St. 41.
V Gorici, 10. oktobra 1884.
Tedaj XIV
„So5a" izhajii vsnk petck iu velja
po pogtiprejenmua ali v Gar'ui na don:
poSiljana:
Vse leto    .....   1.40
[»ol !pta.......-'.20
Cetvrt lcta           .....I.lu
Prt yziianjlsli in   ?,.'•. tudi     -i ..vi,.
sUmicah" su piacuje a* imvauu¦< u-i-mj.-
tio vrsto:
8 kr, t<> so tiska 1 icrat
« I! I '.'.   I; 3 '.!
SOČA
Posamezoe Stevilke ae dobivajo po 8 kr. v tobaiffiinfcah v gosposkf ulicl Mteu ..trek krnji" na starem trgu in v nmiski ulicl tor v Trstu, via Ca-Borma, J{.
Dm-isf iin.j se blagovoljno posiljajo nn-diiiM vn ,.Soet"< v Gorici na Travniku 10, r., navmnina. pa opravnifitvu „So5ef«.._ Via dolla Croce St. 4. II.
kokopisi so ne vraCajoj dopiai naj ae blagovoljno frankuiejo. — Delalcem in drugini ucpremo^nini se uaro&iim auiia, ako»e oglase pri Qpravuifclvu.
Mir ? da ! pa po&ten,
Mir in sdoga sti lepi reci; a ti roCi potrobujeti jK»g»>jev za svoj ohstauek. Zaslonj bos priporotal mir, kjer ni potrebnih pogoji-v, pravice, /u njogovo vzdrza-ujf. Kdor bote v result mir uarcditi, mora odstra-nili zavire mini, krivioo; dokier inu4uiir naiavne za-dizko, hi inoguiV, da hi ubstal. iv«l«r v takib lazmo-rah npije po piru iu slogt, ka/o, da mini no. pnzna. Ni'inir in nesluga nast&ueti, ka«l.ir so kori^ti krtzajo. Kdor hoce mir uvesli, uaj koristi in pravuv puvicno razdeli; prutiiu ohratu uiir. Kiivicuo y. ako so v b>«ji uveh strank za gututue in du^iie. kutirii zahtova mir tako, da so gla<nej>>i strauki vso dovoli, -kroumrjsi in poniznt jh\ pa vse odreiV. To se no pravi in i r de-iati, ampak krivieo potrditi.
Uadi prizisavamo, da mir jo na mungt' strani koristi;u in polrobeu ; zato ga priporocamo ovojim ci-tateljom v torn o/ini, da se s-podobno iu Oluvenko ve-dejo proti vsakemu, da m» zdr/ujijo otrotfaiij, s ka-terimi hi drugi phlejo venoo. noukrotljive mporeduo-liti, da pottpe/ljuo tu z mn«:giiu zatajcvaujrm pu'iut-Sajo prozirarfjt' in ovitanje v Vhi-traui-kem napiedku. Alt tfga no iiioreiiiu rwfii .svojim cit.ituijom, da uaj so odpovojo Oloveikim iu di/avljaufekiui pravioaui, kcr tio uokatoriin Itaisjtuoin trn v pt-ti, dnij»aOelu mor.di rofti tudi pwho>tiitki»ui, uaj ^e odpuvoja >v»*j«-iu« jiusi\stvu, ker dr«(:ii6: tu< b(id» tuicb z t</|»»iji mini, tea j<3 imj-vc*j« dobro. Ni vsak nt:r pnpuiucila viclou, umpak le t^.tu ki jo pistcn, do-toj'-n, nunalou. Zato pravi tudi odroiouik, da id priiiest-I mini na t-vet, auipak boj. iu oorkev uiur.i nikuli mini, ampak se vodno b o j u j e ; kaj bi bilo s to napravo, ako bi zarad mini vse privwlila, kar ojoui nasprotniki od nje zah-tevajo V
Mod mlrum iu tnirorn jo vdik razlofck. 1'ogosto se zahtuva thti mir, ki ua^anr, ko kdo komu zau-Suico pritiMie, nc da bi he ta za to zmouil. Ni kaj reci takPinu premagovanju sebo, ali zakaj so to prav od nas zabtova? uaj dajo nasi nasprotniki zau^nico cebt iu uaj pokaiejo miroljubnost; k cenm bi bili mi vt'dno le naklo. oni pa kladvo 'i Xe brepenimo po torn, da bi bili klaovo. pa tudi naklo nottiuo biti. Pogoj iniru je pravita: kjer t»e   pravica  spoStuje, se
USTEK.
Tr8atarske pripovedke.
II.   0  aezidaoji  c6rkvice M. D- Lavretaoske v Trenti.
Grof Attems je bil general. Imel je trn Kristov: zato pa je dobil vsako bitko. Nekedaj je cbk'gal me-ato na YlaSkem. Spi§e pismo ter je poSlje v mesto: „Podajte se I Ako se mi ne podate z lepa in bom mdraa mestofi silo vzeti, tedaj oe|prizauesem niti otro-ktt v maternem carocji." OJgovore mu iz inesta: Ne podamo se, dokler tmamo le Se jedncga mo^a! General uaskofii mesto, vzame je la res dene vse pod met. Cez tri dni pride mladenka iz neke kleti, pnnese poluo ruto zlatov seboj ter prosi milosti. Peljejo jo pred gencrala. Aon de: Kar scm dejal, sem deja!! Tudi njej uka^e glavo vzeti; zlate pa si prisvoji. Od tega Casa ni imel vet miru ne po nofti, ne po dnevi. Gre k spovedi v Rim. Oad6 mu naloz6 v pokoro, hraniti ali iiviti polk vojakov, da se zaebi onega kiivicnega de-oarja, ali pa vzdrievati staro fabriko in zidati cerkev.
Drugi pa pravijo, da so mu v Rimu naloMi iti tje, kjer je bil 8Krotoveea, oskrbovati tarn ono fabriko in cerkev zidati. ,,Krotovece bil je prejSnji lastnik tu-kojSujega rudokopa, baron Grotta. Tudi ta bil je velik hudodelnik, NaloM mu tedaj ? Rimu za pokoro, da mora dati 3 9b svojega mesa, ali pa iti skozi ba-bilonski turen ter piinesti 3 reci v dokaz, da je bil res tam! Tri funte svojega mesa dati se Krotovcu cf zdelo nit kaj prijetno; zato si izvoli, da <5e rajSi iti skozi sbabilODski tureo.* Napoti se ia sreiSao do-
mir ohraui. Kako spo.^tujojo na§e gmotne in duSevne piavico nokateri nasi sodoielani druge narodnosti ? Ko smo boteli imoti domaco svoeanost, so nam jo razupili kot dcuiontitracijo in so nam jo tako zapve-oili. Ko jo moil uami vslod toga postala novolja, kli* fojo po miru. •- Ko se jo pri lctosnji raiJstavi kmc-njskili pridelkov poka/alo, da slovenski oddolok do-zehio kuiotijski! sole ima marsikatero pomanjkljivopt, zaupili so v svojom glasilu, „Comcnitt, 8. t. m., naj se ^lovouska kmetijska sola v sedanji sestavi odpravi in zdruzi z italijauskim oddelkom, s katerim je U bila nckdaj zdniz-na. Vsakdo bi priiakoval, da list bo pripomCal, uaj so ii»iiiaiijkljivo.sti odpravijo, ne pa da uaj so zarad toll tudi zavod odpravi. Ali ho-ceto, da no tako postopanje vzbujalo zaupljivost slo-venskoga ijmlstva do muz, ki pribajajo s takimi na-svoti na dan? Glode kmetij-oke Solo bi se ohranil mir, ako bi se Sola razpustila iu bi Slovene! k tciiiu mol-eali. Kdo mure zabtevati ali zagovorjati tak mir'r
V   i*ti SLuvilki dolzt omonjeni list sloveuske du-hovui) iu uoitoljo bro/, izjome, da kot laki t. j. v svo-jih sluzbab v corkvi \\\ v «oli politiktijejo, ter zahtevft naj vlada zadiijim trdo na piste stopa. l'olitikovaujc ni fcndi; a politikovauje v Soli ni na piavem mestu. (U>, so uahajaju taki ur.itelji, so grajo vredni; Co pa takib ni, kaj potem? Na c. k. doSki vadnici v Gorici, kateio navaja oiuonjoni list v izgted, se gotovo no poliukujo, in vendar zahtcva oni 1; ', uaj se doticui uciielji ptostavijo. Ali je to prav V uli atrdijo taka purofila mir mod narodoiua ? Po takih poroCilib se govon se4o spravi in slogi. «olske oblasti bodo goto-\o wdolo, kaj jim je ua to storiti. Ali drzuosti ten ljudij se je vaekako Cuditi; to ni italijauska predrz-nost, tCi mora biti i5e kaj zadoj.
V   takib razmerah bilo bi pac potrebno, da se naLa „Slogau zbudi iz svojegA spanja, da se posve-tuje o naseiu stanji in o potih, katere je treba ho-diti. V odburovib sojab iu javnih sbodib semoraljud-btvo podueevati, kako mu je postopati, cesa se ima ogibati in po coin mu jo brepeneti, da se obrani na posteni, piMavni in nravni poti, da se nc da zape-Ijat po izzivaujib uaSib nasprotuikov, da obrani mir iu dostojuost. Treba je, da ljudstvo v6, kako mu je postopati v dotiki z italljauisimi, in kako more varo*
spe do „babilonskega turna*. Ko stopi vanj, zagleda pri okrogli inizi kup mladenk, ki so igrale. Ilitro jim vzame joduo karto — in zapaziv§i na mizi posodo s srebernimi zlieami vzame jedno in jo utakne s karto vred v zep. Uavno se ozira, da bi §e tretjo re6 na§el, katero bi inogel vzeti seboj — ko se zakadi vanj sttaSuo velika krota ter se mu zapift v hrbet. On pa jej odscee jedno cetrt, — tehtala je celega pal stota! — spravi jo v mavbo in vrne se vesel domov. Priue-sel je tedaj 3 reci in skazal je, da je bil res v babi-lonskem turnu. Tak je bil „Krotoveca 1 (Pafi nam ni treba oraenjati, da je to le ljudska pripovedka, izro-dek njegove domi§ljije.) Tisti BKrotovec" je pridel pozneje v Trento in je tti imel rudnike v poseuti.
Zato pa so djali v Rimu grofu Attemsu generalu, da naj gre v tisti kraj, kjer je bil „Krotovec*. Zra-ven tega mu se nalo2e, da imra v Trcutarski c6rkvi-ci postaviti M. D. Lavretansko, t. j. ono podobo, ki je v boiji hisici v Loretul Attems gre na pot dojde v Trento in prinese sem Kristov trn, ter ga zazida v zuoanje stopnice gradu. Na to gre v Loreto, da bi od tam pjeuesel podobo M. D. Na poti cez morje pa oboli in umrje.
Narocil pa je (bil) svojemu bratu, naj ou gre v Trento in dovrSi, cesar sam ni mogcl.
Pa brat n» bil jeduakih mislij. Menil je mawefi, da bo vse jedno, ce sezida cerkev na Rojtcak pri Gorici. A po noci se mu ptikaze duh bratov ter mu ve-li: „Ustani in pojdi v Trento 1 tt Vea prop la§en pri-poveduje zjutia grof svojim sorodnikom o noCnej prikazni.
A ti se mu posmehujejo, Col da je le sanjal. Urugo nod se mu zopet prika2e duh, pokojuega brata ter mu de*, ^Ustani iu .pojdi v Trento; $e pridem v
vati svoje gmotne koriati, ne da bi bilo odvisno od | nasprotnih nam mo2. prcdlog gospoda poslanca Ko-cijan6ica go mora izvesti, drugafie no bo miru; Se noCejo zivoti z nami slo^uo, pomogajmo si, kakor moremo, Z miko s pridnostjo, z var^nostjo in mo-drim gospodarstvom postanemo »ami svoji; kar nam bo manjkalo, pride potem samo ob sobi. Omika na pravi podlogi in denar nam dasta, cesar zdaj 5e ni-tnamo; ce smo omikani in premo^ni, so nas bodo bali oni, ki nas zaniLujejo in prezirajo; uklanjali 80 nam bodo oni, ki nas za&mehujejo Do tistega casa bodimo mirni; Slovenec naj se varujo vsako nopoatav-iiosti, ker ta bi nam toajbolj skodovala; po poStoni poti pridemo gotovo do cilja; molcimo pa delajmo; nrihodnoat je naSa.
Dopisi
V Gorici, 7. oktobra. — Lepo svefianost imeli Kino pruteklo ncdeljo v ualein braluem in podpomem drustvu. Dasi nam ni bilo dano, da bi bili priredili ono veliko slavnost, katero smo nmneravili o prillkl imeudaua presvitluga cesarja in namenjeuega blago-slovljenja driiitvene zastave, imeli smo ae vender prav dobro in lepo. Slovencu se lahko zabranijo vellke po-jave ttjegove no\at»je udanosti, ali udanost sama do deduib viuilaijov so mu no more izpuliti. Ta vedno klije v njegovem srei in o dani priliki bo pojavi, kakor jej okolisoino puScajo. Tako je bilo z na5im dru-Stvom; velike slavnosti zaimendan presviUega cesarja uismo mogli imcti, a imeli smo majhno, ki nibilaniC mauj prisrCna.
Zajutra jo bila tiha sv. ma§a z izpostavljenim sv. R. T. pri starem sv. Antouu. Udeleiilo se je cer-kvenega opravila mnogo dtuStveuikov zodborom; med drugimi navzoCniki zapaziii smo tudi dr. viteza Ton-klija. Popoludne se je priredila domaca zabava v drustveiiih prostorih. Zabavi je bil postavljen zaSetek ob 7. uri, ali pricela se je nekaj pozneje. Udelezitev bila je muogobrojna, udelezenci mnogovrstni. Nekateri druStvetiiki ho bili prlpeljali seboj svoje dru^ino, ki so se prav dobro zabavale.   Med drugimi odlftnjaki,
tretje, ne bo dobro!" (Po drugih —„te zmeljera, kakor malin moko I".)
Tedai pa uka^e Attems napreci in se napoti iz Gorice v Trento — o pol noti. Z njim eta se peljftla §e dva druga. Pridejo semkaj, bila je huda zima, snega obilo. IScejo, kje bi bil najpripravnisi prostor za cerkev. Hoteli so jo pozidati sprva na gorccji stra-ni; kar pride ienica od Furlana h. §. 7. ter d6: ta vam jo plaz pobere. Gospoda gre gledat na nasprotuo strau „pod Gaka in se preprica, da je Lena prav go-vorila, tedaj odlo5ijo za cerkev ta prostor, kjer je se-daj. Ko cerkev dodelajo, hoCejo preneati vanjo Kristov trn, ki je bil v stopnicah zazidan. Pa ne morejo ga najti. Tu pride menib, potrka s palico in de: „Tu je; tukaj .kopljito la Res ee dela poprimejo, najdejo Kristov trn na onera mestu, ter ga preneso v cerkev.
Pozneje ga je bil Zupnik Stekar v Bole prene-sel. Ko pa gre drugi dan v cerkev, ni bilo trna vee*; a na§li so ga zopet v Trenti 1
Nekedaj je hotel tat trentarsko cerkev okrasti. A kamoikoli je stopil, napravil se je pred njim visok zid, da ni raogel eez. Moral se je tedaj vrniti. Pozneje so hudodelnika obesili v Ljubljani (po drugih v Celovci). In pred srartjo je Se to-le razodei: Tako in tako sem hotel storiti v Trenti. Tam mora pac" velika svetinja biti, da se mi je kaj takega primeriiol Po drugih je bil to le duhoveu KokoSic (iz Srpeaice doma), ki je hotel prenc3ti trn iz Treate doli. A postavil se je visok zid pred njega fin moral je opustiti topofietje.
Attems je ustanovil tu tudi posebno dubovnijo za rudokope in dolofiil, da in dajati za cerkev iu za duhovne vsako leto o sv. Juriji toliko Vina, olja itd. Treutarska cerkev je bila preraogna; §e v Bolcj jq imeia avojo polje, -^
ki so pocastili ta vecer drastva s svojo navzoSnostja, videli smo s pocetka zopet zgore imenovanega gospo-da drzavnega poslaaca, ki se je zacel za drustvene zadeve bolj zivo zanimati. Skoda, da ni dobil prepisa onega odloka, s katerim je slavno c. k. okrajno gla-varstvo prepovedalo vecjo slavuost. Prosil je zanj o pravem casu, ali dobil ga ni; zato je na Duoaji le toliko govoril o stvari, kolikor ma je bila zoana iz ustnega porocila.
Predsednik g. Povle imel je pri zabavi slavno-stni govor na cesana, katerega so navzocaiki z veliko pazljivostjo poslusali in kateremn je sledii nauduseu trikratni zlvio! vseb pricujocik na slavo io Cast pre-svitlemu vladarju. In takega moza, kakorsen je g. Povse, ki ?M in gori za cesarja, ometavajo z blatom oni irredentarji, katerim je napredek slovenskega na-roiia trn v peti. Taki nasprotniki so v cast ouemu, katerega napadajo. Slednjifi pride vender resniea na dan in pravica do zmage.
Pri domaei zabavi se je prav dobro popevalo; vrli pevovodja g. L. Pahor, ki sc jo ronogo trudil, da jo druStui ?zgojil pridnih pevccv, je ta vecer slovo jemal, ker slush* ga je klicda drugara. Hvalezuini srcera smo ga pozdravili, ko je odhajal, da je se tisti vecer odpotoval na novo svoje mesto. Hvala vrlemu gospodu za njegov trud in lep uspeh. — Tombola je pouzrocjla mnogo smeha in zabave; slucaj je nanese), da so dobiii vse dobitke oni, ki so sedeli pri eni mizi. Vsakdo ^je bil vesel tega veiera, ker v pod porta-m drustvu je clovek kakor doma; razgovarja se s svoji-mi soscdi po domace in cas mu pretece, da sam ne ve kedaj. Okolo desete ure srao se razsli polni hva-leznosti do oilbora, ki nam je oskrbel tak prijeten vecer. Le tako naprej in dobro se boino iineli.
_____________S. P.
12 Brd, 7. oktobra. — Dasi imamo zdaj trga-tev, vender pravega vcselja le ni videii, ker je pre-velik razlocok med lauskim in letosnjim pridelkom; lani taka obilnost, a letos malokje polovica lanskoga prirtelka, vtcinom le ena tretjina ali Se manj. Bodi Bog zabvaljen tudi za ta prikrajsani pridelek! Vsaj upanje imamo, da bode manj upitja in tepe&nic, ker bo cena branila prevefi popivati. Za potrebo bode pa \ina dovolj. Toda glede davkov, taks, hisnih potrebinj in stroskovf za obdelovanje zemljiSC bode viua pre-malo. — Cena ue more toliko povrniti, kolikor je vzel pomladanski mrzli dez. Gruntarjem spomladi mo-rje, na jesen gorje. — A da nam ne upade srce, bo* do ze skrbeli ti dobri ljudje. Bog jih pripelji, da bomo veseli I — Kdaj bo pa cesta cYez Gradec (Vr-hovlje) do Gonjac ? — To jajce se kuha predolgo; bo najbrze pretrdo. Nckteri ze mislijo. da bo zavrze-no. — Bog nas re§i takih kuharjev!
utis na dosle tajce. Melce bile so tako okiucane, da nikoli prej ne tako. Zlatomasmk je bil vesel, videfi toliko hvaiezaih src, in farani so bili veseli, da so niogli pokazati, kako znajo cislati moza, ki je mnogo storil v njih prid. Ljudij oil bl'znjih in.daljnih krajev bilo je siluo veliko, posebno iz onih krajev, kjer je bil zlatomasnik poprej v sluzbi. Tudi duhovnikov in prijateljev zlatomasnika je mnogo doslo k slovesnosti.
Rojstna Scutviskngorska obLina izvolila je zlato-masuika castnega obcinarjaj in doticni uiplora izrotil mu je g. zupan pri tej svecano^ti.
Primeren bil je pesnikov izrek, ki je bil na pr-vcm slavoloku in ki se glasi:
aNevenljiv venec glavo Ti obdava. In mi slovesiio Te slavimo: r31ava"!
B.
IZ Podmelca, 2. okt. — Slovesnost, kakorsne §e ni videla nasa fara in Bog ve, He jo bo se kedaj, obbajali smo tnkaj preteklo nedeljo, 28. sept. PreC.g. Miba Pirih, dolgoietni oa§ zupiiik, obhajal je tadan petdesetletnico ma§ni§tva ali zlato maso v 82. Ietu svoje starosti. Izgledna zmernost iu rednost v zsv-ljenji, kakor tudi krepka telesna postava pripoaiogle so, da je v dolgosti in trdnosti ^ivljenja prekosil vse svoje mlajse sovrstnike. Narodil se je 20. avg. 1803. y Seatviskogorski fari; kot 16 letni mladenie zapustil je dom in pa§nike svojih roditeljev ter je §el v mesto v §o!o, v prvi normalni razred; v magnika bil je posvecen 21. sept. 1834. ter je pptem kot sr»3eo in neumomo delaven dubovnik opravljal najte^avnejie du-hovske slazbe v Cirknem, na Bnkovem, na Idriji pri Baei in sled«ji6 celih 32 let kot zupnik v Podmelcib ter je se lelansko letostopil v stalni pokoj. Kot du-hovni pastir bil je vedno stanovitnega, rekel bi ze-leznega znafiaja; geslo njcgovo je bilo: „Recte age— et neminem time" (delaj prav iu nikogar ss ae boj); izgledno natancea bil je v zupnijskem uradovanji.
Ce tudi se je §olalvfiasifrr ko o slovenSfiini med dijaki se sanjalo se ni, vender ni pozabil svoje Ijnbe domovine in njenega slovenskega jezika, ampak po-pnjei se je tudi najnovejsih slovenskih izrazov in je tudi mnogo slovenski oradoval. Eo se je I. 1872* u-stffuovila v Podmelcib kmeaka fiitalnica, vpisal se ie not ud ter je ostal kot tak do danaiojega dne; zato mu je pa tudi tukajsnja cltalnica primeren siavolok s pnmernim napisom ppstavila v pozdrav kot najstarei-semu in zvesterau svojemu udu.
V pastirstvu znal si je pridobiti srca 3Vojih fa-ranov; ljndstvo ga je resni6ao &slalo in spoStovalo. O priliki zlate maSe je vse mrgolelo, vse je priprav-Ijalo med vednim streljanjem z moznarji in pritrko-vanjem zvonov. Napravljeni so bill 4 slavoioki s pri-mernimi napisi, in po slavolokih, kakor tudi po hiSab vihralo je nad 70 zastav in zastavic. FaiveS zastav ie bilo drzavnih in narodnih; vsakdo je gledal, da je vsaj eno avstrijsko dobil; to dokazuje, da tukaj pre-bivajo zavedni Siovenei iu zvesti Avstrijci, da se vedno drSijo glSla: „V&e za vero, dom in cesarja". Vsa yas bila je ta dan podobna tihemu obrascenemu gaju ker muogo mlajev bilo je nastavljenih in v sredi med njimi kipel je proti nebn nad 10 se^njev visok mlai s sloveiisko zastavo, katert je naprayil joaebao dober
|           V Komnti,  due 6. ok!. — (Oigovor dopij?ruku
iz Komna 26. sept, v 40. St. BS()cea.) Xt*zn-lf  m!eC-
! nozobi   pagtavrc   ftakt)?)   opt^al je  zab>tne razmerp
•  na dusevnein polji v K»>miiut a to bil je h* uvnd os>v-i ti, katikroje hotel izvrstti nad nckaterimi Kouieuci. Oh : eiuMn se je hotel prHizntti ztiparm, ilii hnda tako z I vecjo pravico smel zahajati v njega prostore.
I           V svojem nezrelent dopi^u pravi. da smo na du-
; sevnem polji nazadovali,   da se nam tvet smeje,   ker
•  niraano iitalnice; pravi, dx si* nikdo veft tie giba in ; da nikogar stvar vefi ne briga. Potem je preStii rut : moza, kateremu ofcita, da je mnogo pisaril in kriLal, ; ter da je bil pravi pometas pred tujim pragora, a da i se je sodaj pred njegovim najvvft smeti nabralo,
]           2>e iz tch besedij se vidt in spozna, kak nainen
; je imel s Mvojim doplsom; spraviti se namreC namo-
| ia,  starega nSocinega" dopisnika,  tor povsod unifiiti
! njega upliv stem, da gaosramoti. Kar je povedal, je
vse nezrel stvor, obrekovanje brez dokazov;   okluftal
je sainega sebe.    Tako se godi ljudem,   ki piSejo po
oaroLiluf   ali katere vodi slepa strast.   Kilor iz pre-
pricanja govori,   ne more priti v nasprotje.   PraSamo
Vas, inladi dupisnik, ker nam hofiete v svojem dopi.su
dokazati, da komenske razmere dobro pozuate, zikaj
pa  niste  Vi kot rodoljnb  nib storiH za citalnico   v
KoiQiin sedaj, ko st.e uzivaii pocitnic zlati eas V
Povcjte nam dolocnn, kedaj je oni nam dobro poznati moit katerega Vi napadatc, pometal ptnje prage ?
tie je omenjeni mo2 o svojcm finsn v „&)!-\u grajal c, k. glavarja B., ker je odlocno ssahteval v X., da bi kraski zastopniki nemsko puzdruvili carevica, Ce je Komencem ocital r.aiodno nezavednost, koj so volili iastnega obfiana moza, ki je naSim narodnim te^njam nasproten, in je prav z dopisom v „S.>C\U zaprecil, da omenjeni gospod ni dobil diploma, ce je nadalje ostro bi&il nemsfiiuo v slovenski Ijudski Soli komenski, kar je prava nezmisel in potrata zla-tega Casa, zdi se nam, da taki cini so omenjenemu mo2n prej v Cast nego v sramoto. V privatne'osobne reci se pa nikedar ni vtikal; ce ni tako, dokazHe nasprotno. Kar je v navedenili in v gospodarskih za* devah pisal v liste, bi go ne suelo unenovati poine-tanjepredtujim, ampak pred svo j im, pred na-siin skupnim pragom.
Prasarao Vas, kaj pa morete Vi ofiitati mo2af nad katerim vibtite mefi? Ce ste mo2, na dan; dru-ga6e ostane Vam sramota I
Hotee povzdigniti zupana, osmesii ga je pred svetom, rekoc, da 2apaoi ie cetrto leto. Pravi na da-Ije, da nas volitev malo briga. Kdo pa je pooblastil g. dopisnika, da govori v mno2ini. Njega gotovo ne briga, kajti zlvecema L doma je vse eno, naj v Kom-nu Lapaoi Peter ali Pavel, a nam obCinarjem komeu-skim ni vse enako.
Dopisnik pise dalje: ?Preprifont smo, da se v Komnii ne najde sposobnejsi mo^ za to stvar*. — Ne vem po cem razreduje g. dopisnik 2tipanske kan-didate: po bogatstvu, znanosti ali po iirokosti moza.
Ce pride se kedaj omenjeni dopisnik (v Komen, naj si da razkazat javna dela zadnjsh let, ki so se izvrSila za obcinski denar. Najprvo naj gre k 9Budi>-vemu vodDjaku", potem h kapeli na pokopaliSce. V BBudovem vodnjaku* bt se o povodnji mis ue ntopi-la; kapela pa ni raojstersko delo. Tudi klanec caka U 2 leti resitve, dasi je ze vse plafiano.
Pa vendar hvalimo 2upana, ker on je doberl Obciuska volitev bi morala biti ze pred letom; a Se danes ni upanja, da se razglasi,
Vsem dopada 2upaniti in zagotovitn Vas, gnspod dopisnik, da roarsikedo bi rad kaj placal, da bi ga do§ia ta cast. Po voiitvi bo mnogo zamer, ker ne bodo vsi voljeni, ki zelijo biti.
H konca pristavljara Se to; Tudi nas bi volitve malo bngale, 6e bi znali, da ostane sedanji 2upan na tern aastnem mestu. Ce ima ostati on, tedaj je boIjSe,
da volitev ni.
Nicodemus v imenn mnogih obcanov.
- ..r«.w„v8«, 5. oktobra. — V 5t. 39. ce-njene BSoeen Citali smo dolg dopis iz Kamenj, kako je tamosuji c. g. ^apuik slavii due 21. scoteabra t. • petdesetletnico svojega masnistva.
Gos|od dopisnik nam je kaj lepo naslikal, kako
j se je vrsila omenjena svefianost. Le nekaj, zdi se mi, kar je strogo cerkveuo slovesnost povsem povzdiguilo, je g. dopisnik prezrl! In to je: cerkveno petje.
Dasi ni uamen mojemu dopisu porocati o ka-menjskem cerkvenem petji, vender zdi se mi primer-no, da vsaj mimoidoC omenim, da so gg. naducltelj L. in njegovi pevci v dan slovesnosti casino izvrsili svoje naloge ter da so se svojim izbornim petjem po-zornost poboznega ljudstva na se obracali. Tako ubra-uo petje je tern bolj obcudovati, ker v Kamnjah, kakor z redkimi izjemami povsod po vaseh, ni dobiti izurjenih pevcev; in Ce so, more se jih „milo5tno" prositi, da se ukionijo dotiCnerau pevovodji. V dokaz temu, dovoljujem a\ objaviti vsaj jeden sluCaj, ki se je ureanicti v Kamnjah.
Kamenjski g. naducitelj M. L. prizadeval se je na vso inoC povzdigniti kamenjsko slovesnost dne 21. sept, in to s cerkvenim petjem.
V to svrho povabi v«e svoje doraace pevce sku-iaj. A ker sledujih ni bilo dovolj za tako izvanredno slavuoist, Sel je pro-it pevske pomoci tudi nekatero bij:zuje gg. kulege, ki so mu iadi Uotregli. KoneLno uiedi inocan pi-.w-jki zbor ter pneue ve/bati v petji doinafie pevce. Po muogem trudil dospe do cilja, da so prav dobro peli; in vesel je bil svojega Cilia. — Ali glejte! V Hoboto, jeden daa pred omenjeno slav-nostjo, uprejo se mu v.si domact pevci ter mu unna-nija, da ne bodo naslednji tlau peli pri sv. masi 1 — Kaj je bilo Mudaj g. pevododji price ti V V kakem kri-ticuem polozaji je b.l g. naducitelj, predo&ti si more-jo najbolje ceikveni orgljavci! Ilote ali ne, moral tse je g. L. peveem upoguiti ter jih, vsaj za to slav-noat, ^inilostno" pro^iti pevske pomoci. A vse ujego-ve pro.suje bile so za^tunj. frt Iu na prosnjo iiekate* rill merodijnih oseb s<; pevci udajo iu iiaslt'diijcg.i due je bilo pri sveii maiii zopet v.se v redo.
Tako se godi cerkviviim orgljavcem po dezcli!
Z gor, 7. oktobra. — (Kar je dobro, tega dr-zite H'A) U'.i boii pravil kiuetn o nekeilanjih (urskth vojikah iu o fatalizmu (veri v neiz'jgibuo u-.6d >), ki j»* dajal divjim Turkoui toliko moCi in vztrajuosti, po-rece ti kiualu: MNu tedaj, ali nt takoV Saj j<j res t* In nekateri hi; tudi ravnajo po tej •— tuiaki veri. Tega aicer ue vein, all so tudi pri nas tuki Ijndje, ki bi dejali: nCem:; mi lep* zivljenje? ce mi jelligod-loiiil nebesa, pndem vauje, naj zivun, kikor cem. A 6* mi jib ni odmetiil, potluj mi vse mC uu pom-iga" I Tega ne vein, kakor sein dejal. Morda se ta tinska vera nahaja bolj v omikamh krogih krislijaiiakih. To pa ziituu, <la je ua» kmet vfiasih fatalist (da verujc v uepremenljiv^ u«odo) v zdravstvesiih obzirib.
Godi se,, da kmet zanemarj-i skrb za bolnike svoje, ces: Ue Bog ce, ozdravi brez zdravila; a ce mu ni aojeno, da bi ozdravel, Cerau bi trosrt denar in skrbel za to! Sv. pistuo uci drugace." „Moj *u\*% pravi ono, „nikar se nezanemaii v svoji bolezni. Dovoli zJravniku pihtop do tebe; saj ga je Gospod postavil. In Xajvisji je dal ljudem vednost {* Tudi z.laj, ko nam svetne oblusti ukazujejo suaznost in cistoto gled6 bli^ajofie se kolere, pojavija se pri kmeta ta latabzem. sCe je Bog nauieoii, poskti to 4ib«>, kaj Leoio ?* In treba je oiozoikov, da se dopolni vi^jih ukaz glede pofiisCenja.
Kaj de^ prijatelj? Ce bo gorela vaa, tedaj bol gledal v ptauiciiV ne bos li skusal kaj reliti alisebi, aH drugitn? Se li usedel na njivi, ter poreces: ,Ge je Bog kaj namcnil, bom ule M, naj si nie ne se-jem. Ace ni uameuil, kaj bi sejal?" Ce bi storil po-iriednje, bi se mari kesal pozneje. Zsljec je d^l: »Zi-ma prikuua, bo baraua, kaj smo pndetiali (pridclali)*!
Clovek je dolzau storiU v vseb recieh, kar mort; potlej se Ie naj pasti Bagti: naj stori On po svoji volji. Lto tako velja tudi gled6 obvarovaoj* pred ko-Iero. Stontt treba, kar je mogoLo: to veMva pre?id-nost; Bog daj, da bi ne vetevala se potrebal— „Ne-spametno ljndstvo, «e mu h tvoj stdtef* Na delo! Ne drii mi knleina rokl*                                             p.
Hi Predeldm, dn6 4. oktobra. — (Postanek Strmca.) Marsikedo ki je priSel po Predelu (naSem Semerioga) do Strmca, se je morda zafiudil, kako da so se ljudje v tem krajt nastaaili. Ljiidska pravljica to tako-le pripoveduje.
Neki Valas 9pcmc* po rodu, je bil uasel rudo v Rablji. A potlej mu je bil „cesar* rudo vzei. Za to se doticaik napoti Cez Predel in pride na kraj, kjer je sedaj Strniska vas. Ta Cas je bilo td so vso neobdeiauo; ves kraj je bil z gozdom pokrit. ZaCne tedaj gozd trebsti, ter'se naaeii tu. Njegova hci je ne-kega due uasla iu Glavi „sac*. t. j. rjuho, polno de-narja. Zvije jo skupaj ter odnese domov. Pozneje jo dala s tesn ilenarjem zidati cerkvico Sv. Mihaela. (Okoli 1. 1520. Dopisu.) Iu potlej so se tudi drugi uaselili v tem kraji. Odtod je tedaj prislo, da je Strm-ska poddtuzua cerkev starejsa, nego li podzupaijska (vikarijska) cerkev v Logu. — Cerkvico v Trenti je dozidal rudokop, a StrmSko pa — n§ac" 1
M. I b.
Politidni pregled.          j
V tem meseei zboruje in je zborovalo vec dezelnih zborov.
V- §tajerskeni de^elnem zboru, v katerem so se slov. poslanci mozato potegovali za pravice narodove, bila je zadnja seja 4. t. m. Slovenski in konservativni nemski poslanci so ze resno premisljev/ili, se li splaca, da ostauejo v dezelnem zboFu ali ne, NemSka brezozirna ve? Sina jih sili v to.                                                I
Tudi, v Trstu selel se je te dni dezelni I zbor proti lastni volji. Ker ni ministerstvo spre-jelo nekaterih predlogov dez\ zbora, mislili so i Italijani, da ni treba zborovanja. Ministerstvo jih je prisililo v to, ali 25 poslancev je manj-ka]o v. prvih dveh sejah in najbrze jih ne bo tudi v pribodnjih.
Razpisane so dopolnilne volitve za trzaski deMni zbor in sicer v prvem in petem okraji. Polilieno drustvo wlfcdinoita proglasiio je za prvi okraj kandidata gospoda Petra PerSifia, za peti iaiewirja 2iviea, oba dobra Slovcuca.
Tudi kranjski  delelni zbor  je §e skupaj; razprave so v obfie  prav pohlevne in niirne,  a pri vsein tem je pretil gospod baron Apfaltero, ! da bo treba misliti na to, da manjSina zbornico ) zapusti, ker je mirni gospod 2npao Grasclii od- j loiuo zavrnil nemikntarja Lukrnaua, oCitajofi mu j zvijafino obrekovanje,   ko je slednji trdil, da je ' Ijubljanska obcina  jednostransko postopala  pri I hidnih  posestnikib,   upisanih v deZcluo  knjigo. | Goopod deielni predsednik Winkler ni ie odgo-vorii na mterpelaeijo   radi  uvedenja   nemskega jezfka v Ijudske §ole, d&si   je vsa kranjska de-Mi radovedna na ta odgovor,
V  ieSkcm dezelnem zboru je vlada odgo-vortlft na dr.ja HerbsU predlog o umejitvi o-krajcv po naroduostih, da bi to izvedla le tedaj, ko bi obfiine same to zahtevale in se sporazu-mete. To pa ni Ncmccm prav, oni liofiejo pre-pir in razdrazenost po vsaki ceni, ker se nade-jajo od tega, da pridejo zopct na krtnilo.
V  doljne-avstrijskem deMnem zboru pred-lagal je poslanec Oberndorf, da morajo odbor-niki deL zbora stanovati na Dunaji ter da ne smejo biti ob'jednem drzavni poslanci. Veeina je sprejela ta predlog, ki je proti ustavovercem obrnjen. Vetik brup je nastal v tem zboru radi tega, ker je poiten konscrvativec protivil se vsoti namenjeni nemskema s§ulvereinua. Ustavoverci so vsled tega kar besn: postali ter v jezi po-kazali in izrekli to, kar vedno tajijo, da je to dru§tvo res politicno.
Ministerstvo zaukazalo je, da se trgovinske zbornice razen Praike in Tria§ke razpuste ter da se nove volitve razpisejo. Povod temu je novi voiilni red, po katerem se raz§iri voiilna pra-vica trgovcem in obrtnlkora. To zopet ni ustavovercem prav, ker se boj6, da bi zgubili nekaj sedezev v driavnem zboru.
V   hrva§kem dezelnem zboru nastala je zopet Telika razburjeuost, ker je Stardevifi vladi in njeni straoki ocltal spridenost, ki se je v najleplem svitu pokazala pri zadnjih volitvah. Starfievifieva stranka je pri zadnjih volitvah mno-go pridobiiaj to je stranka bodoCnosti. V dezel-nem zboru hrvaskem so na dnevnem redu tudi volitve za ogerski drzavni zbor.
Ogerski drzavni zbor volil je predsednika gospoda Pechy-a, namestnika sta pa g. Szontagh in Balffy.
Glede vojske med Francozi in Kitajci in razmer ? Sudanu ni kaj posebnega porocati.
Dcmade in razne vesti,
Imendail presvitlega cesarja slavil se je v Gorici in na deieli prav dostojno. Opravljale so se povsod v ta namen slu^be bo^je, katerih so se ude-leiili uradi, obCinski aveli, javoi zavodi in innogo ljudstva. Napravljale so se tudi veselice, katerih so se udele2evaii doti^ui dru§tveuiki. Tako kaze narod zvestobo in udacost do svojega vladarja. V Gorici i» msl je eiovesuo ma§o mil* |. kuezoaadskof Alojzij,
Dobrotnik, ki noce biti  iraenovan,  podaril je I siov. otroSkemu vrstu v Gorici 10 girl. Hvala  rodoljub- I nemu gospodu in veliko  posnemakfv.   Kar se da za zdravo odgojo otrok, je najbolje nal^oiio;  pnhodnji rodovi bodo hvalili  mo2e, ki se zdaj trudijo; da se otroci naravno in poSteno edgojujejo.   V sloveuskem I otroSkem vrtu skrbi se za  vse to.   Dobrotuiki,  spo-mnite se koristue naprave.                         *              I
Zupnijsko skugnjo so delali od 7. do 9. t. I m. naslednji cc. gospodje:  Autou  Hvalica,   vikar I v Drezuici; Jozef Vnv 1 e t i c, vikar v Cerovem; Ai-fouz Po.lj-aa-k, duhovni pomoCuik --'¦ˇ Komnui-^-       I
IzpraSevalci pri iupnijskib skuSujah (examinato-res prosyaodales) imeuovani so na tri leta sledeei ve-le6astni gospodje: dr. Evgeri Valussi, prvostolui pro^t, in Dominik A1 pi, profesor bogoslovja, za mo-raloj dr. Dominik Cas tel la n i, btolni koiar in mestut ^upnik, ter dr. 3oM G a b r i e v ci 6, vodja in profesor v semenidci, za pastirstvo; monsignor Stefan K a f o 1, Lsfcolui korar, in dr. F1 a p p, prof, bogosl., za cerkveuo pravo; Alojzij Z ft n g e r 1 e, prof, bogosl. v pokoji, in dr. Anton G r e g o i c i fi, prof. bogosl., za dogmatiko; dr. Anton M a k n i e iu dr. Franc Bedej, profesorja bogosl., za svetopisenujke vede. Predseduistvo pri skuSujah, ki se vrSijo v kiie-zonrfdlkotijski pisarni, ima milostljivi gospod knezo* uadskof.
Duhovsk© premembe. C. g. Peter B o I i 6, kaplau v Kaualu, pojde kot vikar v Trento. C. g. An-drej Z n i d a r fi i C mlaj^i, kaplan v Biljah, je sel v zaCasni pokoj; na njegovo mesto pride 6. g. Janez V u g a, kaplan na Libusnji. 6. g. Alojzij F a i d u 11 i, novoinasnjk, pride trot kaplau v Sent Hok (pod Turnout) v Gorici. 0, g. Dominik Veliscig, kaplan aa otoku Gra-du, pojde kot tak v Rudo; na njegovo meato pride c. g. Franc 01 c r», novoinaSnik. Prefi. g. Peter Utili, katehet v Ti^ici (Monfalcone) dobil je 2upuijo v Sv. Kancijanu pri Roitkah ; njegovo mesto dobi c. g. $oM B a n d e u, kaplan v MuSi; za njim pride C. g. 3oM Peteani, novomaSnik. C g. Karol Gig on, kuplan v Cernieah, dobil je vikarijo v Teiunid ; za njim pride 6. g. Franc Ko drift, kaplan v Duvinu; v Deviti ptideykot kaplan ft. g. Jaiivz K0 8,0vol, novomaSnik. U. g. Janez ev. ft r v, vikar v St. Tomnft gre kot tak v Vr-bovljc; m njim pride ft. g. Alfouz P o 1 j s a k, II. kaplau v Kniniiu.
Matej Piro, bivSi vikar v prvostolui cerkvi go-
liAki,  dobil je za ono vsoto,   katero je bila nabrnla
j „Soca% nagrobni spomenik s sledecim napisom: »Ma-
t e j P i r c, rojeu v Crncin Vrhu 7. sept. 1805, umrl
J v Gorici 20. nov. 1883; masnik 51 let; zvesto slui-
boval v Devinu,   Doberdobu  in 35 let  kot korui   in
I 2upni vikarij prvostotne cerkve v Gorici;  bil Wage
priprostosti vxor,   „Dru2bi sv. Mohora* na Goriskem
glavni steber. V. L. N. M. S.! Izgledncmu rodoljubu
gortski Slovene! P. P." Spomenik je izdelan iz kraske-
ga kamna in okolo 3  metre visok,  samo   kelih   je
iz marmorja. Na trojnem podnoiji se vzdiguje plo§ca
z navedenim napisom;   nad  tem je  vdelan kelih in
vis> kriz. PloSfia je lepo   vdelana z ukiisnim kincem
I proti vrhu.   Delo ie prav dopadljivo in dela vso Cast
I mojstru, g. BlaZu Bite^niku (via Dogaua, h. St, 12.),
j katerega za enaka dela toplo priporoeamo.   Vrednost
spomenika se ceni na 140 gld.; omenjeni mojster ga
je pa izdelal za nabrano vsoto 102 gl. 10 kr. Hvala
inul
Rebula se v Gorici ne sme prodajati na drob-no, ker se bojijo, da bi pripravljala pot koleri. Malo je je in §e te ni smejo piti, pae hudo za vinogradnika; j ali skrb za zdravlje prevagaje vse drugo.
„Igudska posojilnica" v Gorici, s katero je zdru^ena tudi hraniinica, sprejema denar v vsaki vi-sokosti iu placuje obresti po 4 iu pol od sto. Njeni uradui prostori so v uiici Ascoii (pri sv. Ivanu) h. at 1.
Na c. k. de§ki vadnici v Gorici je bilo le-tos sprejetih 597 ueencev, in sicer 292 Italijanov in 305 Slovencev.
O razstavi goveje divine in kutetijskih pridel-kov tuti danes nismo dobili obecanih porofiil. Naj o-meoimo na kratkem, da v prvi razstavi se je odliko-vala iivina iz Furlanije, da je pa komisija ykljub te-
. mu prisodila mnogo priznanj hribovski 2ivtni z ozi-rom na krajevne razmere, ki so diuge v hribih in druge v ravani. Morda bi ne bilo slabo, ako bi se v prihodnje prirejale okrajue razatave, ker nasa goriSka de^elica je tako mnogolicua po svojem povrlji, po pridelkih in tudi po zivini. V razstavi sadja iti vin so dobilv priznahja nekateri gocpodjS; ki niso razpos-tavili svojih, ampak tuje pridelke (vender goriskp). Ti gospodje bi morali odstopiti priznaoja prvotnim pridelovalcem ; veudar tej?a uiso storili, ker so do-tiCno blago vsaj nekaj tudi oni pripravljali.  Vsekako
I pa zaslu^i c. k. kmetijska dru^ba pohvalo, da je pri-
I redila omenjeni razstavi.
„L* Eco del Litorale" je zasedel v svoji St.
od 9. oktobra visokega konja in je & njega presojeval
sedaoje goriSke razmere glede  nurodnostnih  praSanj
I tfr ^ajal mo^ri §yf|f §|of|B» »i^WWRi   M
tem svojem posla je pokazal, da ima dobro voljo, a slabo znanje goriskih zadev. iMRslil je, da, ce razdeli sedanjo napetost med Slbvenci In n e k a't e ri m i I-talijani v enakih delih na dve narodnosti in njih liste; izrece Salomo'uovo sodbo, iz katere se da potem iz^-vajati, kar je treba. Samo^vestnozagotavlja s^pje 61-tateljf, da nv mestu ne manjka italijanskih in sloven-skih huJHk'acev in zapeljivcev naroda, ki s pismom» govori m dragimi sredstvi ne delajo drugega ko to, da unemajo in vzdr^ujejo ogenj razpora med dvema de^einiina iiarodoma". Ker na slovenski strani razen aSoee" ni drugega politifinega lista v Gorici* in ker govori „Ecott razlocno o goriskib^ razmerah in goriSi* kih prepirih, moramo soditi, da zgore omenjene be-sede obrada nBcb« tttdi na „Sofio«; Akoje b res, tedaj slovesno ugovarjamo proti takemu lneutemelje'-ncmu, neprcmiSljerteina in kriVifindmu obrekoVrfpjtf. Kdor naS list bere, v6, da smo vedno delali razlo8ek med italijauskim narodom in peSUico italijanissimov, ki je napovedala goriskim Slovencem boj do smrti, in da smo so v zadeji stevilki priporocali p o b r a t i m-s t v o Slovencev in Italijanov proti irredenti, ki je mesto in drzavi nevania. Enako mora biti pazljivemu eitatelju znano, da smo svoje rojake opominjali, naj se vzdr2ujejo onih surovostij, katere so Irredeutl navadne j tak opomin smo imeli se v zadnji Stevilki. Kako je priSel ^Eco* do tega, da nas medev eu koS b aOorrierora", gegar uvodiiega filanka od 28. junija t. I., ako se dobro spominjamo, ni o pravera casu gra* jnl, ne veino. Proti taki diuScini odlofiuo protestuje-mo. Ako zagovarjamo one pravice, katere je narava in avstrijska ustava zagotovila vsakemU Cloveku in dr-^avljami, pozmuno tudi poti, ki so v dosego teh pra-vic dovoljene, in ^Ecrt" nam no more dokazati, da W liodili nepoBtavna pota. Tega nam tudi natjt, straatni uasprotniki no ocitajo, kateri nam vender celo imrav-ne pravice odrekajo. Ali je pa morda to pregreha,'da Slovene! upijejo, ko jih ho6ejO nasptotdikl zaduiltl? Ali se od Slovencev zahtcva, iiaj ae!dajo kar pozoWti od poSrefinih italijanisimov? in U so temu ustovljajio. so in uomirne^i ? Slovencu naj bi po glavl hodilf In Slovenec naj bi ne smol ziniti? in 6e zine, naj bl'ipa-dal v «no yvrsto s tistim, ki mu no privoS81 'cloveiWh pravic? Ue hofio wEco8 pomirovati, noj mirl najprej tarn, kjer je zaaol razpor; dokler ni bilo „Corriorau, smo s» dobro razumeli; odkar izhnja ta list, je pckel v Gorici, ae tudi ni vsega ta list kriv, ampak Bvojat, ki je za njim.
V isti stevilki obsojuje „Ecott Slovenes, ce§ da so poiuuzali nekatere italijanske napise v Gorici in v Podgori iu da «o trosili po mestnem tlaku papircko | v slovenskih in ruskih barvah. Ce so v resnici Slovene! to naredili, se popolndtna vjemamo z „Ecovo* obsodbo; ali to je treba §e le dokazati. Te surovosti so tako izkljuctjivo italijanska igraca, da se ne mo-I rejo pripisovati drugim narodom, dokler ni dejadje popolnoma dokazano. Igrada s papircki je laska iz-najdba, ki bi delala irredenti najboljo uslugo, ako bi jo inogla tudi Slovencem natvezti; ali Slovenci ni-majo k temu nikakega uzroka. Da so pomazani ita-lijanski napisi v Gorici in v Podgori, je pomenljivo; ali italijauisimi naj ne mislijo, da so skrite njih splet-ke. Da&i bi Vam bilo vseC, da bi mogli Slovence ocr-niti kot uemirneze, se Vam vender to ne posrefii.
Italijanski napis na vojaskem skladtSCi na
oglu ulice sv. Klare in mestnega Vita je bil preteklo
nedcljo ponoci pomazaa. nCorriereu ne pravi izrecoo,
da bi ga bil  kateri Slovenec poraazal, kakor neki
drugi italijanski list, vendar pa kaze kakor s prstom
L na Slovence kot uzrocitelje one ostudnoati.  Nam se
I nasprotuo dozdeva, da gorifiki lahonfiici bo tudi tega
I zoiozni, da pomaSejo italijanski napis, samo da imajo
I povoda upili proti Siovencem. Da tako surovostobaoju-
I jemo, uaj pride koderkoli, nam pa6 ni treba ponav
I Ijati, in prepriCani smo, da med Slovenci se ne nehaja
I surovei, ki bi kaj takega pocel; a jako zanimivo je,
kako piSc „Corr." o teh receh. Pravi, da Italijani so
I imeli pravico pomazati slovenski oapis,  ker so na
I svojem doniu, ako niso hoteli trpeti one namere, ka-
I tero je   zakrival slovenski napis, msd tem ko so drugi
I (inisli Slovence) s pomazanjem  zaliii jezik  in' naro-
I dnost goriSkega mesta,  v katerem so gosti.   Na  to
I pravi,  da bi  municipij  prav storil, ako bi  zabranil
I prilcpljenje katerega koli nazaanila na mestne zidove,
I ki ni pisano v mestnem, to je italijanskem jeziku.
Ali sliSite liberalnost nasih bratcev v Gorici?
I K takej strpljivosti in ljubezDivoatl kaj uam je reCi ?
I Obsoja se sama po sebi.
I         lz Eronberga nam pisejo:  V petek zajutra,
|3. tekofiega meseca, ob 91/* uri nastal je po^ar pri j kremarji M. Belingeiji v Kronbergu nad cerkvijp sv. I Trojice pri Gorici. NesreSo je zakrivil 3 letni dcSek I mladega gospodarja. Naglo prinesel je defiek eno I Sveplsnko blizu zloiencga aena v seniku, Cesar I njegov stari oCe ni tako naglo opazil. V trenutku, ko j se stari oce ozre, bilo je seno ze v plamenu. Stari I ocka hotel je ves prestrasen naglo plamen pogasiti I ter si je roke in obraz mocao opekel, da te2ko okre-I va. Potem so dobri sosedje hitro na pomoc priSli in so pozar ukrotili; vendar Skoda znaSa okolo tisoSfo-I riutov, seno je vso uniceno, drugo so vecjuom iahr^-'.pY^neBli,
rSlovenski jez* ? Brdih bo imel izreden ob-aen zbor dne 19. t m. ob 4* uri popoldne v Biljani. Vse gg. druitvenike Tabi nljudno odbor.
14 letni mladenic, ki je z dobrim uspehom dovrsli prvi gimnazijski razred in je moral zarad nfaoftva (mati vdova iraa 10 otrok in zadolzeno malo premozenje) ter poroanjkanja potrebne pomoci opii-stiti §olo, bi rad takoj stopil v kako sebi pnmerno sluzbo. MladeniS je izgledncga * ienja ter zmozen slovenskega in za silo nemSkega jezika. Morebitna praSanja naj se poSljejo uredniStvu naSega lista.
L i s t n i c a u r e d n i 3 t v a. Gospodu pisatelju o c. p.: Uvula Vam, pride o svojura tfasu; prosuno spet kaj. Kar pravite v pismu, o tera zo vrabci civ-kajo.
St. X. prinaSa te spisc: 1. N a r a d : Pesni 1, 2, 3. — 2. Dr. 1   T a v c a r: Mrtva srca. Povest (Dal je). —
5.  J. Trdina; Bajke in povesti o Gorjancih, 21. Peter in Pavel. — 4. G. J e t e b; Josip Podmilsak sloveuski pisatelj. — 5. S. Rutar: Akvileja VI. —
6.  J. Stare: Vinko V. — 7, S v o j m i r: ToSen sponiin. Pesen. — J. K.: Usmev Pesen. — 9. J K.: Obup. Pesen. — 10. L. Pesjakova: Popotni spn-inini. V. — II. J. T rdina: Vinska modrost. 18-20. — 12. J, Kersnik: Gospod Januz. (I)ulje.) — 13. A. Fckonja: Kojizevua zgodovina slovenskega Stujoija. — 14. J. Cimperraan: St»nauus ivdivt-vn*. — 15. Slovenski glasnik. „Ljnbljanski Zvonu i/haja v mrsi'cnih zvezkih, po 4 tfekane pol:; velike o.sniRi-kf* obseznih tor stop za pol lota 2 gld. 30 kr, za ceht let a 1 gld. 15 kr.

ki je prevlcceno s pravim bucelnim voskom, kakor zahtevajo cerkvene dolofibe. Blago pri-stno in dobro; cena prav nizka.
NajWljSi gnoj posilja se iz Trsta po zeleznici pod iigodnimi pogoji. Vec o tern zve se pri g. A. Ederle-tu v Goriei, Corso Francesco Giuseppe, 39.
Obcinske kopeli,
via bagni 4.
z veduim pritokom in odtokom vode.
Podnk v plavanji.
Eopeli v baevab, na par, s curkom. Parne kopeli v postelji (za bolne). DrgnenjeT treoje, zavijanje v kopelih in na domu.
Na prodaj je prav izvrsten          W
NOV HAMONIJ 1
s 5   registri  po  prav  nizki   ceni   x Rastelji, h. st, 37. II. pod.
A     *^J^**^U**t^>4^dl<^lftt
Voditelj risar
dobi pri. tukajsnjem obfis spostovanem zenilje-merei in zastopniki znane zavarovalne banke nSlavije8 slnzbo z dobro meseeno plaeo. Zahte-va se popolno znanje tlezclnih in nemskega jezika, posteno vedenje in xnarljivost, Iepa pisava in iznrjcnost v risanji. kakor tm\i zmoznost v dopisovanji in zavuruvuhirin pr»Iu. OdasiU naj se pnsijejo odpravnistui »S»iv-  v Ii*>riri.
Nagrobne vence
S (P^rl) kakor tudi   trakove k na^robuiin rLf
z iinutnih evellie in vrat-e iz biserov Vl...v                     trakove
H'^ yenccm z napHi alt bivz njih *ia povolj- UA -     J    mi.     intttpA     it.     nn     Tim ll>r'>i I Jl      i'lttt >!t                            ^T^
Sno izbiro in po najnizjih cenah                Kj
pnp(»roca                          U
ti      saamm*. biessheb, M
^Hj                      nunske  nlire U. st. (.h           M,
srt'Car v Goriei, na Travniku prodaja
uo§a?30 platno za altarje,
gk^r«3&s:
j                        V GORICI                        !
obilna in mnogovrrttna zalona
jnhii, ii\:±ip, ni m in;?;::
tia delicto in mu dr»>bm».
Najveci izbor blaga za raznoS6eke   (havzi-
rarje), kramarjc, crcvljarje in krojacc, potem
molkov, svetih podob itd. diSav, mil itd.
I                          Posebnost:
I       VRTNA SEMENA
j                               iiajodlitnejiih x>teuieu.
PRODAJALNICA: Gorica, via Rastello St. 7 na-sproti c. k. loterijni kolekturi.
Xajboljsii obiramba proti koleri9
katera bi nc  sraela v nobuni  hi5i manjkati, je obt!e dokazana in izvrstuo priznana
mmu mm
(Bbhmerwaldbitter)
iz   lekarnice   „k cernemu orlua   imenovane Y Plana na Oeskeui.
Ta slu?.i posebno dobro pri slabeui prebavljaoji, pri studu jedf, slabetu zelodc't, pri napenjanji in ri-ganji, bljuvauji itd.r po zav^itih mastnth ah napenja-jocib jedi, na potovanji, na suhem in mok»emt na lovu in na polji, za tore] se sme bolnitn na Mmk'\t pomor§Cakom, potovalcem, gozdarjem, gospudarjem sil-uo priporoiati. Dobiva se v sceklenicah po 50 kr. in po 1 gld. v giavni zaiogi za Gorico pri g. Cristufo-lettiju, lekarniCarju.
I  \a prodaj
J sta za dober kup dva izrrstna instrn-menta, i sicer en pianilio za 270 gld. in en harmonij s 4 registri za 160 gld. Dobita se pri tirarju Albe-rini via Municipio st. 10 v Goriei.        f
St. 233/E.
Oznanilo.
Podpisano vodstvo, naslanjaje se na odlok pre-^astitega varstva od 27. septembra 1884. St. 121, naz-nanja sledeie:
1.) da obresti v t«j hranilniei nab»2enegu denara se znizajo s 1. januarjem 1885. od 4-% na 4 gl. od sto; 2.) da od glavnic, katere zasebniki vzamejo »a posodo, se bodo tudi dalje zahtevale obresti po 51/* od sto, za posojila na payirje javne vredaosti pa po 5 od fto.
Vostvo zastavljavnice in I ujo zdruzene branilnice.
V Gork», 7. oktobra 1884.
Vodja
I). LOVISONI.

CO
SalonsKa oDiacila oil 25-65.
ZALOUA
in
pu poAteui <«;ni z:i v»ak >tan
duliovski.   vojaski, (ivilni
Si: ss wrjsn, :s pr^? iiit: isdsla.
V LASTM KIKMAC'MC'I.
Obrazci se po§iljajo zastonj na ogled. ria Travnlkai nas$rvt\ feoMarnl.
M. POVERAJ.
o
(L33
M.
is.
1
o|  zinskB filace Uil. 3-16.  K
St. niio.
Razpis uciteljske sluzbe
V t«'iu okraji je razpisuna ^Iti/ba ucitelja voditelja trurazrrdnice v Loi'niku /. italijanskini ut'iiiin je/.ikuiii. Dohodki so ptdeyf drzeluih s»l-skih posrav 10. marcji 1.H70 in 4. maiva IH7I) III. pluciliie verste.
Prosnje s postavnimi sprirevali sposobnosti jej uluziti do 13. novembra 18S4. po predstav-ljeiiih obla^tnijah. Predstvo imajo prosiiei zmoz-ni slovcnskega jt-zika.
C. K. OKIIA.INI SOLSKI SVKT v Goriei, dne 2. oktobra 1884.
Mianii!
Staro in zinerom dobro prcskrbijeno pro-dajaluiro ^laztviiKj in porcelaua na Travniku se ponuja pod prav dobriiui pogoji.
Kdor bi hotel to prevzeti, naj se obrne k podpisanemu lastniku.
F Gorki 18. septembra 1884.
O. O. Stx»eotiel.
Cudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskega.
T«^ {.riprrwto in naravno Z'lravilo jo prav.i ihil.rodvina {Hdnuc in ui treba mno-g.h li-^tt;;, da so tioUaie njihova cudovita i u.i?i'-. Co so !o j\it::jo nt'koIiSio tltii, olajsnjo |L:i :.ti;or...-j^ ^r.»v kuuiiu uajtrdovrar.niso J«-lodcne lu>Iisti. Prav izv»tno rstre^ajo zo-rer I-.tmcrojdi', proti boleznim na jetrih in i»i vranici, proti crcrcsaim bi>3v/niru in pvoti i:!is:am, pri it'iiakih mesefnih natlleAnoatili, znper boli tok. bo:a*t, zopfr bit jo area ter cistijo pokvarjeno kri. One i:t> pro^;":i\;.yo samo onxonjonih bolezui, atnpak nas obvarujojo tudi p^ed vsako boleznijo.
Prodajojo so x Tseh glavnih Ickr.rntcah na sveta: za naro&bo in pasil>jve pa eiiino ˇ lekarnici Cristofoletti V Gorioi, v Trstu t lekami C. Zanetti in Q. B. Bovis in r lekami Alia Madonna   t Korminu.
Ena steklenica stane 30 noTcev.
Prodaja gnoja.
Obeinske kopeli,
via bagni 4.
Slope hu\\ m flamii
z veduira pritokom ia odtokom vode.