Le s trdim in zagnanim delom do vrhunskih dosežkov
Pred dvajsetimi leti je dr. Mirko Cuderman, ki je zboru skozi dve desetletji zvest kot umetniški vodja in dirigent, dal pobudo za ustanovitev društva oziroma mešanega pevskega zbora Consor-tium Musicum. Zapolnil naj bi vrzel v programih profesionalnih glasbenikov s področja poustvarjalne vokalno-instrumentalne glasbe. Mešani pevski zbor sodi danes s svojimi dosežki gotovo v sam vrh slovenskega zborovskega petja.
»Seveda smo doslej imeli številne a cappella koncerte,« sta se nasmehni-la predsednik zbora Srečo Valant in tajnik Janez Kranjc. V zboru prepeva-ta že 20 let, torej od vsega začetka.
Delujemo kot samostojno društvo, v katerem so se doslej izmenjali števil-ni pevci. Začelo nas je 35, zdaj pa šteje zbor 64 članov. V glavnem so to dijaki in študentje, tretjina pa nas je redno zaposlenih. Naši poklici so silno pe-stri: od delavcev v proizvodryi do dok-toijev znanosti. Denarna sredstva, ki so žal vedno bolj skopa, dobimo od Zveze kulturnih organizacij občine Ljubljana Center in Ljubljanske kul-turne skupnosti, ker sodimo med dru-štva posebnega pomena. Precej denar-ja pa prigospodarimo s svobodno me-njavo dela. Naš dirigent in tudi drugi, kl kaj postorijo za naš zbor, se odpove-do honorarju y korist društva. Del fi-nanc nam torej kane tudi na ta način. Sodelujemo s Slovensko fdharmonijo, RTV Ljubljana in Cankarjevim do-mom. Nekaj sredstev dobimo še za na-stope, obenem pa z navedenimi inšti-tucijami ohranjamo dobre odnose (na primer najem dvoran pod ugodnimi pogoji), se je razgovoril Janez Kranjc.
Srečo Valant ga je nato dopolnil ta-kole: Naš zbor ima predsednika, pod-predsednika, tajnika, 6-članski uprav-ni odbor, nadzorni odbor, arhivarja in disciplinsko komisijo, ki je na srečo zelo pasivna. Srce našega zbora je se-veda dr. Mirko Cuderman kot dolgo-letni umetniški vodja in dirigent. Let-no naštudiramo vsaj 3 celovečerne programe, včasih tudi 9. Železnega re-pertoaija nimamo, saj predstavlja vsak naš koncert umetniško celoto. V letoš-nji sezoni, torej od septembra lani do sedaj, smo naštudirali že 6 programov. V letu 1967 smo na primer imeli 12 koncertov z različnimi programi. Pre-pevamo rrtelodije vseh stilnih obdobij: od renesanse do današnje glasbe. Me-rilo za izbiro skladb sta v prvi vrsti tehtnost in kvaliteta, v drugi pa po-gostnost izvajanja. Zato smo doslej
imeli na sporedu vrsto premiernih iz-vedb in tudi praizvedb. Poseben po-udarek dajemo glasbi slovenskih av-torjev naše preteklosti in sedanjosti. Bržčas smo edini, ki skušamo pou-stvarjati kantatna in oratorijska dela.
Biseri svetovne glasbe
V svoj spored so uvrstili največja dela - bisere svetovne vokalno-instru-mentalne glasbe (Bacha, Handla, Ha-ydna, Mozarta, Beethovna, Dvofaka, Brahmsa, Verdija, Brucknerja in dru-gih) ter naših skladateljev (Jakoba Gallusa, Janeza Krstnika Dolarja, Ga-brijela Plavca, Stanka Premrla, Anto-na Lajovica, Hugolina Sattnerja, Jan-ka Ravnika, Marjana Lipovška, Uroša Kreka, Lojzeta Lebiča, Ubalda Vrabca in drugih). V okviru koncertov za RTV Ljubljana in Slovensko filharmonijo (abonmaji) so sodelovali z vrsto priz-nanih domačih in tujih dirigentov. Zbor je pel tudi na letošnji slovesni podelitvi Prešernovih nagrad.
In kam vse jih je zaneslo na gostova-njih? Njihovim koncertom so lahko prisluhnil. ljubitelji petja širom po Sloveniji: od Stajerske do Primorske (Zemono, Nova Gorica) in od Gorenj-ske do Bele krajine. Njihovi glasovi so odmevali v sloviti dvorani Lisinskega v Zagrebu in na Niških horskih sveča-nostih v Nišu. S posebno ljubeznjjo so prepevali zamejskim Slovencem v Ita-liji in Avstriji. V Italijo so se odpravili na daljšo koncertno pot celo dvakrat, gostovali pa so še y Cehoslovaški. Po-brateni so z Mešanim pevskim zborom bratislavskih učiteljev iz Bratislave.
Priredili so tudi vrsto tematskih koncertov, posvečenih določenim zvr-stem glasbe: slovenska Ijudska glasba z naslovom »Koroška v pesmi«; dva zaporedna koncerta slovenske zborov-ske glasbe (skupaj so zapeli kar 56 pe-smi) kot zgodovinski prerez na tem področju ustvarjalnosti pri nas in kon-cert nemSke zborovske glasbe.
Nastopi in priznanja
Dirigent dr. Mirko Cuderman, ki di-rigira tudi Komornemu zboru RTV Ljubljana in zboru Akademije za glas-bo, je za zborovodje vodil seminar o iz-vajanju vokalno-instrumentalne glas-be s praktičnimi primeri. Udeležili so se ga številni zborovodje in je bil zelo dobro sprejet. Zbor Consortium Musi-cum je nato prepeval še na seminarju o baročni glasbi v Narodni galeriji in s koncertom protestantskih pesmi, ki je bil odmeven tudi izven naših meja, popestril seminar »Protestantizem in Slovenci« v okviru Slovenske akade-mije znanosti in umetnosti.
Vsaki dve leti se udeležijo tekmova-nja slovenskih pevskih zborov »Naša pesem« v Mariboru. Vsakokrat so tu dobili zlato plaketo mesta Maribor in nekajkrat najvišje število točk po oce-ni strokovne komisije. Prvo mesto so dosegli tudi na radijskem tekmovanju »Naši zbori pred mikrofonom« v orga-nizaciji RTV Ljubloana. Ob 15-letnici svojega delovanja je zbor prejel Gallu-sovo plaketo, pevci pa GaUusovo znač-ko glede na svoj zborovski pevski staž.
Doslej so snemali za Radio Ljublja-na. Na gradu Krumperk so za tamkajš-nje turistitno društvo posneli kantati Matije Tomca »Adam Ravbar« in »Ja-ničar« (na besedilo Antona Aškerca). Na kasete in plošče (19 velikih plošč) imajo posnet ciklus »Musica sacra Slo-venica«, ki tematiko zaokrožuje najpo-membnejše dosežke tovrstne glasbe na Slovenskem. Pri tem so posvetili posebno pozornost izvirnosti besedil in not, kar ima nedvomno tudi muzi-kološki pomen, ker ta oblika glasbe tone v pozabo.
Trdo in zagnano delo
Pevci in pevke zbora Consortium Musicum se med seboj dobro razume-jo. Veže jih ljubezen do petja in resne-ga, trdega dela v zboru. Nekateri se na vaje, ki jih imajo vsak ponedeljek in sredo od 19.45 do 22. ure na Krekovem trgu 2 v Ljubljani vozijo od dalef: z Vrhnike, iz Logatca, Kranja, Tržiča, Domžal, Stične, Postojne. V prijetno pevsko sobo so na lastne stroške in s prostovoljnim delom preuredili pro-stor, ki jim ga je odstopila ZKO občine Ljubljana Center in jo zdaj uporabljajo tudi še za druge dejavnosti.
In kaj veže na zbor moja prijetna sogovornika, da sta mu zvesta že pol-nih 20 let?
Srečo Valant: »Veselje do petja seve-da, odličen program, ki ga zna naš umetniški vodja pripraviti za vsako se-zono posebej, in intenzivnost vaj. Na njjh se resnično ne moremo dolgočasi-ti. Čudoviti občutek, ki ga ima človek po dobro zapeti pesmi pred občin-stvom, se ne da opisati. Hkrati sem izjemno vesel, da sem član zbora, ki je pel skladbe, ki predstavljajo umetni-ški vrhunec v svetovnem smislu. Se-veda pa je delo v zboru odvisno tudi od tega, kako resen si, s kakšno vnetno in odgovornostjo hodiš na vaje, saj le tako lahko obvladaš program in ga znaš.«
Janez Kranjc: »Vsekakor se pridru-žujem mislim svojega pevskega kole-ga. Omeniti moram, da zbora ne pove-zuje predvsem družabnost, temveč ak-tivno sodelovanje na vajah in na-stopih.«                               Silva Šuc