URN_NBN_SI_DOC-IXTVJTIP

O r g a n i z a c i j a STROKOVNI IZLET PRIMORSKIH KNJIŽNIČARJEV V ITALIJO Podružnica DBS za Primorsko je v času od 4. do 6. aprila 1965 organizirala strokovni izlet v Bologno in nekatera druga italijanska mesta. Udeležilo se ga je 18 knjižničarjev iz Kopra, Izole, Sežane, Postojne in Ilirske Bistrice. Najprej so si ogledali Univerzitetno knjižnico v Padovi. Posebno pozornost so posvetili katalogom. Knjižnica (600 000 zvezkov) ima: abecedni avtorski, stvarni, siste­ matski in centralni katalog, ki zajema knjižnice inštitutov in večje javne knjižnice mesta Padove (okrog 25). V Bologni so obiskali najprej Mednarodno razstavo mladinske knjige, ki jo tamkaj prirejajo vsako leto. Tokrat je na njej sodelovalo 19 držav s 136 založbami. Najmočneje sta bili zastopani Italija (30) in Francija (22). Iz Jugo­ slavije je bilo 7 založb. Posebno pozornost je zbujal okusno opremljen in bo­ gato založen prostor Mladinske knjige iz Ljubljane. Neprijeten vtis pa so dajale knjige iz Cankajškove Formoze. Bile so vse enakega formata s sliko na ovitku in tiskane na zelo slabem papirju. Razen tega niso imeli nikogar, ki bi znal kaj povedati o kitajski knjigi. Nato so si ogledali Mestno knjižnico, ki je nameščena v zgradbi stare univerze. Tu hranijo tudi knjižnice posameznih oddelkov te univerze. Nadvse ploden je bil obisk Univerzitetne knjižnice, ki ima okrog 500000 zvezkov in 7500 rokopisov. Kot posebnost so nam pokazali 2 srbska kodeksa (eden iz XIV., drugi pa iz XV. stoletja). V glavni dvorani je prostora za okrog sto bralcev. Dragocena so corpora separata, med njimi knjižnica papeža Bene­ dikta XIV, ki jo je leta 1755 daroval s policami vred bolognski občini. Police so pritrjene na zid kot že svojčas. Slika plemiške knjižnice iz XVIII. stoletja je tu res popolna. Tam imajo tudi »Knjižnico Marsili«. Luigi Ferdinando Mar- sili (1658—1730) je bil avstrijski general. Prepotoval je nekatere dežele v Podo­ navju in opisal njihove posebnosti. Bil je prvi Italijan, ki je postavljal temelje oceanografiji. Kot drugod so bili primorski knjižničarji tudi v bolognski Univerzitetni knjižnici toplo sprejeti. Ravnatelj se je na moč trudil, da bi Slovencem čim lepše razložil delovanje in pomen svoje knjižnice. Primorski knjižničarji so si seveda ogledali tudi številne umetniške in zgo­ dovinske znamenitosti in ob koncu izleta še mavzolej v kraju Marzabotto, kjer so Nemci leta 1944 pobili 1830 ljudi. Izlet, že četrti te vrste, je uspel v vsakem pogledu. srečko Vilhar 167