V €el!?^ čeirfek dm 26, ma!® t$23. Pav&a,V;,t h'soaKo. ljjH&§ä$ysHL s^B^B ^b^b^^^^^^b^b^bY ^b^B^* ^^^^^ ^^Bfl^^^^ü b^b^b^^^^^b^b^ba ^^b^bb^^^^^^bbba ^bb^bj ^t^bbbi bbbbbj^bbbbk ffl^S^^s lHBiM ^ ^I^^^I^IHI^^^^^^^t ^^H^h ^BtB^K ^^^^Ik ^^^^^V ^^^^^1 ^^^^^^k ^^^^^^^^^^^^^^^^^^A v"''"'" '¦'-' ' ^Biw üsaB^^^^^^dl^^fl^r ^BBSi^^B^^r ^IHB^I^^b^^^^^^^^h (fl^^B^ki^HlHl^lr ^^HHIh^^^^^I^^v ^^^I^^^^i^^^^^^^^^^B ^^^^I^I^^^^^I^b^h^^h ___________ _______ - _______ Stone ceioteino 120 K. mesečno 10 K. Üglasi za vsak min visine siolpca 1 K 20 v. Rok'sma mcd tekstom, osmrlnic.e in csijvaie K i 50 - p*»*ramezraa 6ievilfta st ane iL 1*30 ___„. immmmmmmmmmmmmimmammm^mtesaaet IzHaja ysaR foreK, cetrteu Sn sobofo. tsxcc-rnleivo Strossmnjerjeva ul. št. 1, f. rmdstr. i ok 10:1 St. 53: Upr avnizivo Sh-ossmajerjeva ui. fit. 1. pi51);?]*:. Telefon St. 15 Račun kr. poštncno čfkovnepa urada *t. 10.066. Klevete klerikainih fri lirvatskili fran- ikovskih, radieevskih in zajedniearskih easopisov proti Srbom in proti državi liočejo prenehati. Dnevuj se zanaša strnp v dnše naših širokili slojev. Ce se poglobimo v dnšo malega človeka, nam je razumljivo in verjetno, da ga nepre- stnno hujskanjc in teiidciiciiozno pisarje- nje mora premotiti. Ako ni dovolj raz- iniKMi, mora podlcči vplivu neodgovornih hujskačcv in niora zaeeti verjeti, da Jc ßcograd res neprijatelj naših intercsov. Tako kaplja strup v srcc naroda. za- striipljcvalccui pa ni mar, kam to vodl. iJržava je ¦dancs niočna dovolj, da je ta- ko postopanje ne more razrušili. Trpel bo Pa zapcljani niali človek, kakor je lo iösno razvitkio iz piocesov, ki se vodijo pied sodišči v Zagrebti proti knictom, za- peijanim od Radiča in njegovih agenfov. I ravi zapooetniki vseli teh zločinstev so se pravocasno po^k.ili in se perfidno snicjc »uspehn« svojega dela, rivajo pa v ospredje one, ki ne vcdo, kai delajo. Metcda, katere se poslužnjejo frari- kovski, radičtvski in tiidi naši klerikalnl listi, je sraniotna. Vzamitc v roko kateri- ¦koli klorikaini časopis, neprestano bodetc našli v njili v tej ali oni ubliki papade na srbsk'o picnic našega naroda. Na Hrvai- skeni so šii razni listi celo že tako daleč, da primerjajo danasnie razmere /. ontmi ptnl madžarsko tiranijo. Pred naifri leži št. 370 zajedniearslce- *» Hsta »Jrirvat«, enega iz-med najgnus- nejših listov, kar jih eksistira v naSi dr2a- V1- ^11 tain čitamo, kako se livali bivSa Avstro-Ogrska, ki je bila za svoje naro- de »libcralna, ustavna država«, ki se Je Hrvatske sanio v gotovih pcrijodah spo- mnila s komisarijati. Primerja vlado madžarskih komisarjev Cnvaja in Rau- cha z vlado bana Tomljenoviča ler prl- haja do zakljuoka, da so bili tf komisan- jati boljši od tymovanja hana Tomljeno- viča. Neverjetno — in vendar stoji to črno na bclein. Hrvatskim frankovccm in za- jedničarjeiii je bila ijubša strahovlacTa krvnikov Cuvaja in Raucha, kI so upii- zyjtiali proti Srbom veleizdajniškc procc- se, nego jim je ljuba vlada rojaka Tomlje- noyicii, ki sireini saino za tern, da vzdrži na Mrvatskcm mir in red. VnebovpijoCc kri'Vice madžarskega režima so tern he- Tostratom bile ljubse nego jim je danaS- nj« stanje v skozinskoz nacijonalni drža- vi, kier se ne Hrvatom, ne Slovencern in DR. JVULKOHRAŠOVEC: Iz Ceija na vrhove juyo- vzhodrJh aibanskih Alp. (Dalie.y U Prilepa drdra vlak i>o uepreglcdni — bogati rayuini. Kako si velika, lepa in boga,ta? mati domovina! Že štiri dni se voaano in vcclno nove pokrajine, nova bogastva nam odkrivaš. Velikanska po- lia, na katerijj se zibljejo težki žitni klasi, ogromno vcliki nasadi koruze, toba.k, vf- »o» ecle črede živine, vse Sviga v pestri razFiobarvnosti mimo naših oči- iFotem zopet vozimo celo uro po nc- obdelani zemlji, ki eaka roke, da io obde- la, ifi, da začne bogato roditi. Plodne zem- Ijc jc tu dovolj za tisoee in tisoče naših d.r^avljanov, ki imajo doma krnlia pre- ittaJiO. Celo ravuieo. nmctno napajajo po n«$j^vilm'h vodnih jankili, ker bi siccr grozna vročina požsala vsc. Na jiükaterih njivah žanjejo Mace- don-lte v'narodnih nošah. Pisajia krila, o- pasana s pasom dolghn gotovo nad deset ¦metrov, v belih ohlapnih srajcah, z belimt rutani} na glavah, nog-e v opankah In krasno vezanih čarapah (nogavicah), de- ne Srbom ni Ireba boriti za vsako mivi- c«) narodnili pravic, Ijubša samo zato, ker sedajna država ne pripušča frankovske harange proti srbskeinn plemenn, ne pn- pnšča ustvarjanja radičcvsko-frankovske lirvatske repnblike. ampak hoče. da tvo- rijo vsa tri plemena cno na znoti'aj in na znnaj inočno državo. Sramotno jc to robotanje naših klerl- kaleev in hrvatskili frankoveev in radl- čevcev intercsom tnjih, nam sovražnlft držav, ki z radostj'o gledajo, kako ss za- strupljajo srea naših državljanov in se pripravljajo tla za njihove nam sovra^ne nkeije. Jasiio jc razvidno iz postopanja leli strand, da so si postavilc kot glavno nalogo, zadržcvati konsoüdacijo In ntrje- nje nase narodnc države. zadrževatl du- sevno lijecNnjcnje vseh treh piemen na- roda. Zgodovina bo pisala težko sodbo in obsodbo nad našiini klerikalci in njih Iir- vatskimi zavezniki. ZgodovJna bo pisala, da plemena, ki se v tretjem letu obsio- ia edinstvene države ne zavedajo svojlh volikih življcnskih nalog v enotni državl, niso bila vreclna osvobojenja. Pisala bo, da ihKljc, katcri so Äc — kakor dr. Koro- sec in tfrugi — sVoj čas navidezno im- vdiiševali za nresničcnjo niajskc deklara- cije, nikdar niso misllll ua ujedhijenje cc- lokupnega naroda, pisala bo, da še da- nes, kakor so takrat, lirepene po — habs- burškcin okviru, kateresa so ob prlllkl nuiiniske deklaraeiie tako trdovratno za- Kovarlali. JVloč naeijonalne ideje. inoč ideje c- dinstva pa je silnejša nego vse njiliovo zastrirpljanjo ljudstva, in razvoj našega naroda in naše države po.jde mimo in preko zastnipljevaleev svojo odloeno pot. Oni bodo izginili, oatala bo pa ijjeja na.se naeijonalne sile, ostala bo —- naša narodna edinstvena di^zava. Do^odki v Beogfradu. Boj za kancclparagraf. B e o g r a d 24. maja. V danaSnii se]f Constituante je prvi ?ovoril musliman Sadovič, ki se bavi z žalostuimi šolskimi razmerami v Bosni. Minister Trifkovlč odgovarja na razne ooitke iz vrst opozl- cije, ztasti zavrača očitck, da se Iioče s kancelparagrafom preganjati katoliška eerikev. Zemljoradiiik Moskovljcvic za- govarja kancelparagraf, ker prchaja kle- rikalizem e tudi v pra\ oslavno cerkev in je nnjno potrebno, da se prcpreči zlo- raba verc v politien: svrhe. Dr. Irumbič lajo pridno v sohicu, ki nam v vagontli jem'je sapo. Vlak prcvozi Crno Rijeko, kraj nai- bcsuejših bojev svet >vne vo.iJJe. Sledo\ri vojnc postajajo zopct pogosti, vedno bolj se bli/amo sreu jnžne Macedonije, Btto- Ijn. Z daljavc se vidijo bcle. ndvdaj tur- ske kasarne; viak vozi po samih vrtovlh v katerih gojijo bolgarski vrtnarji zelc- njavo v takih ir-inožinah in taki nvovrst- tii kvaliteti, da je v naJih krajih nisem nt- koli cnakc videl- V velikem ovinkn zavozi vlak v ko- lodvor v Bitolju. Dosti som videl niest po svetn ter obaidoval krasno lego tega in onega kraja. Bitolj pa me je očaral: na vznožjn snežnih gora v rodovitni ravnlnl leži belo mesto potopljeno v vrtove, cl- prese tcr južno drevje. Nesteto tnrških minaretov gleda izza zelenja ter kaže, C|a jc prcbivalstvo po ve^ini tnrSko. Kultura mesta pa je brez dvotna grška, vsaj nplJv grščmc je videti in opažati povsod. Trgc- vina je skoro izključno v grških rokaii. ravnotako vsa vcčja uodjetja, hoteli itd. Mesto je štelo pred vojno do 80.000 prc- bivalcev. Sedaj je najman.j ;olovicn me- sta razbita v nazvalin.e. Saj jc prav v mc- stu tekla bojna črta. N?S prijatelj Kumer uredlaga odpravo redov, dalje se izreka s-A ločitev cerkve od dsžave, ker sc mom verstvo emancipirati od države, država pa od verstva. Je pr-oti zlorabi vere v po- litične svrlie, vendar se urn zdi kancelpa- ragraf nejasen, ker ne pove tudi kazni, ki dnhovnika zadene. Nar. socijalist Brand- ner je proti kancelparagralii. Olasovanje o drngem elenn nstave in s tcin tndi o kancelparagrahi bo jutri ao- poklne. Manjšinske sole. B e o g r a d 24. inaja. V danaSnji se]i konstituante je dr. Trnnibič predlagal, da se črta iz nstavc točka o inanjSinskih §o- lali, ker je p-o mednarodni pogodbi itak | dolžnost države, da prcskrbi državlja- j iioin drugega jezika šole v njiliovem Jezi- j ku. Zato se ie takoj po seji konstituante vršila scja nstavnega odbora, ki je rar- j praA'ljal o iem vprašanju. Na seji večln- skih strank je proti predlogn dr. Trivmbi- čj prevladalo mnenje. da Je boljše, če se narodne manjšine pozivajo na našo nsta- vo nego na mcdnarodno pogodbo. Zato jo bil predlog Trinribiča zavrnen, besed!- lo elena 16. o manjšinskih šolali pa se }'lavo in tisk tista. V listn, ki so ga razširili po vseli istrskili vascli, so rotlli jngoslovenske volilce, naj ostanejo dorna in neglasiijejo. Stakimi in podobnimi ste- parijami so si priborili Lahi istrske man- date. V italijansikern parlamentn bo Se govora 0 teh lopovščinah. Laška nepoštenost se je zo.pet poka- zala v konferenci delcgatov jugoslovan- ske in italijanske razmcjitvcne komisije v Bakrn, kjer so Lahi zabtevali pri ngo- tovitvi severne graniee reškc države ve^ nego gre po rapallski pogodbi. Ker so se delegati obrnili na svoje vlade po nove instrukeije, bo priJiodnja seja še le 27. 111 a ja. V vprašanju Oor. ŠJezije je priSlo cFo /jiatnega zbližanja med Francijo in An- glijo. Iz Berlina poroeajo, da so 22. tm. odšli 4 bataljoni angleške pehote v ozein- Ije Oor. Šhzije. Boji v Gornii Slcziji med nemškhnl piostovolici in poljsikimi nstaši so trajali tndi 24. tm. naprej. Pri Roženiberku so bili Ne-mei s težkimi izgnbami odbiti. V jnžntni odseku so Ncinci pod varstvoiti oklopnih avtoniobilov prekoračili Odro pri Oorzycah, pa $0 -bili zavrneni. Ustaši s(< zasedli Myslovicc. Vladna kriza ua Poljskeiu je zaradi zavlacevanja rešitvc gornjeslezkega v- prašanja s strani anrante stopila v akutni Stadij. Ministrstvo je sklcuilo odstop, Ce se vprašanje v najkrajšem Casu nc rcši. Francoski mUiistrski predsednik Bn- andi o goniješlezkem vpiašaujii. V s,eii francoske poslanske zbornlce dOQ JSM> Wk jo govoril ministrski prtd^ednik Briand 0 gornješlezkem vpiašanjii. Ce slHO — ie izjavH — Poljskoustvarili, ji moramo tn- di dati možnost obstoja. Upora nisnto smoli zadušiti v potokili krvi. ['ozvail smo varsavsko vlado, ns»J sodeluje pn vzpostavitvi reda, in otia je takoj nato zaprla niejo. Velcrücrnci pa so hoteli — v slabem tolmiOenjii izjave Lloyda G^oj'ga — pril'i'ko izrabiti in poslati v Üornjo SJe- zijo nemsko državno brambo. Fräncüa. Je dala raznmeti, da bi to iaieb slabe posle- dicc. Zato so začeli Nemei operirati s tol- pami pröstovoljc€v. Francoska vlyda je ¦ww|i« »¦iii;iiiH;iiWMi imiii i»mjinimi^»i 11 n»i......Min 1«——¦¦ noč nas obdaja. Kwnier nuni kazü pot pod okna raznih bkotjskih krasotic pravo- slavne in turške vere. Milo, najprei pre- seec in hrepenece, potem zopet vrisjkt*- joče doni slovenska peseni v kpo noC. ¦— Okna se odpirajo in od vseh strani sUSi- mo pohvalo naši pesmi. Po dolgem noC- nem potovanju utruj»ne nas jntranja zo- ra siabo izpočitc prebudi. Danes torej zaeeuja resnej^i del po- tovanja v smeri proti divji Albaniji. Naš pr}$ate1j Qologranc, ki ga sploh zadnje dni nismo nwgli več razvedritl, nam v hotein zboli. Vročina ga napada m hočeš nočeš ga moramo zapiustiti, da ga odiieso v bolnico- Prijatelju sopotovalcn Knmru, ki nam je bil zvest oproda na celi poti, stl- snemo v slovo roko. Z Bogom Bitolj. prestolica krasna. d*a te pozdravim zopet cez nekaj let, 0- zdravljeno od straSnih vojnih ran, Ki so tf razsekale telo, v novem bajnem sijajn tvoje prelepe okoliec. V spominu mi 0- staneš neizbrisno kooc. demokrati. Naj torej sedaj po.ka- ! 1e\o svoje gospodarske umetnosti 1 Od Sotle. (Nasilstvo radičevcev.) — Due 15. tin- sc je ustavila na svojern izle- j tu družba Celianov v gostilni g. Lorbcrja ! pri Sv. Roku ob Sotli. Družba Je sedela popolnoma mirno v posebni subi. Nena- doma — bilo je že pozno večer — pa sto- pi pred družbo neki Hrvat, koso visoico v zraku vihteč, ter zahteva, da se gostJe izjavij-o, ali so za Srbc ali za Radiča. Ker | mu v prvem pr-csenečenjii iiiliče ne da i odgovora, nasihiež zopet izgine. Nedolgo I potcrn pa se pojavi pred «ostilno vcč lir- vatov, oboroženih s kosami. ter stavljo driižbi ultimatum: »Ce se ne izjavite za RadiOa in ne greste z na-mi na njegovo skupštino, vas pobijemo brez usmiljcnja.« — Najbolj so pri tern grozili tamošnjemu v družbi Celjanov se nahajaiočemu naci- učltelju, češ on je najvee kriv, da smo pod Srbi ürdo so žalili naso d'uiastijo. — (jostilničar, videč, da postaja polo/aj nc- I varen, zaprc skrbno duri in okna gostll- j ne. T-oda radičevci razbijejo namah okna, j da bi vdrli v gostilno; se le istrel iz rovoi- | verja, ki je enega ratiil, jih odvnie od (l1- i ga posknsa. -- Med tetii so prisli družbi | na pomoč sosedi in napadaici so izgimii v noč. — Zadevo ima v rokali orožniStvo ter je upati, da bodo nasilni radieevcl kmaiu pod kljucem. — Sploli so kraji on I Sotli izpostavljcni vsakovrstnim izziva- njein in napadom nahujskane radic^evske : tolpe; zato bi bilo želeti, da se poinnoZe '• orožniškc postajc v Ich krajih. Iz RogaŠke Siatinc. Županoni obchie okolica Slatina je vkljub »zmagi.< klen- kalcev pri volitvah, o kateri je klcrikalno časopisje tako navdušcno pisato. izvoljen vrli napredni kmet g. Vinko Žurtnan. -— V občinl Sv. Katarina je županom voljen poscstnik Anton Kos, v (»bčini Sv. Tro- jica pa 19. tni. posesinik Janez Žunnan, v obOini Brestovec Andrcj Cverlin, v 1e- kačevein Anton Debeiak, \ Sp. Sečovem Janez Stipiovšek, vsi sarui pristaši SKS. Rogatcc. Nemškutarji pod krinko sn- cijalistov so izvolili za župana v naSl oti- čini reveža Jos. Berlisgi. — Pri Sv. Hor- jann je bil izvoljen 21. tm- župauom na- predni kniet Anton Perkovič, svetovalce- ma pa: prviirr Martin Tramšek, druglm Anton üorican, oba pristaša SKS. Slov. Bistrica. (Prireditcv ruskih bc- gimcev.) Tukajšnji Čitalnici se jc pred kratkim posrečilo pridobiti krožok ruskih beguncev v Strnišču za kuHurno prirecIT- tev v prostorih Hranilnicc s sledečim v"s- porodom: šaloigra »Ženitba«, petjc me- šancga zbora, žcnski duet in kozaški pTe- si. Dasi povabljenci — žal - niso mogli nastopiti polnoštevilno, je vendar prlredl- tov uspela nad vse pričakovanje, tako da bo gotovo ostala slehernemu v hvaleZ- nem spominu. Ciogolovn »Zenitbo^ inter- prctirali so ruski umetniki s tako vzorno doslednostjo v karakteristiki vseh ulog, s tako sigurno in naravno spretnostjo, da so ji gledalci sledili z napeto pozornostJo vkljub temu, da se je podala v rnskem bcsedllu, ter z burnim odobravanjem da- jali izraza svojcmu presenečenju. Vihar- no priznanje pa so si stekli ruski gostJe s pevskim nastopom, ki je dosegcl višek popolnosti v zborovem petju. Tu so se pokazali moistre. ki sUajno razpolagajo z bogatim za.kladom svoje glasbenc iri pev- ske nadarjenosti v poglabljanju ii? izraža- nju čustev, preciznem izvajanjn. dovrSe- ; ni organizacij-i pevskih sil' ter v teni ozi- ru daloku prckosili vse nadeje. Peli so kaikor iz enc duše v dušo poslušalcem, kl so kar strmeli prevzeti od očarljivega blagoglasja. Kajpada je sledil vsaki točki orkan navdušcnih živijo-klicev ru.skJm pcvcem in ruski pesmi. Kot zadnja naj- origin»lnejša točka so sledili kozaški in kavkaški plesi, ki so po svoji pestri in bujni slikovitosti izraz globoke sentimen- talnosti, prehajajoče stopnjema v kipeče razpoloženjct drveč seboj gledalca v šnnini vrtinec strasti in življenja. Idlest so bili izvajani s tisto naravno lahkoto. živahnostio in ubranostjo, ki vzdržuje ao konca čar prrstnosti, ki učinkuje elemen- larno ter zapjišča nepozabuc utise- S pie- si je bil program — žal ptekmahi — za- vršeii. Tukajšnii družabni krogi so prire- dili nato prijateljski sestanck ruskim bra- tom v hotelu Beograd, da üm izrečejo zahvalo ter jim zatrdijo svoje iskrenc simpatije. Bil jc lep družaben vecer, ki bo ostal slehcrnemu v nailcpšein spoininu. Od 5'istcga dobička tc predstave darovall so ruski prireditelji 300 K Jugoslov. mu- tici. Mozirje. Pri volitvi župana dne 22. tm. ic bil izvoljen trgovec g. Rudolf Pe- vec županom. Kot prvi svetovalcc je bil izvoljen trgovep Franc Žuža, ki jc pa od- klonil. Izvoljeni so bili potein koi svcfo- I valci sedlar Peter Trogcr, kolar Ivan I Veit ter klcrikalca Ivan Cesar in Anton Lekše. Neprijetno, da so osebna nasprot- ja šla tako daleč in omogočila izvolitev 2 iderikalcev proti dobrim naprcdnjakom. Z naprcdnim in sokolskim našim miSlJe- \ njem to pač ni v skladu. -- V okoliški ob- čini je izvoljen županom dozdajni župan Štrnceij, pristas SLS. j Cven. Poslovanje nasega poStncga j urada se je zaradi rnalcga prometa zn- časno ustavilo in se je o'koliS opuščcncga ! urada prikl-opi! okoIiSn poštnega urada I Ljutomer. Poštne pošiljke sc bodo do- ! stavljale po selskem pismonoši vsak clan razun nedelj. j Pokrajinski zbor Jugoslovenske Ma- j tice za Slovenijo se vrši v nedeljo, tine I 2S). maja v Ljubljani in siccr: ob JU- uri 1 do-poklne zaupno zborovanje delegatov, ob 2. uri popoldne javno zborovanje v vciiki dvorani Mcstncga doma. Jugoslo- venska Matica ima dancs v Sloveniji hO zc dobro delujočih, v pripravi pa 27 po- družnic." Jan Sedlak umrl. O Biuko.štih je umrl na Ceškein .Ian Sedlak, znani Organisa- tor češkega kmetskega zadnižnistva. 1311 jc svoj čas v osrednji zadružni zvezi na Dunaju cden najbolj vnetih in razboritth zadrugarjev. Rojen je bil 1. I.S49 ter se je že inlad udcleževal pod Riegerjcm pu!l- tičnih boicv. Kot politični delavec pa ni zanemaril gospodarskega deln. če^ar kroua jc zadružništvo. Učitelji začasuo oproščeui voja&ke službe. Ministrski svet je sklenii, da sc učitelji oproste vojaškc dolžnosti do kon- ca 1. 1922, vslcd veiike poirebe učitcijskih moči. Zanimiv razlog za odpoved stanova- njja. Noki hišni gospodar v Ljubljanl ]e ¦odpovedal stranki stanovanje. Pri raz- pravi pri sodišču je kot vzrok uveljavljal, da ima najemnik v svojem stanovanju Se vedno sliko cesarja Franca Jožefa. Sod- nik je razsodil, da je odpovcd veljavna, ker pomeni izobešanje siik bivšili ha"bs- burških cesarjev v današnji dobi tako izzivanie ostalih strank v hiši, da je to smatrati ;:a hudo krsenje hišnega reda. Tobačne karte se uklnejo* Kcr se je proizvodnja tobaka bistvcnn zvišala, je finanoni minister odredil, da sc ukine st- stem tobačnih kart. V irafikah sc booo ciobile vsc vrste tobačnih izdelkov. »K SLS ne more pristopiti nemšku- tar . . .« pravi «Straža« od 23. tm. Zato pa jc sprejela SLS v svoie okrilje §ent- lenarčkega nemskutaria Aubla, šentilj- skega nemškutarja Swatyja. celjskega nemškutarja Janiča itd.. zato so volill z SLS vsi ncmSktitarji v Konjicali, St- L-e- nartu in drugod. Vsa cast klerikahiTm principom in — dcjanjcm! Jugoslovanska misel in dr. Korošec. Mariborska »Straža« od 23. tm. se povz- pnc do trditve, da jc bil dr. Korosec med tistimi »rodoljubi«, ki so »zagovarjali'; Ju- goslovansko misel- Ali je to delal morda takral, ko je njegovo mariborsko ča^o- pisje 1. 1914 sekundiralo »Slovencu« pri ipesmi »Srbe na vrbe«? Ali morda takrat. ko je 1. 1914 pred vojno ploskal dr. §u- šteršiču na shodu v Uubljanskem Unionn, kjcr je ta Efijalt ogabno opljuval Srbe? Ali morda takrat, ko se je 1. 1918 zavzc- mal za to, da naj tvorijo Jugoslavijo sa- mo pokrajine bivše avslro-ogrske mo- narhije, brez Srbije, in ko ie to svojc sta- lišče zagovarjal še v zagrcbškem Narost- enm veču, in se je končno le večini udal? Ali pa morda 5. maja tl. na shodn v celj- skem Narodnem dornu, ko se je povzpei do trditve, da je on Slovence s Srbi zdru- žil, pa jih more tudi razdružitiV Če je vse to zagovarjanje jngoslovanske misli, p-o- teni je dr. Korosec brez dvoma rajvečji .lugoslovan! Sanio la je to jugoslovan- stvo zelo podobno —Ornigovemu! V Dobu pri Doin/afah ic izvfljon 7.\\- panom demokrat g. Kuhar. Razdelitev žele/niškcga parka bW- še Avstro-Ogrske. Na Dunaju so se sc- stali zastopniki lugoslavije, CeŠkoslova- ške. Ogrske iu Poljsko, da se zedinljo glede iazdelitve že!e;Miišk'.h vagonov bivše avstro-ogrsk.-; monarhije. Konte- renca je dosegla ta ur-peh. da se je ilo- gnalo število vse'i vagonov. kateri pride- jo pri razcie'icvi v poštcv. KijuC1, pn kate- r-.Tji se naj ta ra.idelitev izvrši, še ni clo- ločcn, ker im.- Ruti'jv'j «.k^etkrat vc vagonov kot j? pripadajo, pa tudi v Jugo- slaviji jc ostalo /,c\o m.iwo zcieziiKkcsa niutcrijaio. Kl-rikalao hujskanje po shodh je v seji dne 24. maja obsodil mini- strski svet. Predllnica v Utiji je 23. t. m. ustavila obrat. Vzrok §e ni znan. Več sto delavcev je na ce?ti. V Črnomlju, dozdaj klerikalniL. trdnjavi, je izvoljen županom naprednjak Janko Strugar. Narodno gospodarstvo, Podružnica čebelarskega društva v Vojnikti prircdi due 5- in 6. junija tl. dva- dnevni čebelarski tečaj v Vojniku in sicer od 8. do 12. in od 14.—18. ure menjaje se po 2 uri v Soli in 2 uri pri čebMnjaku ?. Vlado Brezovnika. Predaval bode poto- valni učitelj za čebclarstvo g. Ivan Ju- rančič. Pouk jc brczplačen. P'ijave sprc- jema Solsko vodstvo v Vojniku. Kriza v vinski trgovini jc v Itallji, Nemčiji in Jugoslaviji na viSku; razmere na francoskem in špansikem trgu so se že ustalile. Izdelava kvasa. V jeseni prične z Iz- delovanjem kvasa ljubljanska pivovarna «Union«. Za sedaj se izdeluje pri nas vses-, ga 900 kg kvasa na leto in ako ga bo pi- vovarna »Unions izdelovaJa po 1000 kg na leto, bo popolnoma zadoščeno domači potrebi, tako. da ne bo treba uvažatl kvasu iz inozemstva. Velika stavka kovhiarskih de- lavcev je izbruhnila na Češkem, ker so tovarne vsled krize v kevinarski industriji skrčile delovno dobo od 48 na 32 ur na teden in istočasno znižale mezde za 10%. Novo državno uotranje posojiio v znesku 500 milijonov dinarjev bo najela vlada pri raznih beogradskih, zagrebSkih in Ijubljanskih bankah in so tozadevna predhodna pogajanja ugodno uspela. Poiojilo bo služilo pred- vsem za gradbo državnih stavb ier za spoj države z Jadranskim moriem. Takso na nemšlco blago bo uki- nila Angliia. Kurz grške drahnie je v zadnjih dneh zelo padel. Cene živilom nalondonskem trgu so znatno padle, n. pr. za mast za 62- 64 Silingov pri 100 kilogramih. Sla- nina in jajca se prodajajo že ceneje nego pred vojno. Vse stranke, katere nameravajo postaviti na prostoru »Ljubljanskega velikega semnja« lastne paviljone, se prosijo, da se naj takoj zglasijo pri gospodu arhitektu Costaperaria pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice, 11. nadstropje v belgijski vojašnici, ka- teri jim bo dal vse potrebne podatke. Borza 24. maja. Curih : Berlin 9.15, Newyork 2219, Pa- riz 4725, Milan 3020, Praga 8.20,BudimpeS- ta 2.55, Zagreb 4.65, BukareSta 9.70, Var«a- va O.fcü, Dunaj 1,37 In pol, avst. žigosane krone 1.03. Beograd: Radi državnega praznika borza zaprta. Zagreb: Banka za Primorje 0-910, Jadranska banka 1950—197% Jugoslovenska banka 450-455, Ljubljanska kreditna ban- ka 895—900, Pra^tediona 4700—4750. »NOVA DOflA. Poštnl Ček. rač. 10,598 $>odružnica Uubljanske Kredilne bank® v Ceiju Telefon št. 75 in 76 | PeinlSka gknrnica 50,009.00® fcrOw. | - pENTRALA V LJUBLJANI - ffte*3pvnj fondl nad 45,000.01)0 &ra. j Podpužnice v Splitu, Trstu, Sarajevu, GoHci, f^araboru, BdrovBjah, Ptuju in Brežicish 2,., 50-15 Sprejema VlOge na ktlfižice in leROÖft jffiSR Kupuje in prodaja vs3 vrste vrednostnih papirjev, račun proti ugodnemu obrestovanju. 3*$$$ valut in dovoljuje vsaliOVrsiL&<8 ttredile. ipr W- iy PF* I*i»oclajgi gg»eeSc@ c^žanrrae i?a,35g?edLne loteg»ije, -^PI -^W "W *™ Rt,-—-.J zaklad 128.000 K. Restnino in invaldski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 468—25 Hranilne vlogca 2,0Q0.GG0 K* Razne vesti. Volka je ustrelil dne 14. tm. lovski čuvaj Antun Lavrič v Veliki gori nad So- dražico v lovišču dr. Lovrenčiča. Volk, star sainee. je telital 34 kg. To je že dru- gi yolk, ki ga je ustrelil ta iiüiunorni lov- ski čuvaj. Zverinski oče — ubil lastno hčer- V pondcljük zvečer je prišel čevljar Stirn iz Stran jpri Kamniku precej vin.ien iz Kam- nika, kamor je sei kupovat usnjc, domov. Kmalu se je razvil metl njini in ženo pre- pir, v ka«tcrega je poscgla tudi 17-letna edina licerka- To je Stirna tako ujczilo, da je pograbil se'kiro in ž njo tako silno ndaril hčerko po hrbtu, da je bilo tclo po- polnonia odprto in se je nesreeno dekle takoj zgrudilo mrtvo na tla. Po'divjani oče je takoj po uboju pobegnil v gozd, kjer so ga orožniki arotirali in izročili v kamniške zapore. Tvornica za sntodnik zletela v zrak. Iz Washingtona poročajo: Državna tvor- 3iica za brezdimni smodnik v Willmingto- nu je zletela v zrak. Kksplozijo so čutili še v Filadelfiji. Skoda je ogromna. Koliko je človeških žrtev, še ni znano. Dczclni predsednik dr. Huliič nied ne- srcčnhni kmetovalcl. L j u b 1 j a li a 25. niaja. I >eželni predsednik ü.. Baltic je obiskal vt'eriij dop. nekatcre vo toči težko prizndetfc kraje v občini Vodice pri Kumniku. Zlastt je obhodil polja vasi Skarueina, \'c.šča fn Šinkovturm, ki .so najbolj prizadete. Ob- ljubil je, da bo dcželua vlada po nioeeh priskočila ncsrcčnlkoni na pomoČ. Velik uspeh zagrebških pevccv v Ljub- Ijani. Ljubljana 25. inaia. Včeraj /vc- čer ie zagrcbško pevsko društvo »Lisin- ski«, eden najbolj.^ih jugoslov. pcvsklh zborov, od na^ega prebivalstva sijajnö sprejet, priredil kouccrt v veliki dvoram hotela «Union«, ki je bila do zadnjega kotička nabito polna. Prednašanc umctne in narodne pestni so izzivale nepretrga- no viharno odobravanjc. Nešteto točk je moral zbor ponavljati. prldobil si je srca Ljubljančanov. Po koncertu je bil prija- teljski sestauek v hotelu Union. Listnica uredntStva. Prostov, gas. druStvo,Sv. Jurij ob j. ž.: Za časniški kolek pošljite v ku- \erti v znamkah K 6.— Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Urednik: Vekoslav Spindler. Tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Oklic. Po predlogu dedičev dne 19. maja 1921 v Celju umrlega Hermana Kruschiiz, podpolkovnika v pokoju, se odredi popis in prostovoljna javnoi dcažba Hermanu Kruschitz lastnih premičnin, obleke, kovčekov itd. Javna dražba se bo vrSila dne 28. maja 1921, o>- 9. Ur-i dop. na dvorišču mestnegamagistratav Celju. Okrajno sodlšCe v Celju, tddelek I, dne 23. maja 1921. Učenca za kavamo s primerno šolsko izobrazbo sprejme hotelska družba v Celju. 2—1 Gospodi5ftL) se sprejme na hrano in stanovanje. Naslov v upravn. 607 Kupim stroj za buteljke mašiti, slamo- reznico, sal. garnituro iz šibja; prodam čisto angleško kobilo, plemenja- kinjp, mlin za sadje, malo »Her- kules« prešo. Oskrbništvo Vine- grada, p. Dobrna pri Celju. 1 Sprejme se takoj zdrav in tnočan z dobrim izpričevalom in iz poštene hiše v nianufakturno tr- govino pri Franjo Roi rtat), Aleksandrova ulica 6 v Celju. 603 V najem se iščejo svetle kleti In skladišča v ßelju. Ponudbe na: Breznik, Dolgopolie St. 3 ¦HHwaa 2 1 wm^—wmmm^^ Mož star 39 let, zdrav in delaven, z 600 tisoč kron premoženja, se želi poiočiti z gospodično ali vdovo, ki irna po- sestvo. Ponudbe na upravništvo Nove Dobe pod »Sreča 500^. 2—1 Proda se mlad (eno leto star) pes čiste dobei»manske patme. Celje, Oledališka ulica St. 3, 1 nadstr. Missdenič z dobro šolsko predizobrazbo, absolvent 1 gimnazije, \z dobrc poStene kmetskc hišc, želi mesta trgovskega učenca v trgovini z mešanim blagom. Pogoj starišev je stroga nadaljlna vzgoja. Pojasnila daje iz pri- jaznosti Josip Kostanjšek, Ugovec v Mozirju. 5% 2-2 Jttesto giavnep 23Siopniha za Celje in okolico oddaja ,Jugoslavija( splošna zavarovalna družba, ki je odkupila v naši kraljevini za- varovalnice .Franco Hongroise* in ,Gra6ko vzajemno*. Ponudbe je vložiti na »Jugoslavijo1, splošno zavaroyalno družbo, ravnateljstvo za slovenijo v Ljubljana. 2-2 Oskrbnik veSč poljedelstva, vinogradništva in do- mačih del, se sprejn. PonUwbe na naslov: Josip VreČer, velepos. in mesar v Vojniku. 790 2—2 CENE ZMERNEi itattiM in lino @»9|@9 Kv&lla Peira e« : se priporoea za : " mnogobrojen objsk. l IPOSTREŽPA TOCNÄ? Stanovanje v sredmi mesta z dvema sobama, ln smflene robee dobite v velikanskl izblrl In zaradl dlrektnega Importa po čudo- vito nizkih cenah v vetetrgovlnl 25 -20 st. StenmecKt, Celje. Vellk cenik z več tlso5 8ÜKami se pošlje vsakemu zaston]. k