,55	107.203,96	108,6	59,2
8. akomulacija /dohodek %	25,7	21,3	121,0	
9. akomulacija /posl.sred.	0,091	0,072	126,4	70,0
/donos./				
10. akomulacija /čisti	39,8	32,8	121,3	-
dohodek				
11. oseb.doh. + SSP /delav.	81.624,0?	76.699,12	106,4	-
12. oseb.doh. /delavca	68.209,97	60.583,86	112,6	
13. čisti OD /delav.m.pop.	7.903,94	6.538,50	120,9	-
14. poslovna sred./delav.	508.109,80	420.421,14	120,8	
15. del.ČD za OD in SSP/	1,85	2,35	78,7	
akom.	38	.345.790,01	23.793.775,48	161,2	86,1
Akomulacija
popr.štev.zaposl.na
osnovi ur	828
AK » AM nad.pred.st. + poslovni sklad + rezervni sklad + drugi skladi
dipl. oec.N«iSnt*M VHIBITIU*
HEtlAUSKI RAZVOJ Ikl UJEGOVA VLOGA PRI PROGRAMIRAUJU IZMIKOV, ROUKUREUČUltl MA SVETOVMIH TRŽIŠČIH
II- nadaljevanje
čez nekaj dni bodo stekle po mon tažnih trakovih prve sesalne eno te za mokro sesanje. Tako bo postal naš program sesalnih enot še kompletnejši.
Sesalci za mokro sesanje so se začeli vedno bolj uporabljati tu di v gospodinjstvih. Vedno več čistimo preproge z detergenti, želimo počistiti tudi okolico hiše, terase itd. S tem sesalcem lahko sesamo prah, pesek, vodo, listje, praktično vse.
Sesalna enota je bila zasnovana v decembru 1979 leta. Vzorci so bili potrjeni od švicarske firme Seilaz v februarju 1980 leta. Manj kot leto dni od razvoja do proizvodnje, pomeni velik uspeh za razvoj, tehnologijo in orodjarno.
Konkurenca na področju sesalnih enot za mokro sesanje Je na evropskem tržišču zelo velika. Sami proizvajalci sesalcev se lahko pojavijo na tržišču le z izredno kvalitetnimi izdelki.
Elektro motor z reduktorjem za pogon varilnega stroja.
Zaradi tega testirajo sesalne enote še strožje, kot predpisujejo mednarodni standardi kvalitete. Ne morejo si privoščiti izpadov na tržišču, saj bi to pomenilo njihov finančni polom.
Pri razvoju sesalnih enot se polaga v svetu poleg vse večjih teženj po čim boljšem izkoristku, tudi zahteva po zaščiti okolja, čimbolj Je potrebno zmanjšati šum sesalne enote, oz. sesalnika. Da bi dosegli ta dva osnovna pogoja, so napravili na Japonskem v zadnjih dveh letih izredno velike raziskave in vrgli na zapadno tržišče pred nekaj meseci nove sesalne enote.
Tudi v naš razvoj sesalne enote bi morali vložiti precej več sredstev, predvsem v strojno opremo, saj imaiho izdelanih več konstrukcijskih rešitev, a jih zaradi slabe opremljenosti
Kolektorski motor za pogon pralnega stroja.
ne moremo izvesti. V nasprotnem primeru se nam bo začel svetovni trg, zaradi vse večje konkurence zapirati.
Zapisal:
Bandelj Bojan dipl.ing.
E bELA 5AM0URAV-MIH ORfjAMOV
"V tovarniškem časopisu odpiramo novo rubiriko, v kateri bo treba napisat tudi kraj o delu vaše komisije. Potegni iz predala zadnji zapisnik, kaj skrajšaj, kaj dodaj in spravi nekaj pometnega skupaj." Približno tako naročilo sem dobil. Zvedel sem še to, da bo to stalna rubrika in da bo treba pred izidom vsakega časopisa pokazat vsaj malo novinarske
žilice, tu pa trpim po kroničnem pomanjkanju. Res sem poiskal zapisnik in se zgrozil že pred pričetkom pisanja, ko sem uvidel, da bo tako poročilo vsakokrat približno enako sestavljeno iz sledečih rubrik:
Prišli so .......Odšli so ...
Prerazporejeni so .... in mogoče še kaj o štipendistih, študija ob delu in rubrike razno. S tem pa po mojem mnenju namen vsakokratnega pisanja ne bo dosežen, saj ima vsak možnost prečitat zapisnik na oglasni deski. Zato sem si vse skupaj zamislil nekoliko drugače.
Komisija za delovna razmerja in kadrovske zadeve je sestavljena iz sedmih članov in je ena od komisij Delavskega sveta. To pomeni, da vsi njeni sklepi gredo še skozi eno sito, saj jih mora Delavski svet potrditi, lahko pa jih tudi zavrne.
Delo "Kadrovske" kot se skrajšano imenuje, še zdaleč ni črno belo. Vsak problem ima več alternativnih rešitev, vsaka od njih pa potegne za seboj pozitivne in negativne posledice.Skratka, včasih smo pred tem, kot se temu po domače reče, da imaš zadnjico
zadaj in nos spredaj kamorkoli se obrneš. Pri zaposlovanju so z ene strani zahteve po novi delovni sili, z druge pa imo omejeni z občinskim dogovorom o zaposlovanju in zahtevo po zagotovitvi minimalnega življe-nskega stan-darda. Štipendiranje, študij ob delu, učenci v gospodarstvu, zahteve po polovičnem delovnem času itd., vse to so problemi, ki iz različnih zornih kotov izglodajo čisto drugače. Bodimo realni, ob tehtanju interesov posameznika in tovarne se tehtnica mora prenesti na stran tovarne. To so strani, o katerih mislim v bodoče napisat kaj več in pojasnit, zakaj smo se v nekem primeru odločili tako in ne drugače. In naj mi bo oproščeno, če včasih ne bom napisal tudi ničesar.
Predsednik komisije
ing. Rejec Lojze
POROČILO ObBORA ZA Ob
v mandatni dobi od 26.5.1980 dalje
Odbor je v omenjenem času imel pet rednih sej. Največkrat je potrebno sestajanje zaradi obravnave akontacij OD delavcem, ki jim je odbor za delovna razmerja in kadrovske zadeve določil delovna opravila. Takih zadev je na vsaki seji največ zaradi novosprejtih in prerazporejenih delavcev. Na drugi seji 5.6.1980 je odbor ugodno ocenil poslovanje tovarne za 1. polletje in ker po gospodarskem planu masa OD ni bila izkoriščena je predlagal DS povišanje VED iz 1,28 na 1,41 din na uro (povišanje za 10 %) s tem da stimulacija v povprečju zaradi prekoračitve mase OD ne sme biti višja od 7 %•
5.6.1980 je odbor v smislu stabilizacijskih ukrepov v
KOMISIJA ZA bELOVUA RAZMERJA 114 KAbRF-5KE ZAbEVE
Prilaga,jamo se potrebam tržišča, ki potrebuje Čedalje več cenenih surovin. Izdelali smo napravo, ki že uporabljen papir razreže na trakove, s tem smo zajamčili tajnost informacij in pripravili papir kot sekundarno surovino, za ponovno predelavo, posredno pa je nov artikel naš prvi majhen prispevek za čistejše okolje.
gospodarstvu spremenil postavke v pravilniku o delitvi sredstev za OD ki veljajo od 9.6.80 dalje in sicer:
-ukinjena je znižana dnevncia 6-8 ur
-zmanjšala se je vrednost dnevnic
8-12 ur na 160 dni in nad 12 ur - 250 din
-kilometrina je zmanjšana od 4,95 na 4,05 din) km
20.6. je odbor podaljšal konju-nkturni dodatek 1 GD za voznike viličarjev.
1.8. je odbor za 1 GD odobril kontrolorjem procesa polizdelkov nadomeščanje dokler ne bodo zasedeno delovno mesto glavnega kontrolorja polizdelkov. DS je odločil, da je treba najti kadrovsko rešitev v 2 mesecih.
Nastran Vinko ing.
AKCIJA IMOVATOR.
Škofja loka is«o
Stabilizacija gospodarstva je najtesneje povezana z vključevanjem ustvarjalnih dosežkov delavcev na vseh področjih našega gospodarstva. Opiranje na lastno znanje in na izvoz tega znanja je osnovna smer razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju, pričajo vsi sprejeti planski dokumenti.
Naša proizvodnja temelji na lastnem razvoju. Nimamo no-bene licence, nobenega tujega znanja nam ni bilo potrebno kupiti, ker smo se zavestno odločili za načrtno ustvarjalno delo vseh zaposlenih. Danes lahko to svoje znanje prodajamo že drugim.
V težkem boju za tuja zapadna tržišča, pa bo potrebno inova-torsko dejavnost še poglobiti. Vsak delavec mora biti vključen v ta ustvarjalni proces, saj ima vsak določene predloge,
s katerimi lahko da vsaj idejo za nekaj novega, boljšega.
Zavedati se moramo, da bomo z organiziranim ustvarjalnim delom, kot sestavino združenega dela poleg ekonomskih učinkov zmanjševali razliko med fizičnim in umskim delom, nagradili delavca po delu in smotrneje uporabljali sredstva za delo.
Komisija za inovacije pričakuje vaše predloge, 0 prispelih inovacijah vas bomo sproti obveščali v našem glasilu. Objavili bomo tudi nov samoupravni sporazum o inovacijah.
Občinska raziskovalna skupnost razpisuje tudi letos nagradno akcijo INOVATOR ŠKOFJE LOKE. Nagradno akcijo vodijo občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet in občinska raziskovalna skupnost Škofja
Loka.
Objava razpisa:
1.	Za nagrado INOVATOR ŠKOFJA IXDKA in plaketo Najuspešnejša DO se lahko prijavijo vsi delavci in DO v občini Škofja Loka, ki so v letu 1980 uresničili dosežke na področju inovacijske dejavnosti.
2.	Nagrade in plakete bodo podeljene ob praznovanju občinskega praznika.
5. Kandidate za nagrado "Inovator" lahko predlagajo:
-	komisija za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejavnost pri TOZD, oz. DO,
-	delavski svet TOZD ali DO
-	družbenopolitične organizacije,
-	društva DIATI, LT, DIT, strokovna društva,
-	posamezniki.
4. Delovno organizacijo, ki ima
organizirano inovacijsko dejavnost predlagajo:
-	komisija za inovacijsko dejavnost oz. drugi odbori za inventivno dejavnost,
-	DS DO ali TOZD.
5. Prijava v pismeni obliki za
inovacije naj vsebuje:
-	osebne in splošne podatke prijavitelja,
-	kratek opis in risbo prijavljene inovacije,
-	podatke za vrednotenje inovacije, ekonomska korist oz vrednost prihranka, uporabnost, izvirnost,
™ pogoji nastanka inovacije, pomembnost za stabilizacijo
-	dokazilo, da je inovacijo obravnavala pristojna komisija.
Nagrade in priznanja prejmejo trije najuspešnješi inovatorji, dve plaketi pa prejmeta delovni organizaciji, ki imata dobro organizirano inovacijsko dejavnost.
Komisija za inovacije pričakuje vaše inovacijske predloge, da bo lahko izbrala čimveč kandidatov za razpis INOVATOR Škofja Loka 80.
Pred.komisije za inovacije
Bandelj Bojan dipl.ing.
FRISfmi ISKRE ŽELEZNIKI KS, bRUŠTVOM
IU ORGANIZACIJAM
V letu 1979 in letos do 50.6.
1980, so samoupravni organi odobrili za komunalna dela, kulturo, telesno kulturo in za druge namene v skupnem znesku din 726.886,05.
1. Znatna sredstva krajevnim skupnostim za komunalna dela (ceste) din 268.147.-in sicer za:
za cesto Dražgoše-Jamnik za cesto Ojstri vrh za cesto Sevije-Bukovščica za asfaltiranje za cesto Davča za cesto Lajše
KS-Dražgoše
Vaški odbor Ojstri vrh
KS-Bukovica-Bukovščica
K6-Železniki
KS-Davča
KS-Selca
Skupaj
din
40.000.	-
50.000.	-40.000.-18.147.-
100.000.-
40.000.-

2. Za telesno kulturo din
185.000.- (Športnemu društvu Železniki).

"• J;
Cesta v Bukovščico čaka na asfalt.
5. Za kulturne dejavnosti din 149.259.05 in to:
Skupaj
4. Za ostale dejavnosti din 124.500.-
Skupaj
Za potrebe krajevne skupnosti Železniki se izloča vsak mesec 1 % od bruto OD, za potrebe krajevne skupnosti Selca izločamo 0,5 % od bruto OD. Od 1979 do 50.6.1980 je za KS Žel. zbranih din 1.517-365,94, za
din	2.158,40
"	11.142,50
"	2.500,00
"	91.158,15
"	22.200,00
"	9.500,00
"	1.000,00
"	5.000,00
"	5.000.00
din„„142iŽ22J25
din	50.000,-
n	2.000.-
"	70.000.-
"	22.500.-
din__124f^go.-
KS Selca pa din 785.682,96. Poleg tega smo za različne prireditve prispevali številna darila (mešalnike, kavni mlinčki, prhe za zobe, masažni aparati itd.) kar vrednost našega prispevka še bistveno povečuje.
-	likovni skupini "ISKRA" Železniki
-	foto krožku "ISKRA" Železniki
-	recitacijski skupini "ISKRA" Železniki
-	pevskemu zboru "ISKRA" Žel.za obleke
-	za poučevanje pevskega zbora "ISKRA" Zel.
-	za poučevanje likovne skupine "ISKRA" Žel.
-	Groharjevi slikarski koloniji Šk.Loka
-	ZK za Kumrovec
-	ZZB za spomenik na Prtovču
-	gasilskemu društvu Bukovica
-	gasilskemu društvu Rudno
-	klubu zdravljenih alkoholikov Železniki
-	počitniški skupnosti Železniki
Z.Pertovt
Prevoz v Davčo bo po rekonstrukciji ceste varnejši.
9
ro min avuoja
Kdaj pa kdaj ima človek srečo. Jaz sem jo imel letos pomladi, ko so člani delavskega sveta organizirali izlet ob končanem mandatu. V avtobusu Je ostalo nekaj nezasedenih mest in tako sem se znašel med tistimi, ki so od 25-25 maja obiskali SR Bosno in kraje, znane iz časov NOB.
1. dan
Prva postaja na naši poti je bila v Jesenovacu. Tu je bilo v času vojne največje koncentracijsko taborišče v Jugoslaviji. Fašistični krvniki so pred razsulom taborišče porušili do tal, da bi s tem zabrisali sledi. Sodijo, da je bilo tod umorjeno nad 700.000 ljudi. Po krutosti metod si je taborišče pridobilo žalostno prvo mesto v vsej Evropi. Ubijanje s krampi, istra-danjem, sežiganjem in zakopavanjem živih jetnikov, pokoli otrok, so bile metode znanilcev novega reda. V Jesenovacu začutiš z vso silovitostjo resnico starega rimskega reka: Človek človeku volk.
V spomin žrtvam so zgradili spomenik v obliki tulipanovega cveta. V njegovem vznožju se pretaka voda, simbol življenja.
Iz Jesenovaca nas je pot vodila na Kozaro. Ogledali smo si spomenik borcem 5 Krajiške brigade, ki so tod bili enega največjih bojev v Jugoslaviji. Kako srdita borba Je tod vihrala, zgovorno priča podatek, da se je od 20.000 borcev, kolikor Jih Je šlo v borbo, vrnilo le 9.000 ostali so izkrvaveli v gozdovih Kozare.
Ko stojiš pred mogočnim spomenikom in poslušaš pripoved o Junaštvu borcev, se nehote zaveš: Kjer je Jesenovec mora biti tudi Kozara. Gnev nad človekom, te v Jesenovacu obide, se na Kozar! spremeni v občudovanje in ponos.
Konec prvega dne preživimo v Banja Luki. Lepo mesto Je to. Posledic potresa ni več videti. Nov hotel Bosna, kjer smo se
okrepčali in preapali je urejen, postrežba dobra in hitra. Ogledali smo si mnoge zanimivosti mes ta med drugim tudi znano FERHAT pašino džamijo, ki sodi med najnajlepše spomenike muslimanske kulture v Jugoslaviji.
2. dan
Namenjen je bil obisku in ogledu spominskega mesta Jajce. Le ponavljal bi znana dejstva, če bi opisoval pomen in širino dogodkov, ki so ime tega mesteca ponesli v svet in neizbrisno v-
tisnili v zgodovino jugoslovanskih narodov. Ogledali smo si mu zej in dvorano drugega zasedanja AVNOJ. Čudovit Je občutek, da stojiš na kraju, kjer je tovariš Tito s sodelavci in delegati iz cele Jugoslavije podajal temelje današne stvarnosti. Gledaš spominske predmete, poslušaš posnetke glasov tovarišev, ki so sodelovali na zgodovinsk em zasedanju. Med njim originalni posnetek akademika Josipa Vidmarja, ki je v imenu slovenske delegacije predlagal, naj se tovarišu Titu dodeli naslov maršal.
Moram priznati, da nad vsem v Jajcu le nisem bil navdušen. Ne mislim le na dež, ki nas je ta dan spremljal na vsej poti in motil predvsem pri ogledu mesta Jajce, ki je zelo zanimivo in lepo. V muzeju in v dvorani AVNOJ sem pričakoval več. Ni fotografij udeležencev zasedanja, ni prikazan odmev v zavezniškem tisku in še bi lahko našteval. Škodal Veličina dogodkov in pa velike turistične možnosti, ki jih Jajce ima kar kličejo po sk-rbnejši ureditvi teh prostorov.
Prenočevali smo v Ključu. Hotel sicer ni tako moderen kot v
Spomenik borcem legendarne Kozare Zgodovinsko mesto Jajce, na Mrakovici.
3.	dan
Posledice sobotnega veselja je bilo opaziti že v avtobusu. Sicer zelo glasni zadnji del, ki smo ga zavzeli mlajši udeleženci je bil tokrat zelo umirjen.
Vozili smo se sredi obsežnih Bosanskih planin, kjer se pasejo tropi ovca. Obiskali smo Bi-hač, znan kot mesto prvega zasedanja AVNOJ, nato pa nas je pot vodila v Drvar,
Drvar. Mesto leži v široki dolini sredi gričevja, bogato porastlega z gozdovi. Na rahli vspetini stoji lep spomenik. Tja so se spuščali nemški padalci z nalogo uničiti vrhovni štab in tovariša Tita. Junaštvo borcev in prebivalstva in pa dobro pre-
Znane "Vedenice" - mlini na reki Plivi.
Pred Titovo špiljo v Drvarju.
krit položaj Tita, njegovih sodelavcev in tujih vojaških misij so njihovo nakano preprečili. Na mesto Tita, so fašisti dobili v roke le njegovo maršalsko uniformo.
Povspeli smo se do Titovega skrivnega bivališča Špilje, ki visi kot orlovo gnezdo v skalovju nad mestom. Nehote pridejo človeku na misel besede: Postoj popotnik, ta kraj je svet!
Program našega popotovanja po poteh AVNOJ je bil s tem zaključen. Vračali smo se polni vtisov in novih spoznaj.
Pred zgradbo II. zasedanja AVNOJ-a.
Banja Luki, zato pa smo se v njem počutili toliko bolj sproščene. Sobotni večer je bil v znamenju Iskrašev, čeprav tudi drugih gostov ni bilo malo. Dokazali smo, da smo Gorenjci dobri pivci. Manj uspešni pa smo bili pri dokazaovanju pevskih kvalitet. Pleelšče smo zavzeli v celoti mi. Res, lep družaben večeri
BILI sno V KUMROVCU
Delavci produkcije smo se odpravili na izlet. Ob 6 uri ko smo posedli v avtobus nas Je spremljalo slabo, oblačno vreme, vendar pa nam ni moglo zmanjšati veselega pričakovanja, kako lepo bomo preživeli naš izletniški dan. Cilj našega izleta je bil predvsem Kumrovec, rojstni kraj našega pokojnega tovariša TITA. Po samo enem postanku na Trojanah in že smo bili v Kumrovcu. Ogledali smo si Titovo rojstno hišo, kjer vse tako živo spominja nanj, da čutiš v sebi, kakor bi bil še živ in med nami. Marsikatero oko se je ob teh spominih orosilo, v srcih in mislih pa smo bili pri njem, našem velikem vodji in očetu, ki nam je priboril svobodo in nam delavcem življenje vredno človeka. Ogledali smo si tudi Spominski dom v Kumrovcu, nato pa smo se polni vtisov poslovili od Kumrovca ter nadaljevali pot na Bizeljsko kjer smo pripravili prav prijeten piknik.
V Čatežkih toplicah smo si še privoščili urico kopanja ter se v večernih urah vračali zadovoljni in veseli proti domu. Izlet je bil lep in nam bo ostal še dolgo v spominu. Prav je, da se ne srečujemo samo v delavnicah ob delu, kajti izleti in družabne prireditve lahko le poglabljajo tovarištvo, ki naj vlada med delavci, saj so dobri medsebojni odnosi temelj tudi dobremu delu. Prisrčno se tudi zahvaljujemo osnovni sindikalni organizaciji, ki nam je s plačilom 200 km vožnje mnogo pripomogla k našemu izletu. Takih izletov in srečanj si še želimo.
STURM MARA
Tito in Jugoslavija sta bila v vseh povojnih letih v prvih vrstah tistih, ki so terjali svet ovni mir. Obiskati je treba krs je ob poteh AVNOJ-a, gledati spomenike, poslušati pripovedi o trpljenju, borbah in grozotah vojne, potem se zaveš, da drugače biti ne morel
Peternelj Marjan
Spomenik v Drvarju.
Ob veselem razpoloženju v Ključu
UPOKOJENCI „ISKRE" TOVARNE ELEKTROMOTORJEV ŽELEZNIKI NA IZLETU
ležni ter dobro razpoloženi smo ae v dokaj zgodnjih večernih urah začeli razhajati v Sorici in naprej po posameznih krajih tako, da Je oo Še-
Na izletu smo bili prav v času, ko je toliko pisanja o po gostih "izgubaših" in nujnosti stabilizacijskih ukrepov. Vabilu smo se kot vsako leto tudi letos v velikem številu odzvali. Pot nas je vodila po Gorenjskem pa naprej čez Vršič v nam predvojno nedostopne kraje koder smo imeli priliko doživljati pravo domačnost Trentar-jev, Kobaridčanov in Tolmincev
I9hH
No, tudi ob povratku skozi Baško grapo, skozi Podbrdo in čez nekdanjo 20 letno krivično mejo na Petrovem brdu, smo se ob zvokih naloga harmonika-ša, vrnili z najboljšimi vtisi na skrbno pripravljen izlet in veliko prizadevnost predsednika sindikata tov. Nastran Štefana, ki nas je kot vodič in tolmač v vsem času vožnje seznanjal z znamenitostmi posameznih krajev. Ob tej priliki nas je opozoril na težave, ki jih ima tovarna z materiali, zlasti če železarna Jesenice ne bi izpolnila svojih obvez do tovarne.
Veseli, zadovoljni in hva-
veljski poti ostal v avtobusu samo še naš tov. Rado, kateri je moral od postajališča Šk.
Loka pa do sedanjega bivališča v Kranju priti po svoji iznajdljivosti, seveda z obljubo, da se bo takih in podobnih izletov še vedno rad udeležil če mu bo le omogočeno. To je bila želja tudi vseh ostalih. Šoferju "Alpetoura" tov. Foj-karju se zahvaljujemo za zanesljivo in varno vožnjo. Zahvala velja tudi sindikalni o-rganizaciji in celotnemu kolektivu Iskre z željo, da bi se ta lepa navada in pozornost do upokojencev še naprej gojila.
Zato pa tudi želimo kolektivu "Iskra" Železniki, da bi s svojim prizadevanjem dosegal še naprej kar najboljše uspehe in čimboljši standard za nas vse.
Jelenc Tone
bELO KULTURNIH SK.UPIU
V tem aeatavku bi radi pregledali delo kulturnih skupin v prvi polovici letošnjega leta. Morda kdo poreče, da to ni potrebno. Toda v delovanju skupin Je bilo toliko zagnanosti naših sodelavcev, da Je potrebno spregovoriti o tem tudi v našem listu.
Značilno za vse skupine Je, da predajajo v drugo obdobje delovanja. Prvega bi lahko označili kot čas iskanja lastne organiziranosti in skupnih hotenj. Spremljalo ga Je, na eni strani volja do ustvarjanja članov, vsestranska podpora vodstva 00 sindikata ter tovarne, razumevanje velikega števila članov kolektiva, na drugi pa tudi nezaupanje, dvom in oporekanje.
Začetniške težave so skupine do kaj uspešno prebrodile. Seveda pa nastopajo nove. Tu in tam se kažejo znaki naveličanosti ali vsaj manjši polet. Naloga vodij skupin in mentorjev tudi v bodoče ne bo lahka. Poiskati bodo morali takšen pristop in program, ki bo člane skupin vedno znova pritegoval k skupnemu delu.
0 našem pevskem zboru je bilo na najrazličnejših mestih mnogo izrečenega in zapisanega. Vrste nastopov v Železnikih, Selški dolini, pa tudi zunaj meja naše države, ki jih je zbor v letu dni, kolikor obstoja imel, dokazujejo njegovo upravičenost in potrebnost.
Zbor ima vaje enkrat tedensko. Povedati je treba, da so
zelo dobro obiskane. Večina članov Je lahko vzor vestnega dela. Pomembna pridobitev zbora so enotne obleke, ki so bile nabavljene po posredovanju vodstva tovarne s sredstvi za reklamo SOZD Iskra.
Delo foto skupine je potekalo v dveh smereh. Kot je znano, so lani dosegli izreden uspeh na tekmovanju fotoklubov Gorenjs-
ke, kjer ao osvojili prehodno Puharjevo plaketo. Letoa stoje pred veliko nalogo, da plaketi obdrže. To pa terja veliko skup' nega dela pod vodstvom mentorja Druga velika naloga, ki so jo fotografi zadali, je ureditev lastnega foto laboratorija. Primerne prostore so dobili v nekdanji zgradbi NIKO. Trenutno jih urejajo in čakajo na aparature. Poleg naStetega pa
skrbno z objektivi spremljajo gradnjo nove tovarne.
Najpomembnejši kvalitetni premik likovne skupine je v tem, da so začdi resnično delovati kot skupina. Pod strokovnim vodstvom se zberejo enkrat tedensko. Delajo ali v prostoru ali na prostem. Rezultat skupnega dela sta dve fcastavi v tem letu, pripravijajo pa že naslednjo.
Najmlajša od vseh skupin je recitacijska, spremlja pa jo največ težav. Ves trud in delo, ki ga člani vložijo v pripravo nastopov, zaradi slabega ozvočenja navadno zvodeni. Skupina je v tem polletju pripravila kar osem nastopov. Najuspešnejši je bil prav gotovo ob odkritju spomenika padlima skojevkama v Lajšah, prav zaradi ustreznega ozvočenja. Zaradi slabih možnosti in pa zaradi nekaterih drugih težav je obstoj skupine še vedno upva-šljiv. Potrebne bo resnično razumevanje in pomoč, kajti to je skupina, ki jo sestavljajo večinoma mlajši člani kolektiva. Volje do
dela je dovolj. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi ta pripravljenost šla mimo. Opask na nedelavnost mladine je velikoI Omogočimo torej mladim, da se udejstvujejo tam, kjer to želel
Peternelj Marjan
IVAM GROHAR.
Naslednje leto bo minilo ?0 let od smrti enega najpomembnejših mož, kar jih je izšlo iz Selške doline, Ivana Groharja. V svojem kratkem življenju je skupaj s peščico tovarišev, slovenskih impresionistov dvignil slovensko slikarstvo v sam evropski vrh
Rodil se je leta 1867 v Sorici. Njegovi starši so pripadali takrat najnižji socialni kategoriji gostačem. Že otrok je moral služiti kot pastir, hlapec in drvar. Tako je do dobra spoznal vso trdoto, pa tudi pestro st in lepoto kmečkega življenja Bil je močan in izvrsten delavec. Nagnjenost in talent do slikarstva pa sta ga silila v svet, kjer, tako je verjel, ga čakata uspeh in sreča. Toda, kot toliko drugih, je tudi on moral spoznati trpko resnico, da svet veliko obljublja, pa malo daje. Tujina je njegovo delo sprejemalo z navdušenjem in pohvalo, doma pa je sprejemal le zavrač anje in posmeh. Pomanjkanje in stradanje sta bila njegova živ-ljenska spremljevalca.
Njegov nevzdržni položaj je najlepše opisal Ivan Cankar v črtici "Jutranji gost."
Ob vsem tem pa Groharju nikoli ni zmanjkalo volje do dela in ustvarjanja. V najtežjih razmerah je ustvaril dela kot so: Sejalec, Mož z vozom, Črednik, Snopje, Macesen, Pravljica in druge.
Ivan Grohar je vrh svojega umetniškega dela posvetil de-lavcu-kmetu in okolju narave, ki ga obdaja. Med človekom in zemljo ni ostrih mejnic. Zlivata se v nedeljivo celoto. Kar je doživel in občutil v otroški dobi, je kot zrel mož, umetnik prenesel na platno.
Njegovo slikarstvo odlikujeta pestrost in skladnost barv. V tem pogledu je svoje delo obvladal do skrajne dovršenosti.
Ni mu potreben ne lik, ne motiv Barve govorijo same. Po pravici
ga imenujejo pesnika barv.
Kako pomemben je njegov delež v slovenskem in evropskem slikarstvu dokazujejo francoski učbeniki za osnovnošolce, ki Groharja uvrščajo med najpomembnejše svetovne impresioniste.
Groharjev ugled v svetu z leta v leto raste. To dokazujejo zastave slovenskih impresionistov, ki so bile v zadnjih letih v različnih evropskih kulturnih centrih. Povsod brez izjeme, kritika Groharja postavlja na prvo mesto.
Pri vsem tem, pa v domovini nanj še vedno pozabljamo. Nerazumljivo je, da v 70. letih, ko likor mineva od njegove smrti, se vedno nima primernega obeležja. Povsod, po vsem svetu svojim pomembnim rojakom postavljajo spomenike. Skrajni čas je, da ga dobi tudi naš Grohar.
Na pobudo muzejskega društva Železniki je bil pri PD Ivan Grohar Sorica postavljen odbor z zadolžitvijo, da postavi Groharju spomenik. Odbor si Je zadel nalogo, da ta mora biti dograjen že v naslednjem, ljubi-lejnem letu. Naloga ne bo lahko izvedljiva, toda ob razumevanju in pomoči širše skupnosti, vendarle lahko upamo na uspeh.
Rad bi člane našega kolektiva opozoril na knjigo Janeza Kajzerja Macesen. V njej je na zanimiv način opisano njegovo življenje in razmere v katerih je živel. Groharja spremlja od šolarja v Sorici, njegovo učenje, slikarstva, avanturo vojaškega ubežnika, zapornika, prikaže njegovo ustvarjalno pot in njegov tragični konec. Zanimivo branje za vse, ki jih zanima slikar in doba v kateri Je živel. V jesenskem in zimskem obdobju je več časa tudi za knjigo. Vsem, ki radi berete, knjigo Macesen zelo priporočam.
Peternelj Marjan
KbO m PRAV ?
Tisti, kateri nimajo, bi potrebovali, oni, ki imajo pa pravijo "Tujega nočemo, svojega ne damo" Zato je nastal majhen nesporazum med dvema, ki pa nista sama, v to jih je vpletenih kar precej in vsi pravijo, da imajo prav.
"Ja ljudje božji, kaj pa mislite, naj mi na stara leta živimo od obljub ali zraka?" Tako je dejal eden izmed tistih, ki mislijo, da ima prav. Ne ni govora, mi smo mi, vi ste pa vi, o saj vas dobro poznamo, že od nekdaj nam mečete polena pod noge, čeprav so danes precej draga. Vedite, da iz te moke ne bo kruha, pa amenl"
Pravzaprav imajo vsi prav, pa vendar ta prav ni prav, ker bi eni radi imeli, drugi se pa držijo tega kar imajo kot klop, ki se zasesa v kožo. Prvi in drugi dokazujejo, kako so potrebni eni tistega česar nimajo, drugi pa imajo in to potrebujejo za svoj obstanek, saj je to njihova last. Spor teče dalje in nobena stran si ne da dopovedati, da ima vsak po svoje prav.
"Že od nekdaj nas gledate postrani, čeprav garamo in se znojimo od zore do mraka. Vi pa odbrenkate dnevno tistih osem ur, ostalih šestnajst pa preživite kot ptiček na veji. Vprašam vas, kaj bi še radi?" Streho nad glavo, dragi tovariš, nič drugega." Tako Je dejal najpogumnejši izmed večine. V zadregi, rdeč kot kuhan rak se je spustil na škripajoči stol, zbegano gledal ker ni bil na čistem, ali je povedal dovolj prepričljivo. Postalo mu Je celo žal, da Je rekel te besede, ker se bo lahko zameril celi "Žlahti."
"Mi smo si jo sami napraviliI" odgovori nekdo od manjšine.
ker smo bili predobri z njimi 1" Zravnal se je in od jeze čiknil na tla. Sosed samo malo pokima z glavo, držeč cigareto v ustih, gleda tja v tri dni, kajti on je eden od tistih, ki mu je vse to deveta briga, saj ne more nič dobiti ali izgubiti. Prišel je le iz gole radovednosti, da bi spoznal kdo ima prav.
To drezanje v osje gnezdo še nadalje teče kot povest o ja-ri kači in steklem polžu. Ali ni dovolj asfalta in betona če po mestih, hočete sedaj uničiti ta naša lepa polja, kot so jih že na mnogih drugih krajih.
"Saj to je tisto, mi bi tudi radi delali na polju.' Manjšina debelo gleda govornika, nastane moreča tišina, le tu in tam v zdregi škrtne vžigalnik. Prvi se znajde govornik, ki reče: "Ali še sedaj ne razumete, zemljo potrebujemo.
Mladi ste, zdravi tudi, kar pljunite v roke in začnite, boste vsaj videli, kako se pride do strehe, nas pa pustite na miru, delo nas čaka na poljuI"
del nazaj na klop ob peči, s komolcem obregnil soseda v rebra in potihoma zaklel: "Madonca, vidiš take gade pa smo zlegli v naših gnezdih,
Seveda ne morajo le - ti ostati pod milim nebom, treba bo najti skupno rešitev, da bi s tem zavezali jezike tistim, ki so neprizadeti in samo obkrožijo obe strani, kar pa tudi ni prav.
Šmid Matevž
"To pa je res čudno, saj ste jo pred leti vsi obdelovali. Zakaj ste jo zapustili in šli v tovarno?" Iz vaših obrazov lahko razberem, da vas je ta trenutek sram. šli ate v tovarno zato, ker je tam osemurni delavnik, lažje delo, da o zaslužku niti ne govorim. Ali se zavedate, kdo vam je pripravil skledo sladkega mleka, da sedaj vi z veliko žlico zajemate smetano? Ne, nevestel Kaj vas v šoli res niso nič učili o tem? Naj vam jaz povem: mi,mi, ko smo bili v hosti, žene pa so z ljubeznijo obdelale vsak košček zemlje, da so preživljale svoje družine in vedno lačne partizane. "Tako je zaključil svoje misli mož sivih las, ki je ee-
Ob odhodu v pokoj vam dosedanji sodelavci iskreno želimo, da bi jesen svojega življenja uživali v trdnem zdravju in sreči še veliko let. Želimo, da bi tudi v bodoče še ohranjali vezi s tovarno, kateri ste darovali veliko trdega dela, znoja in odrekanj ter pomagali k njeni nenehni rasti, vsled česar se je bistveno spreminjala podoba, ne samo Železnikov, ampak vse Selške doline 1 Bodite ponosni tudi na svoj prispevek k skupni blaginji.
5P0RT IU REKREACIJA
Cilj rekreacije je predvsem doseči večjo produktivnost, zdraviti posamezniku in družbi škodljive pojave in omogočiti človeku v življenskcm okolju takrat ko dela in ko ne dela, da bi bil srečen, da bi bil z moralnimi, telesnimi in duševnimi sposobnostmi vreden in aktiven član družbe. Rekreacija je torej zadovoljevanje potreb po gibanju, igri in humanizaciji osebnosti. Zato se v prostem času odpovejmo sedenju, kajenju, prekomernemu uživanju alkohola in dajmo prednost Rekreacijski dejavnosti.

.;WkiromoffX-
^leteznifcj
Iskra
tektromotor
leezniki
Naša TOZD ima dokaj dobre pogoje za izvajanje športne rekreacije, kar se tiče objektov in prostorov. Enkrat tedensko imamo prosto telovadnico od 8 - 22 ure. Ob četrtkih prost vstop v plavalni bazen, plavanje, v spodnjih prostorih plavalnega bazena pa je možno igrati namizni tenis. Urejeno je strelišče v stari tovarni Niko. Tudi kegljači imajo možnost keglanja pri "Meru". Kljub vsem tem
ugodnostim pa je na teh rekreacijskih tekmovanjih premalo udeležencev, glede na število zaposlenih. Ljudje so še premalo osveščeni o tem kako pomemben faktor je športna rekreacija za psihično in fizično sposobnost človeka. Dokaj aktivno pa sodelujemo na tekmovanjih v okviru SOZD in DO ISKRA na občisnkih ter krajevnih srečanjih v naslednjih športnih panogah:
-	smučanje	-	streljanje
-	keglanje	-	šah
-	nogomet	-	plavanje
-	namizni tenis
Prav tako po letnem planu organiziramo tekmovanja v vseh
teh športnih panogah v okviru TOZD Elektromotorji. Da bi rekreacija čimbolj zaživela smo ustanovili rekreacijski odbor. Člani tega odbora naj bi vodili delo naštetih športnih panog in sicer:
-	smučanje
-	keglanje
-	nogomet
-	namizni tenis
-	streljanje
-	šah
-	plavanje
-	Gartner Tone
-	Pnezelj Franc
-	Tarfila Filip
-	Vidic Hubert
-	Šmid Marjan
-	Lotrič Matevž
-	Čufer Tone
Letos smo bili tudi organizatorji letnih iger "ISKRA" IŠP, ki so dobro uspele. Te igre so pomembne tudi zato ker krepijo sodelovanje med TOZD-i, hkrati pa tudi v kraju kjer se odvijajo, spodbujajo ostale k večji športnorekreativni dejavnosti. Za konec pa še nekaj posnetkov teh iger, ki so se odvijale na igriščih v Selcih, Dražgošah in Železnikih.
Športni zdravo org.športne rekreacije Gaser Franc
-	tehnološki oddel.
-	orodjarna
-	tehnološki oddel.
-	kontrola-tekoča
-	štabne službe
-	orodjarna
-	nabava
riKHIK SKOZI OBJEKTIV KAMERE
HUMOR.
Nikoli ni imel toliko časa, da bi kaj zaslužil: samo delal je.
»Včeraj ml Je dal paznik na kopališču dožlvljenjsko prepoved kopanja!« »Zakaf pa to?«
»Zato ker sem lulal v bazen!«
»Saj to vendar vsi delajo!«
»Že, že, ampak ne Iz desetmeterske!«
Zakaj ne priznamo, da je pošten tudi tisti, ki pošteno prizna, da je nepošten.
Nikoli ne preverjajte prijateljstva svojih prijateljev. Prijateljstvo je eno — prijatelji drugo.
ELEKTROMOTOR
Glasilo izdaja "ISKRA"-Široka potrošnja - TOZD, Tovarna elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Ureja uredniški odbor: Odgovorni urednik - Polajnar Vladimir, tehnični urednik - Tarfila Lojze, fotodokumentacija - Pintar Jože, Člani: Megušar Lojze, Pertovt Zdravka, Peternelj Marjan in Zgaga Stane.
Naklada: 900 izvodov
Po mnenju Sekretariata za informacije SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plačuje prometni davek.
Tiska tiskarna: DU Kranj















	
	














'


......MMMMMMU ••••••••••••••••
•••••••••••••••eeeeeeee©©©©©©©©©#©©©«
•••••••••••••••••••©©•©©•••©•••••e©#«
••••••••••©•••••©••••©••••e
•••••••©••••••••••••••#•••
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee
••••••••••©••••©©©•©e©©©©#
•••••••••©e©©©©©©©©©©©©©©©
•••••••••©e©©©©©©©©©©©©©©#
••••••••©©©©©©©©©©©©©©©©©e
•••••••©•©©•©©©©©©•••••©e©
•••••••••••••©•©•©©©©•©©••
••••••••••©©•••••©©©©©©©•e
••••••••©©©©©©©••©©••©©••©e
eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeleeeeeteeeeeeeeee***********©!
#••#•©•••••••••••♦••se•••••••^2*2222222222222222222222222222222222222
eeeeeeeeeeeeeeeeee	222“2"r2®*®f##••••••••••
••••••••••••••••••••••••••••e
••••••••••eeeeeeeeeeeeeee©©©©
••••••••••••©©©e©©©©©©©©©©©©©
••••••••••••••••••••••••••••e
••••••••••••••©e©©©©©©©©©©©©©
•••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeee#
••••••••••eeeeeeeeeeeeeeeeee
•••••••••eeeeeeeeeeeeeee
•••••••••eeeeeeeeeeeeeee
••••eeeeeeeeeeeeeeeeee##
•••••••••••e############
•••••••••eeeeeeeeeeeeeee
••••••••••eeeeeeeeeeeeeee
•eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee eeeeeeeeeeeeeee## eeeeeeeeeeeeeeeee eeeeeeeeeeeeeeeee
::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
•••••••••••••eeee*e#eee*#e*9t.#IIiriIIIII!!2I222222222!22!##ttf#t*,,#i#f#,ftt##f#i#f**®***##
222222222222222222222222222:::::2iiii!iiiii:!iiiii:i!:!i::???*?i??i?**?«««*........•••••222.».
2222222222222222222222222222::::::...........................••••••••••222:2:22222222222222;
2	*••••••••••••***•*“•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••222222e2222222
••••••••.••••••••••••••••••••f
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
eeeeeeee
2222:::::::2::::2::::::e*:ee*ee*e*eee*e**ee***********.**22*..*"*"**.****»*..222222222222222
...................................................................................
2222222222222222222222222222:::::2::2:::::2::22::22222222222:22::2:2222:22222222***«22222222 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 :::2:::2::2:::::2:2:::::2222:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::2::::::2222:222222222 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 2222222222:222222222222222:22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 2222222222222222222222:22222222:222222222222222222222222222222222222:22222222222222222222222 22222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 iiiiiiiiHiHHHHSHHH:222222222222222222222222222222222222222222222222222222"""""*

eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee
eeeeeeeeeee

:::::::::::::::iiiiiiiiiiii*i.........—••••i.;;..;;..;;;;;;;;;;;;;;;;;:;::::;:::::::::::..,
!2?2::::::::::::!??:?*eeeeeeeeeeee*e*e*e**eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee...*»e.»*»»»eeeeeee»eee«
1:::::::::::::::::::j-!	5***•••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«
.................................................•••............2222222222222222222222222222Ž