* Poštnina plačana ▼ gotovini
Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za Vi leta BO din, za Vi leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača In toži se v LJubJanL
Številka
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo Ra6un prt ****hrantt-
OredniStvo: Ljubljana« Gregorčičeva ulica 23. TeL 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-flL Rokopisov ne vračamo. —
nlcl v Ljubljani St. 11B53.
Irhaia vsak ponedeljek, Idliaja sredo ta petek
Llubllana. letrtek dne 5. januarja 7939
Cena	150
Zakai	p
optimizem
Zadnjič smo čitali v slovenskih listih tožbe, da propada optimizem in da se namesto njega širi malodušje. Ustvarilen pa je le optimizem in zato se malodušje ne bi smelo širili. Tudi mi dajemo pred nost optimizmu pred pesimizmom pogumu pred malodušjem in zato smo tudi zapisali, da navzlic vsemu vstopamo v novo .leto vendarle i optimizmom, ki je in bo vedno pozitivnejši od pesimizma.
Havno zato pa, ker gre optimizmu objektivno prednost pred pesimizmom, se je treba vprašati '.akaj sploh more optimizem nazadovati in kako more predirati malodušje. Seveda pa je treba na to vprašanje odgovoriti objektivno in odkritosrčno, kajti za neki namen nalašč pripravljeni odgovori nimajo nobene cene. Takšni odgovori bi mogli edino še povečati nagnjenje k pesimizmu.
Zakaj propada optimizem?
Ni menda našega človeka, ki še ne hi doživel več ali manj težkega razočaranja. Pošteno se je trudil, da bi izvedel to ali ono stvar, a prišlo je nekaj vmes in ves trud je propadel. Bil je razočaran, vsako razočaranje pa oslabi voljo za optimizem in vzbudi nagnenje za pesimizem, če traja razočaranje kratko časa ali če se pripeti le redko, potem to razočaranje nima resnejših posledic in. človek po-slane' zopet optimist, kar tudi bolj ustreza njegovi naravi. Če pa sledi; razočaranje za razočaranjem, če mora človek kar vedno znova ugotavljati, da so se vsi njegovi upi ponesrečili, potem se pač nihče ne more čuditi, če tudi optimizem izgine. Vsaka ideja, vsako razpoloženje potrebuje nekaj hrane — in tudi optimizem.
Nastaja vprašanje, če imajo ljudje objektivno v resnici vzrok za razočaranja. Mislimo, da mora tudi to vprašanje potrditi vsak, kdor je res dobre volje, kdor res hoče, da pridemo do zboljšanja. Ne bomo segali na druga področja, temveč se omejili le na trgovske zadeve.
Leta in leta opozarjajo trgovci, da propadajo, ker jim ubijajo trgovino krošnjarji. Izda se nato ured ba, ki prepoveduje krošnjarstvo z manufakturnim blagom, izda se okrožnica na sreska načelstva in na orožniške postaje, da se nelegalno krošnjarstvo zatre, a efekt: krošnjarska nadloga se je Še povečala.
Zopet dežujejo protesti, zopet nastopi ves aparat, ki ga ima trgovstvo, proti krošnjarstvu in zopet doseže ta aparat, da se izda novo ministrsko navodilo glede krošnjarstva in znova se ponove okrožnice na okrajna načelstva in orožniške postaje. In efekt: krošnjarska nadloga se je še povečala.
Posebna deputacija krošnjarstva i a zloži na najbolj kompetentnem mesili v Beogradu vse glavne zahteve trgovstva v onih znanih 12 točkah. Med temi je tudi krošnjar-ctvo. Z odločilnega mesta se de-putociji prizna upravičenost trgovskih zahtev in seveda zlasti glede krošnjarstva, toda efekt vsega je: da ostane vse pri starem. Krošnjarska nadloga se ni niti najmanj zmanjšala.
Nato pride mogočni trgovski kongres v Ljubljani in na tem kongresu dobi trgovstvo zopet od najbolj za to vprašanje kompetentne osebe svečano zagotovilo, da bo v nekaj tednih izšla uredba
o krošnjarjih, s katero bo ustreženo vsem željam trgovcev. Minil je teden, minil je mesec, minili so meseci, a kljub vsem opominom trgovstva uredba še vedno ni izšla. Tudi efekt te svečane obljube ni bil nič drugega, kakor da se je krošnjarska nadloga še id rdi la. >
A kakor je s krošnjarstvom, tako je še s celo vrsto drugih vprašanj. Prav isto bi mogli napisati o boju proti veleblagovnicam, proti privilegijem nabavljalnih zadrug in konsumov itd. Vedno se je priznavala upravičenost trgovskih zahtev, a za izvršitev teh zahtev se
ni storilo nič. Celo v taksnih vprašanjih, kakor je soc. zavarovanje trgovcev, se ni doseglo nič.
.Vse to pa traja že leta in leta. In še bi se kdo čudil, če postaja vedno glasnejša trditev, da vse nič ne„ pomaga, da so vse resolucije brez pomena, da ni upanja na zboljšanje? Kako pa naj ostanejo ljudje optimisti, če pa. se njih optimizem kar sistematično podira. Saj bi vsi ljudje raje videli, da se razmere zboljsujejo, da se nekaj doseže, kakor pa da morajo vedno znova ugotavljati, da so vsi njih napori zaman, da ostane vedno le pri starem.
A ne samo s trgovskimi zahtevami je tako, tudi z mnogimi drugimi ni nič-drugače! Naj samo spomnimo na razočaranja onih, ki so verovali v možnost resničnega sodelovanja Slovencev! Koliko ljiu di je še, ki v-to verujejo?
Ni razveseljivo, če optimizem propada. Ni pa tudi nikomur po-magano, če se človek samo zgraža nad propadanjem optimizma. Treba je' vzroke padanja optimizma ugotoviti, potem pa z vso poštenostjo začeti te vzroke tudi odpravljati. Če se to zgodi, se nam ni bati, da ne bi začel optimizem zopet vstajati.
Sela glavnega
Zveze trgovskih združeni v Mariboru
materiaja, nakar je
Dne 2!). decembra ob 10'. dopoldne je bila v posvetovalnici mariborskega združenja trgovcev seja glavnega odbora živeze trg. združenj v Ljubljani. Seja je bila odlično obiskana, saj so bila na seji zastopana skoraj vsa združenja, razen združenj v Kočevju in Črnomlju ter Metliki, ki pa so svojo odsotnost opravičila. Debata je bila živahna in stvarna ter je znova potrdila soglasnost, ki vlada v trgovskih vrstah.
Sejo je otvoril iu vodil predsednik Zveze Stane Vidmar, ki je konstatiral sklepčnost, imenova za zapisnikarja tajnika dr. Pusti ska, za overovatelja zapisnika pa gg. Logarja in Medena Iskreno je pozdravil predsednika trgovinskega odseka Zbornice za TOI, g. Albina Smrkolja ter kot domačina predsednika mariborskega združenja g. Miloša Oseta.
Nato je podal svoje predsedui Sko jroročilo.
Poročilo	pred
Vidmarja
Predsednik Vidmar je najprej poročal o zadnji seji Centralnega predstavništva, na kateri se je zlasti razpravljalo o carinski uniji i Bolgarsko ter izvolil tudi skupni boigarsko-jugoslovanski odl>or, ki naj pospeši rešitev vseh gospodarskih vprašanj med obema državama.
Nadalje je poročal o vseh drugih vprašanjih, ki so se razpravljala na seji C. P. in o Čemer je Trg. listi že obširno poročal, tako o sklepu, da ostane lOurni delavnik v trgovinah, o nameri ustanovitve lastne tiskarne in dnevnika ter o ustanovitvi centralne pisarne, ki naj bi poslovala po vzoru Centrale industrijskih korporacij. Zaradi |>omanjkanja gmotnih sredstev se ti sicer zelo potrebni sklepi ne bodo mogli realizirati. Zato se naj vse trgovstvo še tem bolj oklene svojih obstoječih listov in tako slovensko trgovstvo svojega »Trgovskega lista«.
Z obžalovanjem je moralo C. P. ugotoviti, da splitska zveza trg. združenj še vedno ni premagala notranje krize in da je še vedno brez predsednika.
Predsednik Vidmar je nadalje poročal o svoji intervenciji pri poveljniku žandarmerijskega polka polkovniku Barletu zaradi preganjanje krošnjarstva. Znova mora poudariti, da treba nuditi orožni-štvu konkretne in zanesljive podatke o krošnjarjih iu orožništvo bo storilo svojo dolžnost.
Sol
Zveza je tudi izvedla sklep zadnjega občnega zbora ter navedla pri monopolski upravi, da se mno-že pritožbe zaradi kakovosti soli. Monopolska uprava je odgovorila, da v splošnem ni pritožb in da je kakovost soli zadovoljiva. Predsednik Vidmar je nato prečital certifikat, ki ga je izdal Higienski^ zavod v Ljubljani na zahtevo nekega ljubljanskega trgovca in ki' klasificira sol takole:
dl>či pregled: neprimeren, maščoba: 0'2#/o, vlaga: 5'6V«,
' Na Cl pri 140° sušene soli: 95‘FVo, sulfati: 0'82“/o,
Mg C: 0'7°/o,
mikroskopski pregled:	prah,
zemlja (humus), ilovica.
Mnenje iu ocena: vzorec ni primeren, ker je nečist iu neokusen.
K temu certifikatu pač ni potreben noben dostavek.
Preds. Vidmar je nadalje sporočil, da je Zveza preklicala nekdanji davčni ključ, kakor je bil pred leti sporočen fin. direkciji, da je napravila vlogo zaradi kupovanja šolskih potrebščin le pri banovinski zalogi šolskih knjig, opozorila združenja, da nastopijo primerno zaradi nevarnosti ustanovitve novih veleblagovnic ter da je protestirala pri Glavni zadružni zvezi zaradi S 4. novih pravil nabavljalnih zadrug, da morejo biti člani uradniških nabav, zadrug tudi ne-u rad ni ki.
Poročal je nadalje o pripravah za volitve v Pok. zavod. Zveza bo gledala na to. da bodo varovani interesi trgovstva in da se vplivi politike čim bolj izločijo iz pogajanj za sestavo nove liste. Vse kaže na to, da bo postavljena kompromisna lista. Če pa ne bo ta mogoča, ni izključeno, da bo nova uprava imenovana.
Predsednik Vidmar je nadalje poročal o ustanovitvi Osrednje sekcije trgovcev s tekočim gorivom, ki se lepo razvija, o doseženem uspehu glede proste prodaje
obvezi Inega prešel
na akcijo za nacionalizacijo tujih podjetij.
Največja ovira za vso akcijo je v tem, ker imajo naši ljudje pogum le, kadar gre za manjše stvari, kadar gre za velike posle, pa izgube korajžo. Druga težava je v tem, ker se ne morejo odločiti za delo v družbi, temveč bi vsak hotel vse izvesti sam. Tujci so v tem
oziru čisto drugačni. Pozna tujca, ki se je lotil jired 8 leti velikega podjetja z 200.000 din, danes ima že 12 milijonov din. Kako silno smo izgubili, ker smo izgubili pogum in ker nismo delali! Prosi vse, da podpirajo Zvezo pri tej akciji in da omogočijo ustanovitev družbe, brez katere je uspeh tako pomembne in finančno velike akcije nemogoč.
V zvezi s lem omenja tudi silno koristno prizadevanje g. Verbiča, da se ustanovi poseben tečaj za potnike in trgovske zastopnike, ker nam danes res manjka sposobnih ljudi za prevzem tujih zastopstev. Po krajši debati, ki se o tem vprašanju razvije, se predlog o izvedbi tega tečaja soglasno sprejme ter pooblastita gg. Fabiani in Verbič, da pripravita vse potrebno.
Ko je še poročal predsednik Vidmar o ureditvi plačila potnih stroškov in se je o tem razvila krajša debata, je bil sprejet v smislu sklepa občnega zbora predlagani predlog o plačilu potnih stroškov.
Sklenilo se je nadalje, da bodo seje ožjega odbora vedno v Ljubljani, seje glavnega pa v raznih krajih, predvsem v Celju, Mariboru in Ljubljani.
Poročilo predsednika Vidmarja je bilo z odobravanjem sprejeto, nakar je sledila
debata
V imenu Zbornice za TOI se je zahvalil za ]>oy.drave predsednik trg. odseka Albin Smrkolj ter nato obširno poročal o delu Zbornice.
Omenil je,.da so se zaradi slabega dotoka zborničnih doklad zakasnila izplačila nekaterih zborničnih subvencij, a so se sedaj vse te že izplačale, tako tudi Zvezi v višini 25.000 din in lesnemu odseku v višini ‘1000 din.
Nadalje je poročal o raznih akcijah Zbornice v koiist trgovstva iu njegovih teženj, tako zlasti zaradi veleblagovnic iu krošnjarstva. Zaradi krošnjarstva je obiskala bana posebna deputacija, ki je imela tudi nekaj uspeha. Tudi za zboljšanje telefonskih razmer je ponovno nastopila zbornica, zaradi nezadostnih kreditov pa ni mogoče doseči pravih uspehov. Poleg tega j? na ozemlju ljubljanske poštne direkcije nameščenih 390 poštnih uslužbencev premalo! Predlog Zbornice, da se zviša zaslužek ma-loprodajalcev soli, je mon. uprava odklonila. Brez uspeha je ostala tudi spomenica zbornice zaradi zlorab s koruzo iu žitom za pasivne kraje. Nato je poročal še o akcijah zbornice zaradi spremembe obrtnega zakona. Poročilo pred-ednika Smrkolja je bilo z odobravanjem sprejeto.
Mnogo se je govorilo tudi o neskladnosti poslanske dolžnosti in zborničnega tajništva. Splošna zaideva je bila, da bi poslanec moral biti na brezplačnem dopustu. Tozadevni predlog trgovinskega odseka pa je na predsedstveni seji propadel.
Zelo obširna debata se je razvila zaradi krošnjarstva. V debato
c?
• V soboto
'r* /’
Trgovski ples!
Heybalova * Wisiakova - .Jožek in Ježek" - Tri godbe
je posegla večina udeležencev, zlasti gg. Košir, Pinter, Kostanjšek, Stergar, Jagodic, Fcrlah, Turk, Ceh ter ponovno predsednik Vidmar.
Govorniki so zlasti poudarjali, da imajo uspeh le s konkretnimi dejstvi podprte ovadbe. Znana racija proti krošnjarjem je imela le trenutno vrednost. Nekateri referenti direktno podpirajo krošnjarje, dogaja pa se tudi, da so krošnjarji od sreskih načelstev obsojeni, od banske uprave pa oproščeni. S tem se daje velikanska potuha krošnjarjem tudi na škodo avtoritete oblasti.
Glede soli omenja g. Turk, da se trgovci premalo poslužujejo pritožne knjige.
Konstatiralo pa se je v debati tudi, da so dostikrat trgovci sami krivi, če ni pravih uspehov, ker ne nastopajo vedno solidarno. Pripeti se večkrat, da predlaga ena skupina trgovcev nekaj čisto drugega ko druga. Zato je potrebno, da se vse intervencije izvajajo enotno, t. j. da jih izvaja Zveza.
G. Pavel Fabiani je nato jroro-čal o obračunu in proračunu. Obračun za preteklo leto kaže bolj ugodno sliko, kakor se je pričakovalo. To pa je zasluga ljublj. trgovcev. ki so tako odlično organizirali ljubljanski kongres. Nadalje je jx>-ročal o proračunu in o predlogu o ureditvi potnih stroškov. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Sledili so
predlogi združenj.
Tako je jiredlagalo združenje v Mariboru, da se omeji izdaja novih obrtnih dovoljenj, kakor se je sedaj sklenilo na Ceško-slovaškem. Konstatira se, da bi mogla vlada na podlagi pooblastila finančnega zakona tej zahtevi ustreči s( posebno uredbo, ki bi imela veljavnost zakona.
Ta omejitev je zlasti potrebna zaradi velikega dotoka tujcev, kar se posebno opaža v Prekmurju in v Savinjski dolini.
Neko združenje je predlagalo, da se tudi z letaki in s pojasnili v,
Hnevnikih pojasni javnosti Škodljivo delovanje krošnjarjev. V zve-ai s tem treba omeniti veliko potegavščino krošnjarjev v Slovenjem Gradcu, ko je prišlo v Slovenj Gradec 500 ljudi, ker so krošnjarji razbobnali, da bodo prodajali robce po 1, srajce po 5, hlače pa po 6 din.
Združenje v Ljubljani predlaga, da se pojasnijo vsem poslancem s posebno spomenico vse glavne zahteve trgovstva. (Sprejeto.)
O škodljivosti centralizacije drž. dobav je govoril predsednik ljubljanskega združenja g. Meden ter zlasti opozarjal, da se bodo skoraj vse tiskovine kmalu tiskale le še y Beogradu.
Združenje Laško zahteva akcijo za znižanje avtonomnih doklad. Oba predloga sta bila sprejeta.
Ko so se rešila še nekatera vprašanja in se je zlasti razpravljalo o strokovnem šolstvu, je predsednik Vidmar zaključil sejo s kratkim zaključnim govorom. Želi, da bi se v vseh združenjih v novem letu delavnost še povečala in zlasti, da bi narastel smisel za skupno akcijo. Samo v skupnih akcijah more doseči trgovstvo uspehe. Iz teh skupnih akcij pa se mora začeti tudi prava olenziva proti krošnjarstvu in proti nabav-Ijalnim zadrugam. Danes smo šd vedno le v defenzivi in zato tudi ni pravih uspehov. Čakamo na odrešenika, ki. bi nas rešil pred veleblagovnicami, nabavljalnimi zadrugami, konsumi itd. Toda rešiti se moramo sami! Ustanoviti moramo svoje tovarne, svoja velika podjetja in svoje zadruge, pa bo hitro zboljšan položaj trgovcev. (Živahno odobravanje.)
Zbor. svetnik Pinter se zahvali predsedniku Vidmarju za njegovo delo in požrtvovalnost, s katero vodi Zvezo. (Živahna aklamacija.)
Končno je bilo še soglasno sklenjeno, da se odpošlje na trg. ministra brzojavka, da se sedanja uredba o veleblagovnicah odpravi in sprejme nova, kakor so jo predlagale trgovinske zbornice. Na noben način pa se veleblagovnice ne smejo dovoliti!
Seja je bila s tem zaključena.
na tako, da se bode prikazala Jugoslavija kot celota, ne pa tako kakor si je marsikdo zamišljal deljeno po pokrajinah. Navzlic temu bodo lahko prišli posamezni deli države prav lepo do izraza, ker bo v 40 oddelkih dovolj prilike za sodelovanje. Predvsem bo to v velikem oddelku za turizem, kjer se bodo lahko prikazale v slikah vse lepote naše ožje domovine. Izberejo naj se tudi slike iz onih kra-
Akcija za poglobitev gospodarskih stikov med Anglijo in Jugoslavijo
Obisk odličnega gospodarstvenika v Sloveniji
V sredo 4. januarja 1939 je prišel na svojem potovanju po Jugoslaviji v Ljubljano gosp. Stewans kot posebni odposlanec Trgovinske zbornice v Londonu, ki ima nalogo, da prouči možnosti razširitve in poglobitve gospodarskih stikov med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Gospod Stewans je že od 20. novembra 1938 v Jugoslaviji ter je imel v vseh važnejših mestih Hrvaške, Bosne in Dalmacije konference z ekspor-terji in si je tudi ogledal celo vrsto industrij in na licu mesta razpravljal o konkurenčni sposobnosti in izvoznih možnostih iz naše kraljevine na Angleško. V Sloveniji namerava ostati nekoliko dni, da naveže stike z gospodarskimi krogi. Vsi interesenti, ki želijo priti z njim v stik, naj to javijo TOI zbornici, kjer bodo zadevne konference. Poleg tega pa bo gospod Stewans obiskal prominent-nejše eksportne industrije in podjetja, da se informira in osebno uveri o možnostih poglobitve dosedanjega dela na gospodarski vzajemnosti obeh dežel. Njegovo potovanje po Jugoslaviji se vrši v okviru jugoslovansko-britanske trgovinske zbornice, ki je bila nedavno ustanovljena v Zagrebu in za katero vlada v angleških gospodarskih krogih živo zanimanje
Slovenija na razstavi v New Yorku
Kakor je že objavljeno, bo v tem letu v New Yorku svetovna razstava, kjer razstavlja tudi naša država. Razstava je zamišlje-
jev, ki so dali največ izseljencev, predvsem iz Bele krajine, da pokažemo tudi našim izseljencem njihove najljubše ikraje. Lepih slik in prizorov je dovolj na razpolago. Za folklor bo poskrbel etnografski muzej iz Ljubljane, kar nam daje popolno jamstvo, da bo izbran najboljši material.
Tako bodo tudi v etnografskem oziru prikazane vse tipične zani-
mivosti naše Slovenije z narodnimi nošami vred.
Prav tako bodo tudi naši domači obrti predstavila vsej javnosti dostojno naša ročna dela in celo vrsto domačih spominkov. Informacije glede prodaje in transporta teh izdelkov daje Državni osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani.
Vsi predmeti morajo biti pripravljeni do 20. januarja 1939.
Privilegiji za zadružne
trgovine
Kdo nai	te privileg plačuje?
V Kragujevcu je bilo veliko protestno zborovanje erbijanskih za-drugarjev proti mestnim trošarinam. Zahtevali so zato, da se zadruge ne oproste le vseh državnih davkov, temveč tudi vse trošarine. Ko pa so to zahtevali, so nosili po mestu velike napise in med temi tudi napis, da je zadružništvo steber države.
Nikakor nočemo oporekati, da opravljajo nekatere zadruge v resnici zelo koristno delo in da mnoge od njih tudi zaslužijo, da se prištevajo med sile, na katerih sloni država. Drugo vprašanje pa je, če e mogoče priznati takšno veljavo nabavljalnim zadrugam, ki zahtevajo za sebe privilegij, da so oproščene sploh vseh davkov. Recimo, da neke teh zadrug res opravljajo koristno delo, ali pa jim gre zaradi tega že davčna prostost? Brez dvoma je, da opravlja tudi kmetovalec zelo koristno delo, saj je od njegovega dela odvisna vsa prehrana ljudi. Ali pa ima zaradi lega davčno prostost? In delo kovača, čevljarja, mizarja, krojača in drugih obrtnikov? Ali ni tudi to delo koristno za celoto- Ali pa so obrtniki zaradi tega oproščeni davčnih dolžnosti? In drugi stanovi? Ali delo inženirjev, zdravnikov, profesorjev ni tudi koristno za celoto? Ali ni enako koristno in ne-obhodno potrebno tudi delo naj-preprositejših delavčev? Pa ima le eden od teh davčno prostost?
Ce bi zahteva kragujevaških za-drugarjev obveljala — kdo pa bi potem sploh še plačeval davke? Kje pa naj bi dobila potem država svoje dohodke, brez katerih sploh nima eksistenčne možnosti. Lepo je govoriti: Mi smo steber države! Toda stebri morajo nekaj nositi, če hočejo biti stebri! K raguje vaški zadrugarji — tudi med nami je dosti takšnih zadrugarjev — pa bi hoteli biti stebri, drugi pa naj bi vse nosili, oni sami pa le uživali vse dobrote. Lepo se mora država zahvaliti za takšne stebre, kajti hitro bo konec vse njene sile, če bo slonela na takšnih praznih stebrih.
Verjetno je, da se večina kragujevaških zadrugarjev sploh ni zavedala, kako ena njenih zahtev izključuje drugo. Kajti v naši javnosti se je razpasla navada, da se smatra za največji greh, če kdo tudi zadružništvo presoja kritično. Kar naravni zločin je že, če kdo ne priznava zadružništvo kot ab solutno dobrino. Beseda »zadruga« zadostuje in vsaka kritika mora utihniti. In ta nekritičnost se proslavlja še kot višek nacionalne za vesti!
V resnici pa je stvar čisto dru gačna. Kakor omogoča država posameznemu podjetniku, da more obratovati, tako omogoča tudi za drugam. Samo naravno je, da dobi država za to svojo dajatev od vseh protidajatev v obliki davkov. Samo logično je, da dobi država tudi tem več protidajatev, čim večji je do biček, ki ga dosegajo podjetja. Kajti ta podjetja imajo tudi neprimerno več od države ko ona, ki komaj životarijo.
Ta enostavna resnica pa nekim zadrugarjem ne gre v glavo in ti zahtevajo: Zadruga, tudi če doseže milijonski čisti dobiček, mora bit davka prosta, vsak branjevec pa
ki komaj zasluži za golo življenje, naj plačuje vse davke. To pa zato, ker opravlja zadruga neke »idealne« posle, ko izločuje posrednika, branjevec pa tega idealizma nima, in »izkorišča« vboge ljudi, ker posreduje blago. V resnici pa je to le prazno klepetanje. Kajti zadruga je sicer izključila druge posredovalce, da je postala sama monopolni posredovalce, ki je baš zaradi monopolnega položaja še bolj navezan na državno pomoč. Zato bi tudi moral plačevati še več davkov kakor kak drug podjetnik, ker bi moral plačati še za pravico mo. nopola. Ubogi kramar res ne odeva svojega revnega posla v visoke besede, zato pa opravlja prav tisto delo ko »idealna« zadruga. Razlika je le ta, da opravlja to delo sam, zadruga, ki je trgovina, pa redno z nameščenci, torej z izkoriščanjem tuje delovne sile. Toliko slavljeni idealizem se je torej razblinil v nič!
Razumemo, če dobe od države ali od javnosti posebne ugodnosti zadruge z občekoristnimi nameni ali produktivne, vodne in podobne zadruge, ki dvigajo narodno premoženje. Toda nnbavljalne zadruge nimajo prav niknkih občeko-
ristnih namenov, temveč samo kupčujejo z blagom kakor vsak drug trgovec. Da uživajo za ta posel, ki se vrhu tega mnogim tudi prav dobro izplača, zadruge še posebne privilegije, je res preveč, tem bolj, ker gredo vsi tj privilegiji na račun davkoplačevalcev. Ni ravno znak idealizma, če zadruga s stomilijonskim prometom ali z 90 nameščenci zahteva, da plačujejo zanjo davke drugi, tudi oni, ki morajo delati brez vsakega pomočnika, ker ne zaslužijo toliko, da bi ga mogli plačali.
Vse te od privilegijev živeče na-bavljalne zadruge in konsumi sploh niso nobene čiste zadruge, temveč družbe, na debelo izkoriščajo zasluge čistih in pravih zadrug, za katere pa načelo vzajemne medsebojne pomoči že davno ne velja. Vse te zadruge škodujejo samo zadružni morali in zato so sedaj na Češkoslovaškem tudi odpravili vse davčne ugodnosti za na-bavljalne zadruge. Kdor kupčuje, ni zadrugar temveč trgovec in zato naj tudi plačuje vse dajatve ko trgovec. Samo to je pravilno, samo to je pravično. Le na pravičnosti, ne pa na davčnih privilegijih, sloni moč države.
Naše	teriatve
Nemčiji	zop
narasle
Dočim naše terjatve proti Italiji neprestano padajo, nikakor ne moremo doseči zmanjšanja naših terjatev proti Nemčiji, temveč te nasprotno stalno rastejo. Tako so padle v 1. 1938. naše terjatve proti Italiji za 81 milijonov lir, naše terjatve proti Nemčiji pa so narasle od 14,37 na 27,03, torej za 12,6 milijona RM ter znašajo danes ob-koncu leta že nad 27 milijonov RM ali skoraj 387 milijonov din. Ne manjka dosti in naše terjatve bodo narasle že na 400 milijonov din. To je pač že tako visoka številka, ki mora vzbuditi pomisleke. Naši živinorejci, lesni trgovci in industrialci, naši kmetovalci vendar niso tako finančno močni, da bi smeli kreditirati v tujino tako visoke zneske. Tedne in tedne, že mesece in mesece opozarjamo, da tako visoko kreditiranje presega našo finančno moč. A vse kaže na to, da se vseeno ne bo nič odločilnega storilo za zmanjšanje teh terjatev.
V luči teh visokih terjatev pa izgube na privlačnosti tudi visoke cene, ki jih plačuje Nemčija. Kajti denar, na katerega ni treba čakati, je vedno več vreden, ko denar, ki je bogzna kdaj izplačljiv.
Seja Osrednjega lesnega odseka
pri Zvezi trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani bo v četrtek, dne 12. januarja 1939 ob 10. uri dopoldne v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica št. 27 v Ljubljani.
Dnevni red:
1. Poročilo predsednika.
2. Poročilo o seji ožjega strokovnega odbora za lesne proizvode v Beogradu dne 16. dec. 193S.
8. Poročilo blagajnika in priprava predloga za proračun za -leto 1939.
4. Sklepanje o predlogih sekcij oziroma predsedništva.
6. Slučajnosti.
Novo ravnateljstvo in nadzorstvo OUZD
Kot novi člani ravnateljstva so imenovani: za delodajalce:	Matko Curk,
stavbenik, Fr. Jeglič, ravnatelj, Konrad Gologranc, stavb., Celje, Anton Rojina, Fr. Klanjšček, trg., Maribor in ravn. J. Gašperšič iz Krope. Kot namestniki B. Belcijan, Rud. Stermecki, Celje, J. Kregar, Vižmarje, Iv. Kurnik, Pavle Bož-nar in Jos. Weis, trg., Maribor.
za delojemalce: inž. Sodja, J. Jonke, J. Loboda, J. Melabej, lv. Gumpot in Fr. Luzar.
V nadzorstvo pa so imenovani: za delodajalce: Fr. Kremžar, inž. Miklavc, ravnatelj Kr. dež. el’., kot nam. pa V. Weixl iz Maribora in St. Humer avtomehanik- za delo-emalcc pa: St. Golob in Peter Kotnik.
„	barva,	plesira	In
7q U *)\ lirah kemično snall LG » L* Ul (lil obleke, klobuke itd. Skrobi la »vetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši. monga In lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4 6. Selcnbnrgova ni. 3 Telefon št. 22 72.
Zato znova apeliramo na odločujoče kroge, da vendar nekaj store za zmanjšanje naših terjatev proti Nemčiji.
Gibanje naših kliringov v zadnjem tednu 1938. nam kaže naslednja tabela:
31.12. 22.12. v milijonih din dotične vabite Aktivni klirin^j:
Bolgarska redni din 1,84	1,84
Italija din	33,13	42,65
Nemčija	RM	27,03	23,13
Poljska	din	2,99	3,33
Turčija	din	18,56	18,78
Španija	pezet	2,93	2,93
Pasivni kliringi:
Belgija (belg)	2,47	2,40
Bolgarska turizem din 0,04 Madžarska din 21,27	19,33
Romunija din	10,74	8,77
Cesko-slovaška Kč 142,47	142,13
Švica šfr.	3,62	0,06
V primeri s 1. januarjem 1938. pa se je stanje spremenilo tako-le (vse številke v milijonih dotične valute):
Aktivni kliringi:
Bolgarska din Italija (novi) din Italija (stari) lir Italija (novi) lir Nemčija RM Poljska din Turčija din Španija pezet
Pasivni kliringi:
Belgija belg Madžarska din Rom trni ja din Češkoslovaška Kč Švica šv. fr. Francija fr.
31.12.	31.12.
1938	19157
1,8	' 7
00,1 . , '	32^4
	51,5
27,03	12,66
2,9	16,1
18,5	9,6
2,9	2,7
2,4	4,8
21,2	13,7
10,7	30,1
142,4	137,3
3,6	2,1
' »	12,4
Nova uprava Bolniške blagajne TBPD
Od min. Cvetkoviča so imenovani kot redni člani ravnateljstva Bolniške blagajne Trg. bol. in pod. društva: iz delodajalske skupine: Val. Hladin, trg. iz Celja, Al. Kocmur, rav. I. konsum. dr., Ant. Končar rav. Zadr. gosp. banke, Ant. Kral taj. Zadr. zveze, Ivan Martelanc rav. Vzajemne zavarovalnice in dr. Žitko, odvetnik.
iz skupine nameščencev: Jan. Andolšek, urad. Vzajemne posojilnice, inž. Košir (Gospodarska zveza), Kovačič, vodja po-dr. »Karitas«, Kunstek (Štora), Oman (Še-šir) in Al. Sitar (Mayer).
Redni člani nadzorstva so: trg. Stupica, ind. Zabret, Globočnik (Ljudska posojilnica), Hvale (Zadružna gosp. banka).
Strojne tovarne in livarne prodane na javni dražbi
Dne 30. decembra so bile prodane na javni dražbi Strojne tovarne in . livarne. Nastale so iz združitve treh velikih in dobro organiziranih tovarn:	Žabkarjeve,
Tonniesove in Samassove livarne. Kapaciteta Strojnih tovarn je bila izredno visoka in mogle so izvrševati tudi največja dela. Poleg tega je bilo v tovarnah nameščeno visoko kvalificirano delavstvo. Tudi v cenah so bile Strojne livarne konkurenčne. Ni pa bilo dovolj državnih naročil in dostikrat se je pripetilo, da so šle drage komisije v tujino naročat blago, ki bi ga Strojne tovarne vsaj v enaki kakovosti, a mnogo ceneje izdelale.
Rekriminacije ne pomagajo mnogo. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da je vendarle malo čudno, če mora dobro opremljeno podjetje z vsemi pogoji za uspešno proizvodnje prenehati v času, ko se izdajajo stomilijoni za nova gigantska podjetja, za katera pa je treba šele ustvarjati potrebne pogoje. Mislimo, da ni dobro preudarjena industrializacija države, če se ta preveč omejuje le na neke pokrajine.
Na vsak način pa bi morala biti skrb naših javnih ljudi, da Strojne tovarne in livarne zopet kmalu začno obratovali in da postanejo zopet last domačih ljudi.
Folitične vesti
Parlamentarna večina v bolgarskem sobranju namerava ustanoviti svojo politično stranko.
Pri predscdništvu bolgarske vlade sta bila ustanovljena dva nova oddelka: oddelek za propagando in oddelek za mladinske organizacije.
Balatlier je bil na Korziki zelo navdušeno sprejet od vsega prebivalstva. Takoj po prihodu je šel pred spomenik 40.000 v svetovni vojni padlih Korzikancev, kjer je položil venec. Po paradi čet je odšel Daladier na prefekturo. Po vsej poti ga je prebivalstvo prisrčno pozdravljalo ter sipalo po korzi-kanskem običaju nanj riž. Na prefekturi je imet Daladier velik govor, ki je bil ponovno prekinjen od odobravanja ljudi. V svojem govoru je zlasti poudarjal zvestobo, ki veže Korziko s Francijo in ki se je zlasti izkazala za časa svetovne vojne. Krepko je tudi poudaril, da je Francija močna in da se naj tega zaveda vsak Korzi-kanec.
Rimski list »Messagero« je objavil zemljevid Korzike, kakor ga je objavil pariški tednik »Match«. Rimski list naglasa, kako je poudarjal »Match« strategično važnost Korzike, ker morejo s tega otoka francoska letala v eni uri doseči najvažnejša italijanska mesta. Pisava pariškega lista dokazuje, piše rimski list, da je Korzika v resnici proti Italiji naperjen samokres. To dovolj močno dokazuje, kako so italijanske zahteve upravičene.
Iz Korzike je odpotoval Daladier na križarki »Foch« v Bizerto, kamor je prispel ob 7'30 zjutraj. Bi-zerta mu je priredila velikanski sprejem. Nato si je ogledal Daladier vojno pristanišče, nakar je obiskal tuniškega beja v njegovi rezidenci. Po pozdravnem govoru Daladiera se je zahvalil bej v daljšem govoru ter poudaril, da vidi v obisku ministrskega predsednika zaščitniške Francije nov dokaz solidarnosti, ki veže Francijo in Tunis. Prebivalstvo Tunisa goji brezmejno hvaležnost Franciji za vsa velika dela, ki jih je ustvarila v Tunisu. Zagotavlja, da bodo Tu-nižani znali nastopiti za Francijo, če bo potrebno. Daladier je nato odšel v Tunis, kjer je bil zopet zelo slovesno sprejet. Neke demonstracije tuniških senara.tict.ov so propadle.
Daladier je na banaeiu v Tunisu zlasti poudaril, da je Francija dovolj močna, da nastopi proti vsakomur, ki bi hotel ovirati njen razvoj. Kdor koli bi hotel uničiti delo francoskih pionirjev v Tunisu, ta bo imel posla s Francijo. Na vsem francoskem afriškem ozemlju se mora ustvariti takšna skupnost, kakršna je francoska državna skupnost. — Izlet predsednika Daladiera je dokazal, da so francoske kolonije trdno za Francijo.
Poluradna »Gazeta Poljska« piše, da bo ostalo razmerje med Nemčijo in Poljsko tudi po poteku sedanje lOletne nenapadalne pogodbe odlično, ker je med obema državama zavladalo zaupanje in vzajemno razumevanje. Francija se je umaknila za Maginotovo črto ter je treba računati s tem, da bo zapustila svoje zaveznike v srednji in vzhodni Evropi. Poljska mora zato ravnati tako, kakor da Francija sploh nima nobenih obveznosti do nje.
Francoski odpravnik poslov v Berlinu je dal nemški vladi razumeti, da Francija nikakor ne želi nemškega posredovanja v svojem sporu z Italijo. Zato tudi Francija ni za sklicanje konference štirih velesil.
Angleški listi že objavljajo program Chamberlainovega bivanja v
Rimu. Listi naglašajo, da je predviden samo en obisk Chamberlaina pri Mussoliniju in da je zato verjetno, da bosta razpravljala samo o španskem vprašanju.
Znani voditelj konservativcev Winston Churchill organizira iz nezadovoljnih konservativcev ter liberalcev novo stranko. V vladnih krogih pa so prepričani, da jim nova stranka ne more škodovati.
Poljski zunanji minister se bo na povratku s francoske riviere ustavil v Munchenu, kjer ga bo sprejel Hitler. Razpravljala bosta zlasti o ukrajinskem vprašanju.
Razen Ukrajincev so začeli sedaj še Belorusi zahtevali od poljske vlade svoje nacionalne pravice. Trije voditelji Belorusov so bili zaradi tega od Poljakov izgnani iz Vilne.
Litovska vlada je objavila zakon o litovski nevtralnosti. Besedilo zakona je identično z zakonom, ki sta ga v zadnjem času sprejele La-tiška in Estonska.
V Palestini se opaža naraščanje števila zmernih Arabcev, ki so nezadovoljni z dejanji teroristov, ker s svojimi atentati niso dosegli ni-kakih pozitivnih rezultatov, zato pa vse polno arabskih rodbin uničili Predsednik arabske zmerne
stranke je zato poslal vsem arabskim vladarjem pismo, v katerem jih prosi, da ne podpirajo več arabskih teroristov.
Boji na katalonski fronti se nadaljujejo. Franco upa na odločilno zmago, toda odpor republikancev še ni zlomljen.
Združene države Sev. Amerike so sklenile, da bodo na Kitajskem z vsemi sredstvi branile politiko odprtih vrat. Washingtonska vlada
smatra, da je še vedno v veljavi pogodba devetih sil, ki se more odpovedati le s soglasjem vseh prizadetih sil. Če Japonska ne bo hotela tega upoštevati, potem bodo Združene države nastopile proti Japonski z gospodarskimi represalijami. V zvezi s tem tudi zelo komentirajo novo posojilo v višini 50 milijonov dolarjev, ki ga je dobila Kitajska od Amerike.
Začelo se je zasedanje ameri-
škega kongresa. Predsednik Roosevelt je v svoji poslanici naglasil, da se je leta 1938. mir sicer rešil, da pa mir še ni zavarovan. Demokratične države morajo še nadaljevati svoje delo za ohranitev svetovnega miru.
Japonska vlada je odstopila, ker so ji desničarski krogi očitali, da je bila premalo energična. K padcu pa je mnogo pripomogel tudi odločen nastop U. S. A.
Dvajset let industrije
v Jugoslavi
Sestava naše industrije
V Jugoslaviji je po številu največ kmetijskih industrijskih podjetij in živilskih podjetij, kar je v skladu z njenim kmetijskim značajem. Proizvodnja vse industrije se ceni pri glavnici 19 milijard na blizu 15 milijard dinarjev; od tega: prehranjevalna 4210, tekstilna 2230, lesna 1690, rudarska in topilniška 1560, železna in splošno kovinska 1500, usnjarska in gumena 1020, kemična 960, stavbena gradiva 430, električna sila in elektrotehnika 410, alkoholna 240, papirna in celulozna 180, steklarska 90 milijonov.
Leta 1935. je bilo po strokah:
(Konec.)
mlinov in žag 1053, elektrotehničnih podjetij 20, farmacevtskih 22, tekstilnih 319 (leta 1918. samo 87), kemičnih 147 (65), živilskih 233 (104), papirnic 32 (13), keramičnih 56, za lesne izdelke 13 (6) in električnih central 251 (100).
Iz podatkov o bilancah podjetij se vidi, da je bila rentabilnost industrije v dobi krize izredno majhna. Z izguln) je delala v letih 1932/3/4. Dobiček je narasel v letu 1935., za 100 % pa je presegel zgube šele v 1. 1936. To stanje je trajalo še v letu 1937., lani pa se je pričelo novo nazadovanje.
Stanje po banovinah v letu 1937. je razvidno iz sledeče preglednice o številu in vrsti podjetij.
kmet. in živ. ind. gozdna in tesna rudarska kovinska
kemična usnjarska tekstilna papirna in tisk.
električna stavbena gradiva razno
Vsega
Notranja reorganizacija
naše industrije je razvidna iz razvoja kartelov, ki se smejo ustanavljati pri nas le po izredni kon-tioli, kolikor niso z uredbo sploh prepovedani. Splošno so imeli namen, da si industrija ustali delovne in prodajne pogoje na domačem tržišču, kar jim je deloma že uspelo. Braniti pa bi morali našo industrijo tudi pred tujim velekapitalom. Po podatkih trg. ministra
TO a		o			TJ		af 'S	8	"3,	
.5, 2	XI Hi L,	.<£. ec	«3 TO	A3	TO L-. bi.		r* O £—	1		TO S>
	tc TO	k. ctS	<Z)	C 3 03 —3	Ž	"H.	rO 3	■8	o m	oj TO
3"	N	m	'jr.	ds	DO	co	Q	Ph	co	
37	129	36	304	7	228	61	1‘2	11	59	884
83	130	80	22	17	42	6	1	16	6	403
5	10	14	1	6	32	20	—	4	6	104
41	37	10	43		45 36	1 5			9 12	186 170
34	46	8	21	3			4	1		
27	17	2	9	—	27	__			2	84 399
85	98	16	118	2	59	3	...	—	18	
20 10	.16	1	8	—	23	4				1	4	77
	40	30	52	10	38	16	7	8	23	234
40	48	23	110	5	87	30	2	3	21	369
21	32	3	11	3	44	25	2	—	3	144
403	609	223	699	53	661	171	28	44	163	3054
dr. Vrbaniča smo imeli marca
1938.	registriranih 78 kartelov. V njih je bilo včlanjenih 345 podjetij: 130 industrijskih, 159 obrtniških, 2 trgovinski, 2 prometni, 44 zavarovalnih. Industrijska podjetja imajo tri četrtine kartelov, čeprav samo 37% tvrdk. V primeri ■/. vsemi tremi tisoči ind. podjetij je torej karteliranih samo 4'37%, a večinoma so iz kemične, papirne in kovinarske stroke,
manj v kmetijski, lesni in tekstilni stroki. Cene je spremenilo 16 kartelov in to predvsem za uravnavo na cene v inozemstvu. Po tej ministrovi izjavi je pa nastalo še 10 novih kartelov. Razvidna je torej težnja, da »e upostavijo večje gospodarske enote, ki naj vladajo na domačem trgu in omogočijo tudi svojo politiko na zunanjih trgih. Podlago za ta razvoj bi morala dati vrsta glavnih naših surovin: les, železo, svinec in baker, a vse te enote bi bile pod državnim vodstvom.
Industrializacija od zgoraj
V smeri koncentracije naše industrije je treba razumeti, da bodo po načrtu dosedanje fuzije večjih rudarskih ]K>djetij favorizirane najprej te važne stroke. Vprašanje je, katere vrste industrije bi pa morali še u]>oštevati pri novih ugodnostih. Po naravnih pogojih bi jih morali razdeliti na: industrijo, ki ima doma vse surovine, ind. z inozemskimi surovinami, ind. s tujimi pripomočki in na ostalo industrijo. Glede na prodajo bi se pa mogle deliti te stroke na izvozne, porabne in mešane.
Doslej je bila najbolj zanemarjena naša izvozna industrija, kar bi se moralo zboljšati z ugodnimi z un anj e t rgo v i nsk im i p ogod ba mi. Doseči bi se morala hkrati tudi večja stalnost izvoza. Še bolj pa občuti dosedanjo nestalnost industrija, ki dela za domače trge, kar bo trajalo pač dotlej, dokler se razmere toliko ne urede,- da se bo industrializacija mogla nadaljevati po enotnem smiselnem in dobro podprtem gospodarskem načrtu.
Pojasnilo	k
knjižicam	(legit
Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča ponovno p. t. članstvu, v smislu pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah naslednje:
Za trgovske sotrudnike(ce) so poslovne knjižice na raz,[>olago v pisarni Združenja. Cl. 1 pravilnika določa, da se brez poslovno knjižice ne sme nihče zaposlovati kot učenec ali nameščenec.
Vsak trgovski sotrudnik(ca) in vajenec (ka) mora izročiti dve istovetni fotografiji v velikosti 4*5 X 6 cm in din 10"— v gotovini. Slike morajo biti v smislu čl. 5 pravilnika jasne in neporabljene, doprsne ter iz poslednjega časa in morajo biti na mehkem papirju. Na sliki mora biti upodobljen ves obraz, glava ne sme biti pokrita in mora biti na sliki najmanj 1*5 cm velika. Iz fotografije cele skupine izrezane slike se ne sprejemajo. Fotografije v uniformi pa »e sprejemajo, če je uniforma predpisana za izvrševanje redne zaposlitve.
Za tuje državljane in emigrante veljajo posebna določila. Oženjeni trgovski sotrudniki morajo prinesti poleg dveh fotografij še izpolnjen izkaz rojstnih podatkov rodbinskih članov (žene in otrok do vključno 18. leta starosti).
Vsi oni nameščenci, ki so zavarovani pri Pokojninskem zavodu dobe lahko na zahtevo poseb-
ne legitimacije, ki povsem nadomeščajo poslovne knjižice, od občine proti plačilu zneska 39"— dinarjev. (Mestno poglavarstvo, II. nadstropje, soba št. 51.) Vsak mora prinesti potrdilo Pok. zavoda, da je zavarovan.
Z izdajanjem legitimacij se bo izvršila pri Združenju istočasno tudi revizija staleža nameščencev. V smislu § 362. točka 6 in 13 zakona o obrtih in čl. 7 pravil mora vsak član prijaviti Združenju najkasneje v 8 dneh vsak sprejem ali odpust pomožnega osebja.
Vsak nameščenec mora v smislu čl. 5 pravilnika o legitimacijah priskrbeti podatke, ki so navedeni v tiskovini, kii jo je združenje že dostavilo.
Da bo delo združenja pri številnih legitimacijah, ki jih mora izdajati, olajšano, naj nameščenci čimprej izpolnijo popisne pole ter jih vrnejo združenju ob privitku 2 fotografij in zneska d>in 10"—, nakar se bodo izdale legitimacije.
Delodajalec je dolžan vpisati v prostore, ki so za to v poslovni knjižici določeni, tvrdko, dan začetka zaposlitve, natančno vrsto službe itd. Nihče ne sme vpisovati v poslovne knjižice druge pripombe, razen tistih, ki so v obrazcu poslovne knjižice same predvidene.
Gg. šefe opozarja združenje na ostala določila uredbe in pravilnika o poslovnih knjižicah »Službeni list« 47. in 75. s prošnjo, da se ravnajo po teh navodilih in skrbijo, da bodo obrazci čimprej izpolnjeni ter vrnjeni združenju v svr-ho izstave poslovnih knjižic.
Tiskovine morajo torej izpolniti poleg trg. sotrudnikov in vajencev tudi vsi oni nameščenci, ki so pokojninsko zavarovani (skladiščniki, pisarniško osebje, poslovodje, blagajničarke, praktikanti, knjigovodje, korespondenti).
Vsa ostala pojasnila se dobijo v pisarni Združenja, telefon 44-36.
Trgovski ples
Združenje trgovcev in trgovsko društvo »Merkurc v Ljubljani opozarjata naše občinstvo, zlasti pa naše gospodarske kroge, da bo v soboto dne 7. januarja 1939 v vseh prostorih Trgovskega doma trgovski ples, ki ga priredi Klub absolviranih trgovskih akademikov. Po skrbnih pripravah prirediteljev bo letošnji trgovski ples gotovo odlična prireditev, ki bo nudila vsem udeležencem prijetno in neprisiljeno zabavo. Vabimo na številno udeležba
Odkup italijanskih klirinških nakaznic
Samo 1% skonta za male lesne trgovce in male žagarje.
Osrednji lesni odsek pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani je prejel od Narodne banke sporočilo, da l»o Narodna banka (oz. njeni podružnici v Ljubljani in v Mariboru) odkupovala italijanske klirinške nakaznice, ki se glase na dinarje, od izvoznikov — lastnikov malih žag ter malih trgovcev le z 1 odstotnim skontom poleg običajnih odbitkov.
Znižanje cene za prešiče in govedo za Nemčijo
Zavod za pospeševanje /.un. trgovine sporoča, da se bodo a 1. januarjem znižale cene za prešiče, ki se pošiljajo v Nemčijo, za 0"75 din, za govejo živino pa za 0"50 din za kg. Naši izvozniki s tem niso zadovoljni ter pravijo, da že sedaj ni bila cena za izvozno živino v Nemčijo v skladu s cenami na našem domačem trgu.
Morda bi le prišli do tega spoznanja, da naša zunanja trgovina le ni kar najbolj vzorno urejena.
Zunanja trgovina
Kontrola uvoza iz neklirinških držav bo razširjena najbrže še v januarju. Razširjena bo predvs°m na finalne izdelke. Dosedaj velja ta kontrola za približno 40 predmetov. Predlog, da bi se ta kontrola razširila na vse predmete, bo najbrže propadel. Gotovo pa je, da bo kontrola razširjena na vse predmete, ki se morejo po ugodnih pogojih dobiti iz klirinških držav.
Uvozniki kontroli podvrženega uvoznega blaga" iz neklirinških držav naj v najkrajšem času vlože na Narodno banko prošnje za odobritev uvoza tega blaga. Navesti se morajo uvozne količine za vse prvo tromesečje. Razdelitev uvoznih dovoljenj se bo izvršila v najkrajšem času. Pripominjamo, da so z uvedbo kontrole seveda zelo znižane možnosti uvoza blaga iz neklirinških držav.
V italijanskem kliringu je izplačala dne 3. januarja Narodna banka nakaznice do št. 21004 z dne
17. decembra 1938., v poljskem do št. 1925 z dne 27. decembra 1938. in v turškem do št. 1707 z dne
18. oktobra 1937.
Trgovinska pogodba z Madžarsko je bila podaljšana do 30. junija 1939.
Nova jugoslovansko-bolgarska železniška tarifa za prevoz blaga stopi v veljavo 1. februarja.
Grčija je prepovedala uvoz živih puranov iz Jugoslavije, ker da bi ti mogli zanesti slinavko v Grčijo.
Romunska družba za proizvajanje soje je sklenila, da poveča svoj delniški kapital od 3 na 50 milijonov lejev. Ves potrebni denar za povišanje glavnice bo dala nemška
I.	G. Farbenlndustrie. Ta bo tudi odkupila vso sojo, ki jo bo plačala s svojimi izdelki. Romunija je lani pridelala 58.000 ton soje, od katerih je šlo 52.000 ton v Nemčijo.
Guverner Angleške banke Mon-tague Norman je prišel v Berlin, da vrne obisk dr. Schachta v Londonu. Norman ostane v Berlinu en dan ali dva dni ter bo imel več razgovorov z nemškimi gospodarskimi ljudmi. Dr. Schacht je bil včeraj pri Hitlerju, ki mu je dal potrebna navodila. Zlasti bosta razpravljala dr. Schacht in Norman o vprašanju, kako valorizirati nemški izvoz v zvezi z izseljevanjem Zidov.
Angleški finančni minister sir Simon je izjavil, da je gospodarsko nazadovanje definitivno ustavljeno in da se bo v letu 1939. začel zopet gospodarski vzpon, kar dokazuje zboljšanje gospodarskega življenja v Ameriki.
Sudetska tekstilna industrija, ki je morala po priključitvi sudetskih krajev k Nemčiji skoraj ustaviti svoje obratovanje, je dobila sedaj velika naročila iz Nemčije ter bodo vse predilnice več mesecev polno zaposlene.
U. S. A. so uvozile v prvih 11 mesecih 1938. blaga za 1.789 (1.1937. za 2.874) milijonov dolarjev, izvozile pa za 2.825 (leta 1937. za 3.025) milijonov dolarjev. Obseg zunanjo trgovine je torej močno nazadoval. Aktivnost trgovinske bilance pa se je povečala od 151 milijonov dolarjev v letu 1937. na 1.036 milijo-
Denarstvo
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
je imela v sredo, dne 4. t. m. svoj 55. redni ol)čni zbor. Poročila, ki so bila podana na občnem zboru, dokazujejo, da hranilnica zopet lepo napreduje in da je največje težave že premagala. Zato je tudi zaupanje v ta naš stari in zaslužni zavod znatno naraslo, kar se vidi tudi iz novo izvoljene uprave. Tako so bili izvoljeni v novo upravo: Ernest Hieng, veletrgovec in španski konzul v Ljubljani, lekarnar Slavko Hočevar, župan Franjo Juvan iz Sr. Gani el j nov,
veletrgovec Franjo Hrehorif, inž. Tomo Knez, veleposestnik Ivan Rus, Grosuplje,
inž. Dušan Senice, minister n. r. in
šolski nadzornik v pok. Hinko Žumer.
Kot namestniki so bili izvoljeni: trg. zastop. Janez Krek, inž. Ivan Marolt, trgovec, tes. moj. Franjo Ravnihar, pleskarski moj. Franc Rebernik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni:
Mihael Kavčič, gostilničar, Zg. Šiška, ind. Viktor Meden, trg. zast. Mirko Pungartnik, trgovec Zdravko Rus, Bled, les. trgovec Franjo Škrbec, veletrgovec Jurij Verovšek, za namestnike pa: veletrgovec Vinko Miillcr in stroj, mizar Franjo Praprotnik.
Stanje Naroidne banke na koncu 1937 in 1938
Če primerjamo stanje Narodne banke po izkazih z dne 31. de'1. 1037. in dne 81. dec. 1938., dobimo naslednjo sliko (vse številke v milijonih din):
Aktiva:	1938	1937
Kovinska podloga 1.909	1.709,0
devize izven podloge 643,5	439,9
kovan denar	330,0	359.5
menična posojila	1.7.'7,7 1.431,9
lombardna	63,6	272.7
vrednostni papirji 258,8	201,9
prejšnji predjemi državi	1.627,7	1.638,9
vred. rez. fonda 233 b 166.8 vred. drugih fondov 33,7	29.5
nepremičnine	185,1	160.0
razna aktiva	2.147,4	2.030,6
Pasiva:
kapital	189,0	190.0
rezervni fond	236.7	199.3
drugi fondi	37.5	39.9
obtok bankovcev 6.920,7 5.834,0 obveze na pokaz:
terjatve države 33,1	39,0
tekoči računi 1.080.0 1.330.0 razni računi	980.0	1.029,0
Obveze z rokom 30 0	50,0
razna pasiva	232,6	283,9
kritje skupno	27’22% 26 48%
zlato	27'06%	2636%
Tečaji za mesec januar 1939
Finančni minister je predpisal za Januar 1939. naslednje uradne tečaje :
1 napoleondor . . . din 298 50 1 zlata turška lira .	„	33970
1 angleški funt . .	„	238 —
1 ameriški dolar . .	„	44 30
1 kanadski dolar . .	„	44-—
1 nemška marka . .	„	14 50
1 zlot.......................  8'30
1 belga....................... 7'45
1 pengo......................  8'70
1 braziljski milreis .	„	2'—
1 egiptovski funt . .	„	239'—
1 palestinski funt .	„	238'—
1 urugvajski pezos .	„	15'—
1 argentinski pezos .	„	10'—
1 čilski pezos ...	„	110
1 turška papirn. lira	„	34'80
100 albanskih frankov	„	1500'—
100 francoskih frankov	„	145'—
100 švicarskih frankov	„	1000'—
100 italijanskih lir . .	„	230'—
100 nizozem. goldinarjev „ 2466'— 100 bolgarskih levov .	„	44'—
100 romunskih lejev .	„	32'—
100 danskih kron . .	„	922'—
100 švedskih kron . .	1064' •-
100 norveških kron . .	„	1038'—
100 pezet...................... 140'—
100 drahem..................... 39-—
100 češkoslovaških kron	„	151'—
100 finskih mark . .	„	91'—
100 letonskih lat . . .	„	750'—
100 iranskih (perz.) rialov	„	100 —
Tem tečajem je že prištet pribitek (»prim.«).
Odnos dinarja do funta se še ne bo spremenil
»Jug. Kurir« poroča, da l»o ostal tečaj funta v višini 262 din ver-
jetno nespremenjen še vse 1. tromesečje, ker se je izkazalo, da ta dvig funta ni na tujih borzah prav nič škodoval stabilnosti dinarja. To da je tudi zaradi zlate podloge dinarja in velike vrednosti deviz izven podloge razumljivo.
Pač pa odločujoči krogi v zvezi s ten) mislijo na povečanje našega izvoza v neklirinške države. Kako se bo to zgodilo, ni iz poročila »Jug. Kurirja« prav jasno.
Odlog plačil
je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Turnišču
za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 22. novembrom 1937. Obrestna mera za stare vloge se odreja na 2%.
Francoska banka je znižala obrestno mero od 2'5 na 2%.
Zlata so uvozile U. S. A. v prvih 11 mesecih 1938. za 1.719 milijonov, izvozile pa samo za 5'87 milijona dolarjev.
Kai potrebuje Maribor
naiboli
Tlakovanje prostora pred tovornim skladiščem Zbolišanie prometnih razmer — In naš radio T
Na zadnji seji glavnega odbora Zveze združenj trgovcev za dravsko banovino v Mariboru se je razpravljalo o nujnosti tlakovanja obširnega prostora pred tovornim skladiščeni na glavnem kolodvoru mariborskem ter dovozne ceste. O tem se je razvila obširna debata, iz katere je razvidno, kako nujna je rešitev tega perečega vprašanja.
Mestni svet je na predbožični seji odobril generalni načrt za ureditev glavnih prometnih potov in trgov v mestu. Cestna petletka predvideva izdatke v znesku 10 do 12 milijonov dinarjev. 1" : litev cest naj se izvede v dobrih petih letih, nakar bo cestno vprašanje v Mariboru v glavnem rešeno.
( Ima pa ta načrt to napako, da predvideva regulacijo in tlakovanje ulic, od katerih so mnoge veliko manj prometne kakor pa dovozna cesta do tovornega kolodvora. Puščamo na strani vprašanje, v čigavo kompetenco spada dovozna cesta in kdo ima skrbeti za ureditev prostora pred skladiščem. Dejstvo je, da je dostop do tovornega skladišča v tako slabem stanju, da je takojšnja odpomoč nujno potrebna. Oh slabem vremenu je tu blata do gležnjev. Ko nastopi mraz, začne blato in brozga zmrzavati, kolesa voz se vdirajo v poltrdo umazano gmoto in uboga vprežna žival se muči, da bi spravila težko naloženi voz naprej. Kolikokrat omagajo konji, ko nikakor .ne morejo spraviti več ton težkih voz iz blata in brozge. Tudi Društvo za zaščito živali je že večkrat povzdignilo svoj glas, ali doslej je ostalo vse pri starem. Poleti je prostor pred skladiščem z dovozno cesto vred ped visoko pod prahom, ki se neprestano dviguje in polni pljuča ljudem in vpregi. Kje je sanitarna oblast, da bi tudi ona nastopila proti temu zlu, da se že enkrat odpravi?
Skrajni čas je, da se dostop do železniškega skladišča v Mariboru tlakuje, fie bo denar na razpolago n. pr. za Prešernovo ulico, ki ima le majhen promet v primeri s tovornim kolodvorom, potem sme naš poslovni svet tudi zahtevati, da se tlakuje tudi prostor pred skladiščem in dovozna cesta. Mestna občina je dala že pred več leti tlakovati Einspielerjevo ulico, ki vodi do carinskih skladišč. Tudi ta cesta je važna in je prav, da se je uredila tudi za najtežji promet. Nič manj važen pa ni dostop do tovornega kolodvora, ki ima gotovo Se večji promet kot carinska skladišča. Upajmo, da se bo pereča zadeva letos enkrat za vselej uredila v zadovoljstvo poslovnega sveta mariborskega.
Nič manj važno ni vprašanje ureditve prometa na železnici. Motornih vlakov torej Maribor ni dobil, dasi se je n*, odločujočem mestu opetovano zagotovilo, da od dveh voz, ki jih za božič prejme Slovenija, pride eden v Mmbor. Če že ni motornih vlakov, pa se naj bi kot nadomestilo uvedli pospeši li direktni potniški vlaki med Mariborom in Ljubljano, štiri ure potrebuje potniški vlak sedaj, da premeri to razdaljo, ki raeri 150 kilo-
metrov. Vlak vozi torej s povprečno hitrostjo komaj 38 kilometrov, dočim bi jih lahko brez skrbi vozil najmanj .50. Spodnji ustroj je močan dovolj, saj dovoljuje brzim vlakom hitrost do 80 kilometrov na uro. Občinstvo zahteva dandanes hitrejši tempo in udobne vagone. Zastareli vozovi, večinoma še iz prejšnjega stoletja, nikakor ne spadajo več na glavno progo, kakršna je železnica Marioor—Ljubljana.
Nujno potrebno pa je, da se uvedeta po dva p«ra pospešenih potniških vlakov na tej progi, ki bi se ustavljala le na glavnih postajah. Vse prebivalstvo zahteva uvedbo takšnih vlakov in upamo, da tio železniška uprava lej želji ustregla.
Kolikokrat se je že dejalo, da dobi Maribor svojo postransko radijsko postajo, ki bo oddajala ljubljanski, po potrebi tudi zagrebški in beograjski program! Poslej se zadeva še ni premaknila z mrtve točke. Ali moramo v Mariboru res poslušati le to, kar nam nudi inozemstvo, ki nam nikakor ni preveč naklonjeno? Ljubljano prejmejo, ker leži naše mesto v takozvanem mrtvem pasu. le dobri aparati, ki si jih večina prebivalstva zaradi visoke cene ne more omisliti. Radio 1)0 le takrat lahko izvrševal svojo vzvišeno nalogo, ko bo naš slovenski program slišal vsakdo, tudi s slabšim in tudi že starejšim prejemnikom.
Poštnega avtomobila menda tudi
letos ne bomo dobili v Maribor. Vse je že bilo pripravljeno. V Ljubljani sta dva voza na razpolago, lahko bi enega dobili Mariborčani, drugi pa mora tam stopiti v akcijo, ker je brzi vlak le dni na Viču enega popolnoma zmrcvaril. Vse naše lepe nade so padle v vodo, ker je za prihodnje proračunsko leto zopet razpisana licitacija za oddajo poštnih voženj, seveda s konjsko vprego.
Moderne države skrbe za svojo mejo kol za punčico v očesu, pri nas pa se meja naravnost zapostavlja. Semkaj pošiljajo najslabše in najstarejše vagone, čestokrat lokomotive, ki so že zdavnaj doslu-žile in nikakor ne zmorejo več težkih vlakov, dočim so v drugih delih države težki in najmodernejši stroji vpreženi pred kratke lokalne vlake. Lokomotiv Jugoslavija res nima preveč, zlo pa liči v tem, da je park slabo razdeljen. Na proge s težkim prometom spadajo močni stroji, na lokalne proge pa lažji in kolikor toliko dosluženi. Ali ni žalostno, da so morali že večkrat vpreči pred težki simplon-ski expres tovorni stroj, na katerega so v naglici montirali vvesting-housovo zračno zavoro, ker se je eden rednih strojev pokvaril? Seveda tovorna lokomotiva ni mogla vzdržati predpisane hitrosti in vlak je moral delati zamude, nakar so sledile pritožbe iz inozemstva. Dajte nam dovolj težkih strojev, mi pa vzhodnim našim pokrajinam radi damo na razpolago naše lokomotive, ki bodo še dolgo za rabo pred lažjimi vlaki!
A. B.
Hotelir	dela
Druga reklamna sredstva
Omeniti je potrebno še reklamno sredstvo, ki kljub svoji malenkosti in cenenosti daleč po svetu uspešno vabi, ako je res dobro izdelano: Etiketa za kovčege
Večina gostov jo prav rada vidi na svoji prtljagi; nekateri celo po nji vprašujejo, ako ugaja, če je ukusuo izdelana in če predstavlja dober umetniški izdelek. Vprašanje primerne etikete bo najuspešneje rešil izkušen in nadarjen grafik. Honorar za osnutek bo njen boljši učinek večkrat poplačal.
Tsto velja za lepak. Tudi tega naj napravi dober praktični grafik. Naprava učinkovitega lepaka zahteva strokovnjaka. Kajti njegova naloga je, da vzbuja pozornost mimoidočih ter da v hitrosti sekunde v zaželenem pravcu vpliva. To ni lahek problem! V splošnem je lepak za hotelirja precej draga reklama, zbog česar se je bolj redko poslužuje. Kajti že izdelava sama je draga, prav tako pa tudi stroški za namestitev niso skromni. Poleg tega pa lepaka ne moremo usmeriti samo na določene kroge, temveč samo na splošno občinstvo. Od pešcev, ki ga vidijo, jih za dotični hotel prav malo pride v poštev. Izjeme od teh splošnih pravil so važne železniške postaje, ob vhodu v državo in pa na kraju samem, kjer je dotični hotel, itd.
Ob koncu naj omenimo še reklamo, ki nič ne velja. V mislih imam točno in hitro poslovanje v hotelu: da se pismena vprašanja rešijo z obratno pošto, da se za vsako pismo uslužno zahvali. Vsako ponudbeno pismo je za hotelirja snubilno pismo. Mesto da svoje delo opravi z vso naglico in večkrat tudi površno, naj napiše dobro premišljeno, sveže in prijazno snubilno pismo
Zakaj se skoro nikdar pri va-bitvi gostov ne porabijo priznanja in zahvale tujcev? Dokazano je, da se take izjave zelo rade čitajo in v veliko primerih bi olajšale in pospešile odlok neodločneža za posel dotičnega obrata. Seveda se
taka priznanja večkrat ne morejo v celoti navajati, pa tudi ne brez izbire, kajti veliko takta in poznanja ljudi moramo imeti, da zadenemo pravo. Čim si gosta pridobimo, imamo priliko, da ga na svoje podjetje z različnimi snubil-nimi mo/jnostmi tal o priklenemo, da pride zopet in da priporoča hotel tudi drugim. Znano je, da |je osebna reklama nekdanjih gostov posebno učinkovita, kajti to, kar tretje osebe povedo o hotelu, učinkuje desetkrat bolj prepričevalno
kot pa gostilničarjeva lastna hvala. Hotelir naj ima vedno pred očmi, da svojim gostom ne sme prodajati le ležišča in hrane, temveč pred vsem dom, kjer naj se prijetno počutijo. Uslužnosti in malih pozornosti, ki nič ne veljajo, naj bi hotelir nikdar ne zanemarjal. To spada v prvi vrsti k reklami. Kajti ni vedno najuspešnejši listi, ki izda največ za reklame, pač pa tisti, ki vabi bolj razumno in ki si zna napraviti iz svojih gostov prijatelje.
škodovi zavodi čisto v čeških rokah
Francoski tisk, ki je nezadovoljen z munchenskim sporazumom, je že večkrat vprašal, če je res, da je poslala praška vlada na pritisk Berlina posebnega emisar-ja v Pariz, ki naj doseže odkup paketa delnic Škodo vi ti zavodov, ki so bili last družbe Schneider-Creuzot. Iz Prage ni bilo na to vprašanje nobenega odgovora, sedaj pa je vsa zadeva razjasnjena. V kratki vesti se namreč oficialno sporoča, da je francoska skupina pripravljena prodati svoj paket delnic Škodovih zavodov. Ta paket bo kupila češkoslovaška vlada s posredovanjem Anglo-češko-slo-vaške in Praške kreditne banke.
Nobenega dvoma ni, da so se umaknili francoski delničarji iz Škodovih zavodov s pristankom francoske vlade. Tako se Francija, ki je izgubila svoj politični vpliv v srednji Evropi, umiku tudi gospodarsko iz nje.
škodovi zavodi so prišli po vojni v zelo težaven položaj. Opremljeni so bili le za vojno proizvodnjo, ki pa je po vojni zelo izgubila na svoji veljavi. Takrat je priskočil zavodom na pomoč tran-coski kapital in omogočil, da so mogli zavodi preiti tudi na drugo, za mirne čase primerno proizvodnjo. Ni pretirano, če se reče, da je francoski kapital rešil Škodove zavode. Začeli so izdelovati lokomotive, avtomobile, razne stroje, tovarniške opreme itd. Vedno bolj se je zboljša v ni položaj Ško-
dovih zavodov s pomočjo francoskega kapitala, a tudi francoskih inženirjev in finančnikov. Od leta 1920. je bil eden voditeljev zavoda Francoz Christoph Rochette, ki je pred kratkim zapustil Prago in se vrnil v Pariz. V upravnem svetu je bilo od 18 članov 9 Francozov. Zvišanje delniškega kapitala od 200 na 220 milijonov KS ni dosti zmanjšalo premoč francoskega kapitala v družbi.
Škodovi zavodi seveda oboroževalne industrije niso popolnoma opustili, temveč so bili še naprej eno najpomembnejših in največjih podjetij vojne industrije na svetu. Zlasti v proizvodnji težkih možnarjev, protiletalskih topov, najmodernejših strojnic so bili Škodovi zavodi na glasu. Tudi Romunija in Jugoslavija sta bili dobri odjemalki Škodovih zavodov. Ni še jasno, če bosta mogli tudi v bodoče v tej meri dobivati orožje od Škodovih zavodov.
Razumljivo je zato, če je nemška vlada zahtevala, da se francoski vpliv iz Škodovih zavodov izloči. Sedaj, ko se je to doseglo, se je pozicija Nemčije glede oboroževanja znatno utrdila.
Na pariški borzi je vest o prodaji delnic francoskih delničarjev povzročila lahek dvig tečaja za Škoda-delnice, ker se računa, da francoski delničarji niso odstopili svojih delnic brez primerne finančne kompenzacije. Poroča se, da bodo odstopili Francoza ves svoj paket delnic, katerih imajo
300.000,	po ceni 30 dolarjev za eno delnico.
Štev. 3.
^RGOVSKJ^IST^^anuari^^939^
Stran 5.
Davčni svetovalec
Pridobnina 1939 (Dohodek iz leta 1938.)
Kakor smo že v novoletni številki našega lista na 2. strani pojasnili davčne dolžnosti za leto
1939.,	sporočamo danes še nekatere podrobnosti, ki so važne za da vkopi ačevalce-t rgovce.
Z odločbo finančnega ministrstva št. 2092 z dne 16. decembra 1938 je na osnovi, pooblastila iz čl. 125 zakona o neposrednih davkih podaljšana p ravomoona pridobnina za leto 1938. tudi za leto 1939.
Zato morajo vedeti davkoplačevalci še to:
1. Novi davčni zavezanci, to so oni, ki so pričeli z obratovanjem v letu 1938., morajo vložiti prijavo o predvidenih dohodkih v letu 1938., bodisi osebno pri davčnem uradu, ali pa po pošti proti povratnemu potrdilu. Rok za vložitev prijave je določen za čas od 16. januarja do 14. februarja tl. do 18. ure.
2. Prijave starih davčnih zavezancev, katerih dohodki so se bistveno zvišali v preteklem letu.
Za te zavezance velja rok in način vlaganja napovedi kakor pod 1.), t. j. od 16. I. do 14. II. tl. do 18. ure s to razliko, da vlagajo napovedi samo oni, katerim se je dohodek bistveno zvišal, t j. za najmanj 25% od dohodka za preteklo leto (1937). Vse te davčne zavezance, če sami ne bodo vložili napovedi, bo davčna uprava pozvala individualno, da to store v roku 8 dni, t. j. od 20. febr. do 27. febr. t. 1.
3. Prijave onih davčnih zavezancev (starih), pri katerih sc je dohodek bistveno zmanjšal.
Rok in način vlaganja kakor pri ostalih.	'	'
Tj davčni zavezanci, kateripi se je torej dohodek zmanjšal m želijo, da se njihova ptijava upošteva, morajo vložiti prijavo ali pa prosijo s posebno vlogo za znižanje sedanje odmere. To prošnjo je treba seveda kolkovati s kolkom din 10'—.
Te davčne zavezance davčna uprava ne bo individualno pozivala k vložitvi prijave oziroma prošnje za znižanje odmere, ker daje vsakemu davkoplačevalcu razpis ministra za finance možnost, da sam odloča o tem, če se hoče poslužiti ugodnosti odredbe čl. 125 zakona o neposrednih davkih.
Opozarjamo vse davkoplačevalce, da o nekdanji dohodnini v navodilih ministra za finance ni nobenega govora, kakor so to objavili nekateri dnevniki, temveč le • pridobnini, to je o davku, predpisanem na dohodek od podjetij,
ki se bo po gornjem razpisu delil za leto 1939. na te skupine:
a) one, katerim 6e bo pravomoč-na odmera za leto 1938. podaljšala tudi za leto 1939.,
b) one, katerim se bo zbog bistvenega zvišanja dohodkov odmera za leto 1939. izvršila na novo,
c) one, katerim se bo za leto
1939.	na novo predpisala odmera, ker šo njihovi dohodki v letu 1938. padli.
č) in na one nove, ki so pričeli obratovati v letu 1938. in katerim je davčna uprava le začasno določila odmero za leto 1938.
Vse davkoplačevalce pa opozarjamo, da razpis ministrstva financ ne oprošča od dolžnosti vlaganja prijave davka na poslovni promet (splošni in skupni) ter davka na luksuz, katerim se ta davek odmerja istočasno s pri-dohnino, zato so vsi ti davkoplačevalci dolžni vložiti v času od
16. jan. do 14. febr. t. 1. po gornjih navodilih predpisane prijave, ker se bo tudi za te davkoplačevalce izvršila nova odmera za leto 1939.
S tem smo v glavnem pojasnili najvažnejša določila razpisa finančnega ministra glede odmere pridobnine za leto 1939. Kdor si še ni na jasnem, naj se obrne za poti robne informacije do pristojnega združenja trgovcev.
Trgovskemu naraščaju!
Vedno več se treba učiti!
Konkurenca v trgovini raste in tudi ni misliti, da bi padla. Včasih se je boril trgovec le proti trgoveu-konkurentu, danes je ta že skoraj stopil v ozadje in boriti se mora s čisto novimi, a zelo močnimi in nevarnimi konkurenti: s konsumi, z industrijskimi prodajalnami, s krošnjarji, z zadrugami, s tujimi agenti in z zastopniki, ki hodijo po hišah, itd.
Nič ne pomaga, če je človek nad to konkurenco ogorčen, treba je boj sprejeti in se boriti. V boju pa zmaga tisti, ki je bolj sposoben, ki je bolj delaven, ki se z večjo vnemo zažene v posel. Zato se mora danes trgovec vedno učiti, zato mora biti vedno v pripravljenosti, zato ne sme popustiti v svoji delavnosti niti za hip.
Vse to pa mora imeti pred očmi tudi trgovski pomočnik, če se hoče kdaj osamosvojiti! Zavedati se mora, da bo moral nekoč sam v najtežjo konkurenčno borbo in da se takrat ne bo mogel .na nikogar opreti ko le na sebe. Zato mora
biti dorasel vsaki situaciji, zato mora znati pomagati si tudi čisto sam.
Dorastel pa bo, če se bo zadosti učil. V mladosti se človek igraje nauči vsake stvari, če je le nekoliko pazljiv. Nikdar več se ne bo učil tako zlahka ko mlad. Dobro porabiti mlada leta, v tem je navadno vsa skrivnost, kako se preskrbeti za stara leta.
Dostikrat nima trgovski pomočnik lahko. Cez dan zelo zaposlen, nima na večer vedno tople sobe, v kateri bi bilo bivanje prijetno. A stisniti je treba zobe, prenesti nevšečnosti iri se učiti, mnogo učiti in nakrat se bo ta pridnost začela tudi obrestovati. Dobro strokovno podkovan trgovski pomočnik ima odprta vrata na vse strani, slabo podkovan pa je v napoto sebi in drugim!
Nič ne pomaga! Danes so časi takšni, da se je treba mnogo učiti, zelo mnogo. Tisti, ki to v pravem času spoznajo, njim je pot odprta in ti bodo napredovali ter poslali šefi, katere bodo sjjoštovali vsi!
Praktični
1*0 praznikih
Sedaj, ko so minili prazniki, je čas, da vsak trgovec, a tudi vsak trgovski pomočnik, ugotovi, če so mu prinesli prazniki ta kupčijski uspeh, ki ga je pričakoval in ki so ga njegovi konkurenti ev. tudi dosegli.
Mirno in trezno je treba pregledati vso božično kupčijo in ugotoviti njene dobre in slabe strani. Predvsem: če je bilo pripravljeno dobro blago in takšno, po katerem so spraševali ljudje. Katerega blaga je zmanjkalo in katero je obležalo? Katero je posebno dobro šlo? Iz vse te analize pa: Kakšen je nauk za prihodnje leto?
Vprašanja pa so potrebna tudi glede odjemalcev. Ali so ostali vsi stari zvesti in če niso, zakaj so izostali? Kaj bo treba ukreniti, da se pridobe znova?
Ali so se oglasili novi? Kaj jih ie
pritegnilo in kako bi so phraiuh za trajno?
Korično pa je treba tudi razjasniti vse, če je blioftbslovaiij-i v trgovini sami vedno na višku. Katere napake so se Opazil2? Kaj je bilo nepriročno pripravljeno? Kaj priročno? Ali so bila izložbena okna v redu? Ali so bili odjemalci vedno dobro postreženi ?
Tudi vsak pomočnik naj sebi odgovori na to vprašanje! Ali se jč vedno potrudil, kakor bi.se mora1? Na Irak način je najlaže prodal. Izkušnje, ki jih je naprav,1 eden, naj spozna tudi drugi!
Vak večji obisk odjemalcev je preizkušnja za organizacijo trgovine in ob takšnih prilikah se' napake v notranjem poslovanju naj-l>olj opazijo. Vse te napake je treba-ugotoviti, ne da bi bile povod za nekoristne očitke, temveč zato, da se več ne ponove.
Izkušnje praznikov treba izkoristiti!
Dame, ki kupujejo za može
Mnogo gospodov je, ki silno neradi kupujejo po trgovinah. Nerodno jim je, če morajo izbirati blago in če postavi prodajalec pred nje preveliko število škatel, so kar nesrečni, ker se boje, da jih bo prodajalec obsodil kot sit-neže. Takšni gospodje imajo najraje, če kupijo zanje vse njih gospe. Te seveda tudi ne vedo vselej, kako bi najbolje kupile za svoje soproge.
Neki trgovec je vse to upošteval ter je polagoma poizvedel, katere dame kupujejo redno vse potreb-ščine za svoje soproge. Če je dobil kakšno novost ali blago, ki bi moglo moškim posebej ugajati, je
tem damam poslal vljudno pisemce ter jih opozoril na te predmete. S temi pisemci je dosegel popoln uspeh in znatno razširil krog svojih odjemalcev.
Po praznikih treba praznične izložbe takoj spremeniti !
Trgovske izložbe so v neki meri podobne časopisom. Ko še časopis ne izide, je pričakovanje na časopis veliko ter naraste do viška, ko prvi izvodi zlete natisnjeni iz rotacijskega stroja. Ko pa je časopis star nekaj ur, je že zelo malo zanimanja zanj, ko je star dan ali dva, sploh ni več zanimanja.
Tako nekako je z izložbami. Ko se delajo, se že začne zanimanje za nje in to zanimanje ostane živo vse dni, dokler še ni potekel dan, za katerega so pripravljene. Ko pa mine sv. Miklavž, se že isti dan nihče več ne zmeni za Miklavževe izložbe. In parkeljni, ki še obvise 7. ali 8. decembra v izložbi, zgledajo silno stari, kakor da bi prespali leto. Cim prej jih je treba vzeti iz izložbe, ker so že neaktualni in jemljejo vsej izložbi aktualnost. A tudi izložba mora biti vedno aktualna.
Prestari predmeti v izložbi so kakor zastave na hišah, ko vise še drugi ali tretji dan po državnem prazniku. Vsakemu kriče, da je tu nekdo zanemaril svojo dolžnost!
Ivanjkovci
Kakor smo že javili, bo naš vsakoletni vinski sejem, vezan z razstavo, v torek dno 10. t. in., od 8. ure naprej. Med vinogradniki vlada veliko zanimanje za razsla-\o. Prijavljenih je čez 100 vrst vin izključno iz ormoško-ljutomer-akega okoliša, in to iz najznamenitejših vrhov, sortirano in iz mešanih nasadov. Vina so se prav lepo zgradila in ima vsakdo, ki se za nakup vina iz tega vinskega predela zanima, tako najlepso priliko, da se. o kakovosti vin osebno prepriča in, da stopi v direktno zvezo s producentom.
Sejem je pripravljen v dvorani tik kolodvora, železniške zveze so sem in tja ugodne. K udeležbi vabimo vse gg. gostilničarje in vinske trgovce, kakor tudi vse druge, ki se zanimajo za vinogradništvo, to prelepo panogo kmetijstva.
Na obmejni postaji v Mariboru
bo treba v najkrajšem času povečali prostore za nemško obmejno policijo in carinsko ekspozituro. Pred tremi leti se je peron znatno podaljšal in je bilo dozidanih več prostorov za takratne avstrijske obmejne urade. Prostori pa so kmalu postali premajhni in jih bo treba razširiti. O tem se je razpravljalo tudi pretekli
teden na konferenci o ureditvi obmejnega prometa v Mariboru. Jugoslovanski strokovnjaki so pristali na nemško zahtevo. Posebna komisija pregleduje sedaj prostore, da dožene, ali bo treba zopet zidati ali pa bi se brez tega mogli dobiti potrebni prostori. Ker so tudi kolodvorski uradi zelo na tesnem, bo uajbrže treba zopet peron podaljšati in dozidati nekaj sob. Ker je Maribor velika obmejna postaja in je kolodvorsko poslopje le enonadstropno, je peron v Mariboru najdaljši v Sloveniji in morda celo v Jugoslaviji.
Gospodarsko sodelovanje med Nemčijo in Češkoslovaško
Med Nemčijo in Ceško-slovaško je bila tik pred božičem podpisana carinska in trgovinska pogodba. Nemčija se je z novo imgodbo zavezala, da bo dobavljala češkoslovaški premog, stekleno blago) porcelan in kemikalije, Češkoslovaška pa bo ta uvoz kompenzirala z dobavo: 6600 vagonov pšenice, 3000 vagonov ječmena, 7000 vagonov ovsa, 5400 vagonov pšenične moke in 15()0 vagonov otrobov. Češkoslovaški izvozni predmeti se cenijo na 2100 milijonov Kč, približno eno tretjino vsega čsl. izvoza. Poleg tega so dovoljene Češko-slovaški velike carinske olajšave.
Zgodovinske beležke o kartelih in monopolih
V.
Kartel soli v 17. stoletju
Zelo zanimiv kartel je bil ustanovljen 1. 1649. med solnimi rudniki Bavarske in Tirolske. Z njim eo bili razdeljeni trgi ter določena skupna cena, pod katero niso smeli rudniki prodajati soli. Izenačena eo bila tudi dovoljenja za preprodajalce ter plačilni pogoji in roki. Preprodajalec, ki ni izvršil vseh svojih obveznosti le do enega Člana kartela, ni mogel več dobiti 6oli. Ustanovitelji kartela so se tudi medsebojno obveščali o konkurenci na trgih, zlasti pa o vsaki pošiljki morske soli, ki je prišla iz Francije ali Burgundske. Rit je to tipičen kartel, ki se ni prav nič razlikoval od sedanjih kartelov j>o svojih določbah glede razdelitve trgov, določevanja cen in prodajnih pogojev.
Ifudniki v Burgundiji so hoteli postopoma prevzeti prodajo na tr-
gih bavarsko-tirolskega kartela. V ta namen so začeli prodajati v drugi polovici 17. stoletja jied lastno ceno. Ravarsko-tirolski kartel je odgovoril tako, da je tudi sam znižal cene. Po večletni borbi, ko se je spoznalo, da nobena stranka ne more zmagati, je bil leta 1659. ustanovljen na iniciativo zasebnih lastnikov burgundskih rudnikov kartel, ki je bil sklenjen popolnoma v duhu modernih mednarodnih kartelov in ki je bil podoben kartelu, kakor sta ga sklenila 1. 1361. napolski in francoski kralj. Ta kartel je natančno določal razdelitev prodaje, nadalje prodajne cene in vse drugo. Strogo je bilo prepovedano zniževanje cen ter dajanje ugodnosti in dovoljevanje odlogov plačil preprodajalcem. Ta kartel je bil dostikrat obnovljen ter je trajal celo vrslo let. Veljavnost kartela je bila. tudi uradno priznana pod izgovorom potrebe, da se povečajo dohodki tiska in da se država finančno utrdi za primer vojne proti n-eprijateljem krščun-j stva.. Knezi in vladarji, ki *o bili lastniki karteliranih rudnikov ><>
tudi vodili politiko, ki ie bi1 a v skladu z interesi kartela. Sicer pa je njih zakonodaja kartele strogo prepovedovala.
Izredno zanimiv je bil tudi kartel popra, ki ga je ustanovil trgovec Konrad Roth iz Augsburga. Na podlagi prodajne pogodbe s Portugalsko je dobil Kotli monopol trgovine s poprom za Evropo za celo vrsto let. Da bi mogel plačati velikansko nakupno vsoto za poper, je ustanovil z nekimi portugalskimi tvrdkami posebno združenje. Ves kapital je bil razdeljen na 30 delov, od katerih je zadržal Roth za sebe 12’5, portugalske tvrdke so dobile 10, italijanske pa 7‘5 delov.
Medsebojna konkurenca se je izločila z razdelitvijo trgov. Ta se je izvršila takole; Nemčija, Holandska, Poljska in orient so bili dodeljeni Rothu, Portugalska, Španija, Francija in Anglija so bile dodeljene portugalskim trgovcem, Italija pa italijanskim tvrdkam. Če je kdo prodajal poper na trgih, ki so bili dodeljeni drugim, je moral za' to plačati veliko odškodnino do-tičnemu, ki je bil zaradi tega oško-
dovan. Ta kartel se je imenoval
»Thiiringische Pfeffergešellschaft«.
Karteli v 18. in 19. veku
V 18. in 19. stoletju nudijo mo-nopolitična in kartelska gibanja v svojih zadnjih fazah, ki se zaključujejo v modernih kartelih in tru-stih, približno isto sliko kakor v prejšnjih stoletjih. Niti najvažnejši svetovni dogodki kakor n. pr. francoska revolucija ali v Angliji odprava znanih »ghilde« ter odprava zaščitnih carin in uvedba svobodne trgovine niso imeli pomembnejšega vpliva na nadaljnji razvoj kartelnih organizacij
To najbolj dokazujejo razmere, ki so vladale v Angliji. Čeprav je krona prenehala dovoljevati kartele s posebnimi koncesijami, se je vendar trgovinska in industrijska organizacija države razvijala vedno bolj na ]>odlagi kartelov in monopolov. Kljub ponovni izdaji zakona, ki je prepovedoval ustanavljanje kartelov in monopolov ter kljub strogim kaznim za one, ki so kopičili blago, so se monopoli in karteli razvijali še nadalje.
Tako je n. pr. prej omenjeni premogovni kartel v Newcastlu trajal skoraj 100 let kljub začasnemu prenehanju zaradi težkoč z raznimi udeleženci, ki niso bili zadovoljni z dodeljenimi jim kvotami. Šele 1. 1845 je ta kartel razpadel, ker so začeli obratovati mnogi novi premogovniki ter je cena premogu rapidno padla. To je napolilo proizvajalce iz Durha-ma, da pripravijo načrt za ustanovitev novega kartela. Ta kartel pa se le ni mogel ustanoviti, ker se ni moglo doseči soglasje med pretirano velikim številom konkurentov. Neki proizvajalec premoga iz Durhama je takrat izjavil v parlamentu, da je prodal nad 10.000 ton premoga i>o ceni, s katero ni mogel kriti niti stroške proizvodnje. Kljub ugodnim pogojem prodaje premoga v Evropi v letih 1850 do 1872 je trajala ta obupna situacija za angleške lastnike premogovnikov še nadalje, da so imeli velike izgube.
(Konec pdhodnjiE.)
Težka	induttriiav Rafiji
Nemška lisla »D.er. deutsche Mon-tandiensk in »Metali und Erz:: poročata v svojih zadnjih številkah zelo obširno o stan ju sovjetske težke industrije. 01 a časopisa ugotavljata, da se naert proizvodnje v težki industriji v Rusiji ni posredi. Pri tem. pa se dvomita, če so resnični podatki, ki jih navajajo ruske oblasti. Seveda pa se je absolutno proizvodnja povečata, le relativno je mnogo manjša kakor v podobnih podjetjih Nemčije. Bogastvo Rusije na rudah je neizmerno in zato tudi v vseli državah raste zanimanje za rusko rudo in kovine.
Po podatkih Zveze narodov pa
je rastla v Rusiji proizvodnja železa takole:
surovo železo surovo jeklo leta mesečno v 1000 tonah
1929.	362	407
1932.	513	490
1935,	1.042	1.034
1930.	1.193	1.362
1937.	1.210	1.485
V vsem letu 19‘>7. je znašala po podatkih Zveze narodov vsa proizvodnja surovega železa 14 520.000 ton, surovega jekla pa 17.820.000 Ion. To se v glavnem tudi strinja s podatki nemških listov. Rusija je po teh podatkih v proizvodnji surovega železa in jekla na 3. mestu, za Združenimi državami Sev. Amerike in za Nemčijo.
Doma in po svetu
Davčni oddelek finančnega ministrstva je ukazal vsem finančnim direkcijam, da zelo poostrc kontrolo nad proizvodnjo električne struje ter da pazijo na to, če se vedno in v polni višini plača državna trošarina na električni tok.
Minister za socialno politiko Cvetkovič je izdal odlok, da se ustanovi zavod za zaščito mater in otrok v Skoplju. Že prej pa je minister Cvetkovič 'Odločil, da se
TRCOVCI, VISOK ZASLUŽEK!
Nudim Vam, ako naročite reklamne čokoladne garniture »JADRAN na dobitke:
1 dinarske garniture po 800 kom. čokolad za din 620'— (zaslužek din 180-—):
Yi dinarske garniture po 1000 komadov velikih napolitank in posebej še 100 velikih čokoladnih in 100 igračk-dobitkov, tako da dobi vsak 5 kupec še posebno nagrado in zadnji krasno namizno uro za din 390'— zaslužek din 110’—);
'/■< dinarske Sportista garniture po 1000 velikih napolitank s 30 albumi, v katere se lepijo slike, ki so v napolitankah in 2 veliki usnjeni nogometni žogi kot nagrade za din 390’— zaslužek din 110’—). Vse franko Vaša postaja po povzetju.
Jadran« čokoladne garniture Vam nudijo najvišji zaslužek, so od vseh najbolje sortirane in so dober prodajni šlager. Poskusno naročilo Vas bo prepričalo. Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK VITOMIR, CELJE
ustanovita taka zavoda tudi v Beogradu in Sarajevu.
Za novega šefa kabineta ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje je bil imenovan Boško Nastasijevič, sodnik upravnega sodišča v Beogradu.
Izšla je uredba o pravnih fakultetah, s katero je pouk ra vseh fakultetah unificiran. Za stare dijake stopi nova uredba v veljavo v šolskem letu 1941,42.
Jugoslov. špeditersko podietje Blum in Poper, ki obstoji že 15 let v Zagrebu, je preneslo svoj sedež iz Zagreba v Beograd, kjer je ustanovilo že leta 1936. svojo podružnico. Ta je. tudi imela večje poslovne uspehe, ko centrala' v Zagrebu.
Dr. Ant. Ratajec, bivši ravnatelj gimnazije v St. Vidu je umrl. Bil je znan matematik ter se je udejstvoval tudi leposlovno. .Zlasti pa je slovel kot odličen šolnik.
Ker so nekateri špekulanti takoj hoteli izkoristiti novo uredbo o podelitvi drž. obveznic dobrovoljcem, je odločilo kmetijsko ministrstvo, da ne bo mogel v imenu dobrovoljcev nihče zahtevati teh -obveznic, ker bodo mogli to storiti le dobrovoljci in njih zakoniti dediči,
Naš novi rušilec »Beograd« je te dni uspešno končal poskusno vožnjo. Sedaj napravi poskusno vožnjo še »Ljubljana«, rušilec iste velikosti.
Četrtinsko vožnjo je dovolil prometni minister vsem udeležencem glavne skupščine Jadranske straže, ki bo od 11. do 13. februarja v Zagrebu.
Tvornica »La Dahnatienne« je
instalirala v Šibeniku tri velike
Naročajte in širite; ..Trgovski list**!
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. udr. z o. za«.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte. Strace. i uurn a m. šolske zvezke, mape, o dimna in e k n i i-žice. risalne bloke itd
Ustanovljeno 18 3 0
»■log« vuh vrat stekla, porcelan« in keramike. Stavbno In umetno steklarstvo. Ipecialna »atoga in okvirlenje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
\Volfova ulica štev. 4
Telefon 33-80
Naipopolneiii žarometi proti megli in ostali avtomaterial
M. BAHAR - LJUBLJANA
Celovška c. 38 — Telefon 22-92
peči za izdelovanje silicijskega mangana.
Tvornica cementa »Split« je popolnoma ustavila obratovanje ter je zaradi tega okoli 700 delavcev brez posla. Tvornica je ustavila delo, ker so njena skladišča in silosi polni blaga, ki ga ne more prodati.
Iz Trogira se je začel izvoz cvetače v Zagreb in Ljubljano. Tudi izvoz salate in mladega krompirja se je že začel iz Dalmacije.
Dubrovnik dobi civilno letališče.
V Beogradu je bila v ponedeljek slovesno blagoslovljena nova- ženska obrtna šola.
Omejitev železniškega blagovnega prometa skozi St. Ilj, ki jq je brez potrebe uvedla pred kratkim uprava bivših avstrijskih železnic, je bila sedaj razveljavljena.
Vlomilci so vdrli v davčni urad v Ptuju in odnesli za 320.000 din kolkov.
Ker je začel sneg v južni Srbiji hitro kopneti, so nastale v nekaterih krajihrvelike povodnji.
Bolgarski proračun za leto 1939. izkazuje 7.729 milijonov levov izdatkov ter je za 405 milijonov levov večji ko lani.
Za novega angleškega veleposlanika v Rimu bo imenovan dosedanji angleški poslanik v Ankari sir Percey Loraine, kj- izhaja iz stare plemiške rodbine'm ki velja zlasti za dobrega poznavalca sredozemskih vprašanj.	.
Jan Masaryk, bivši londonski poslanik češko-slovaške je odpotoval v Združene države Severne Amerike, kjer se bo za stalno naselil.
Zaradi atentata na neko gostilno v olšavskem okrožju so Poljaki zopet izgnali 100 čeških rodbin. Da bi bili Cehi v zvezi z atentatom, ni dokazano.
Na Češkem fco odpuščenih okoli 42.900 državnih nameščencev. Od teh je 21.000 omoženih uradnic ter
Dobave - licitacije
Direkcija drž. železnic v Subotici
sprejema do IT. januarja ponudbe za dobavo lesenih kock za tlak.
Direkcija drž. rudnika v Banji Luki sprejema do 26. januarja ponudbe za dobavo nikel-eadmium akumulatorskih lamp.
LICITACIJE Pri Upravi policije v Ljubljani
bo dne 25. januarja ofertna licitacija za nabavo zakovic.
Pri Upravi policije v Ljubljani bo dne 25. januarja ustna licitacija za dobavo zimskih zelenih bluz, zelenih hlač, kap s kokardo, do-
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodaio „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
„AGA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
DOMAiE
ČISTILO
Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, steklenine itd. res neobhodno potreben, ker Vam osnaži vse brez uporabe kakih drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Za cenjena naročila se priporoča
SLAVIN!
5000 uradnikov, starih nad 60 let, 16.000 uradnikov pa ima nad 55 let.
Berlinska vlada je baje predlagata v Budapešti, da vrne Madžarska Slovaški mesti Užhorod in Munkačevo. Vest samo registriramo.
Madžari so dosedaj izgnali iz Madžarske 1404 slovaških učiteljev, več sto pa so jih zaprli.
Poljska policija je odvzela potni list glavnemu tajniku nemške glavne nacionalne organizacije na Poljskem.
Glavni sodelavec voditelja klaj-pedskih Nemcev dr. Neumanna Christian Klus je bil od neznancev umorjen. Listi trde, da gre za političen umor.
Ves francoski tisk živo komentira Daladierovo pot v Afriko in konstatira, da je to potovanje dokazalo nerazdružljivo celoto francoskih kolonij s Francijo.
Vsa nemška dekleta, stara manj ko 25 let, morajo prebiti eno leto v obvezni delovni službi.
Velik veleizdajniški proces se začne dne 4. januarja v Berlinu proti književniku Francu Nikischu in 20 njegovim pristašem, ker da so že pred narodno-socialisfičnim preobratom pripravljali atentate na vodilne osebnosti narodno-socialističnega gibanja.
Angleška filmska industrija namerava v Luksemburgu ustanoviti centralo za svojo filmsko propagando na kontinentu. Tu bo postavila filmska industrija tudi svojo radijsko in televizijsko postajo.
Rekruti Sovjetske Rusije ne bodo več prisegali mednarodnemu proletariatu, temveč sovjetski vladi.
Židje v Avstriji so prijavili, da imajo skupno 2,04 milijarde RM premoženja, od tega 321 milijonov v podjetjih, 266 v vrednostnih papirjih, 521 v nepremičninah, ostalo v gotovini in drugih vrednostih.
lamic, jahalnih in 1 črnih dolgih hlač ter 1 uradniškega mundirja.
Pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani bo dne 11. januarja licitacija za dobavo vulkanskega zimskega olja; dne 12. januarja licitacija za dobavo lesa za železniške delavnice; dne 24. januarja pa bo licitacija za dobavo držajev dvodelnih zavornih cokelj.
Pri Upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bodo naslednje licitacije: dne 11. januarja za dobavo avtomatskih izključilcev, platnenih in bombažnih krp; dne 13. januarja za dobavo hronome-trov; dne 28. januarja za dobavo usnja; dne 30. januarja za dobavo kartonskih patron; dne 31. januarja licitacija za dobavo avto-ga-silskih priprav in potrebščin; dne 1. februarja bo licitacija za dobavo cinka, aluminija, kositra itd.
Pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 13. januarja licitacija za dobavo kavčukastih in drugih cevi.
Pri Upravi Vo.jno-tehničnega zavoda v čačku bo dne 13. januarja licitacija za dobavo železa, dne 20. januarja pa licitacija za dobavo elektronskih cevi, kondenzatorjev, žarnic itd.
Pri Upravi zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo, bosta dne 16. januarja licitaciji za dobavo to-luola, dušikove kisline in oleuma.
Pri Centralni direkciji drž. rudarskih podjetij v Sarajevu bo dne 17. januarja licitacija za dobavo kavčukaste preproge.
Pri Štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu bo dne 21. januarja lici-
POSOJILA
različna, proti primernemu jamstvu
preskrbim
hitro in strogo kulantno
RUDOLF ZORE. Ljubljana
GLEDALIŠKA ULICA 12 Telefon 5810 Znamka 3 Din
tacija za dobavo bencola, dne 23. januarja pa licitacija za dobavo aeroplanskega platna.
Sejmi
9. januarja v Krki (Vidmu), Žirovnici, Središču, Novi cerkvi, Šmarju pri Jelšah.
10. januarja: v Metliki, Kamniku, Ormožu, Mariboru, Dolnji Lendavi.
11. januarja: v Celju, Ptuju, Trbovljah, Planini (okr. Šmarje pri Jelšah).
12. januarja: v Turnišču.
13. januarja: v Mariboru.
14. januarja: v Podčetrtku v Ve-račah, Brežicah, Celju, Trbovljah, Marija Gradcu (Laško), v Laškem.
Petek dne 6. januarja. 9.00: Napovedi, poročila — 9.15: Plošče —. 9.45: Verski govor (Filip Terčelj)
— 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11.15: Koncert godalnega okteta (plošče) —11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi, poročila - 13.20: Plošče
— 14.00: Otroška ura (Vinko Bitenc) — 17.00: Kmetijska ura — 17.30: Domači zvoki (plošče) — 18.00: Sv. trije kralji, zvočna igra.
— Napisal Joža Vombergar. Igrajo člani rad. igr. družine, vodi ing. Ivan Pengov — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvon« — 20.30: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.30: Angleške plošče.
Sobota dne 7. januarja. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: Otroška ura:
a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih;
b) Gašperček —	17.50:	Pregled
sporeda — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Pogovori s poslušalci
— 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Beseda k prazniku (F. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) — 20.30: Vesel živalski krog
— Pisan večer. Izvajajo člani rad. igr. družine — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Radijski orkester.
Nedelja dne 8. januarja. 8.00: Šramel »štirje fantje« — 9.00: Napovedi, poročila — 9.15:	Prenos
cerkvene glasbe iz trnovske cerkve
— 9.45: Verski govor (dr. Ciril Potočnik) — 10.00:	Wurliške orgle
(plošče) —	10.15:	Citraški trio
»Vesna« — 11.00: Plošče — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Bežigrajsko pevsko društvo, vmes plošče — 17.00: Kmetijska ura: Kreditne zadruge in varčnost na kmetih (dr. Basaj Jože) — 17.30: Veselo popoldne. Sodelujejo: ga. Dragica Sokova, gdč. Poldka Rupnikova, Svetozar Bdnovec in Tone Petrovčič ter radijski orkester — 19 00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Melody-jazz — 20.30: Radijski orkester — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plošče.
Ponedeljek dne 9. januarja. 12.00: Šramel Škerjanček — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Iz daljnih dežel (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Zdravstvena ura: Mladeničem in mladenkam na pot (dr. Anton Brecelj) — 18.20: Valčki (plošče) — 18.40: Iz slovenske glasbene zgodovine (dr. Jos. Čerin) — 19.00: Napovedi, poročila
— 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.10: Ljubljanski godalni kvartet: Beethoven: Kvartet št. 2 op. 59, Verdi: Kvartet
e-mol   22.00: Napovedi, poročila
  22.15:	Koncert	lahke	glasbe
(Mirko Premelč in radijski orkester).
TRGOVCI!
Damske in otroške predpasnike od navadnih do najfinejših kvalitet izdeluje na veliko tvrdka
F. I. GORIČAR
LJUBLJANA. Sv.	c.	39
Izvrsten kroj, lepi vzorčil Zahtevajte ponudbe 1
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.