/ junij 2002, številka 6, leto XXXVI VSEBINA Časopis poslovnega sistema Premogovnik Velenje, junij 2002, številka 6 4 Preprosto: delati s srcem in odgovorno 6 V odprtem dialogu do pojasnil 8 Diplomirali so... 9 Bomo do jeseni shujšali? 10 Razvojni načrt začenja novo poglavje v razvoju PIP 12 Pouk za boljše počutje 1 8 Natečaj muzeja se je prijel 20 Radovednost in kanček trme 21 Razvejano Repnikovo drevo 22 Naš gost: Tone Turnšek Pred desetimi leti je v negotovih časih za slovensko premogovništvo prevzel vodenje velenjskega premogovnika. Kako dr. Franc Žerdin gleda na prelomnice v slovenski energetiki, v premogovniku, na vse, kar je storil in dosegel skupaj s sodelavci? 14 Sistem selektivnega nagrajevanja 15 Noč ob jezeru 1 6 ERICova vidra na Cankarjevi cesti 17 Promocija muzeja za hrvaški trg 24 Šest odličnjakov, šest bodočih rudarjev 25 23. likovno srečanje 27 Užitek za tekmovalce in gledalce 30 Zdravje: Glavobol Izdajatelj Poslovni sistem Premogovnik Velenje Uredništvo Glavna in odgovorna urednica: Diana Janežič 24 naših sodelavcev v poslovnem sistemu je od leta 1999 ob delu študiralo na Višji šoli za rudarstvo in geotehnologijo. Kako je potekal študij? Je bilo naporno? So bili uspešni? Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško bo letos opravil častni skok čez kožo. “Povabilo me je prijetno presenetilo in počaščen sem, da sem letos lahko častni gost vaše prireditve skok čez kožo,” pravi. “Naš cilj bo dosežen, če se bo spremenila miselnost delavcev, če bodo začeli sami skrbeti za svoje zdravje, boljše počutje, večjo gibalno sposobnost in če bodo izhod iz zdravstvenih težav poiskati tudi v sebi, ne le v zdravilih in bolniški odstotnosti,” pravijo v HTZ. Novinarka in lektorica: Dragica Marinšek Oblikovanje: Ivo Hans Avberšek Naslov: Uredništvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899 61 00, int. 18-15, fax. 03/5869-131 E-mail: Diana.Janezic@rlv.si, Ivo. A vbersek@rlv. si Uredniški odbor Božena Steiner, predsednica, Tatjana Krenker - gospodarsko področje, Marko Mavec - tehnično področje, Tomo Lipnik - sindikat, Pavel Zupevc - svet delavcev, Janja Juvan - IP HTZ, Mojca Ževart - ERICo, Matjaž Čemovšek -Gost, Tomaž Pungartnik - Habit, Slavica Pogorelčnik - Kamnolom Paka, Milena Krofi - PLP, Miro Sitar - Telkom sistemi Grafična priprava Naš čas, d.o.o. Velenje Tisk SET Vevče Naklada 4000 izvodov Mesečnik Rudar prejemajo zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje brezplačno. Davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Poštnina plačana pri pošti 3320. UVODNIK Imamo prave razloge za praznovanje Izteka se prva polovica leta 2002. V Premogovniku Velenje beležimo zelo dobre poslovne rezultate, proizvodnja poteka skladno z načrti, v Termoelektrarni Šoštanj so pridobili in prodali rekordno količino električne energije. Deponijo premoga smo znižali na raven, ki je obvladljiva. Pomembno se še naprej zmanjšuje število nezgod pri delu, odsotnost zaradi boleznin je najnižja v zadnjih letih. Ker je doseženi nivo proizvodnje visok, smo dosegli najnižjo stroškovno ceno za premog v zadnjih desetih letih. Strateške cilje družbe na področju proizvodnje in cenovne konkurenčnosti za premog, pri varstvu pri delu in povečevanju humanosti pri izvajanju delovnih procesov, na področju saniranja ekoloških problemov in rudarskih škod ter pri prestrukturiranju programa pridobivanje premoga dosegamo uspešno. Seveda se bodo doseženi poslovni rezultati nekoliko poslabšali že v drugi polovici leta, ko bo proizvodnja električne energije v Šoštanju znižana zaradi dvomesečnega remonta na bloku 4. Pa vendar napovedujemo dobro poslovno leto 2002. So vse to dovolj dobri obeti za leto 2003 in za leta, ko bo trg z električno energijo tudi v Sloveniji popolnoma odprt? Odgovor na zastavljeno vprašanje je treba dati z dovolj veliko mero previdnosti. Zagotovo lahko trdim, da so bile mnoge strateške odločitve v slovenski energetiki v preteklih letih dobre. Odločilnega pomena za nas, pa tudi za elektrarne, je bila povezava v holding Slovenske elektrarne in prav z aktivnostmi holdinga so bili doseženi izjemno dobri rezultati pri prodaji in nakupu električne energije ter pri zagotavljanju zanesljive oskrbe porabnikov v letošnjem, za hidroelektrarne izjemno sušnem letu. Prav gotovo na dobre poslovne rezultate premogovnika vplivajo tudi učinki mnogoletnih aktivnosti na prestrukturiranju programa pridobivanje premoga, zato tega procesa ne bomo zaustavljali tudi v prihodnje. Zagotovo ga bomo pospešeno izvajali tudi v hčerinskih družbah. Pa vendar menim, da elektroenergetska podjetja, kot tudi veliki porabniki električne energije pri nas, še niso dovolj dobro pripravljeni na popolno odpiranje energetskega trga. Predvsem ni razrešen problem nasedlih investicij, ki še kako močno vplivajo na ceno električne energije. Izdelanih ni veliko pomembnih podzakonskih aktov k energetskemu zakonu - pa bi jih potrebovali. Nimamo izdelane državne strategije na področju energetskega gospodarstva, iz tega razloga verjetno ni dorečena tudi politika na področju privatizacije energetskih podjetij. Niso razrešene tudi posledice večletne zamrznitve cen električne energije, predvsem v gospodinjstvih ter pri velikih porabnikih, kar je močno vplivalo na tehnološko zaostalost mnogih energetskih podjetij v Sloveniji. Zaposleni v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje bomo letos praznovali dan rudarjev 29. junija. Častni skok čez kožo bo opravil Tone Turnšek, direktor Pivovarne Laško, ugledni gospodarstvenik, nosilec izgradnje mesta Laško, velik prijatelj športa in tudi naš pomembni poslovni partner. V Pivovarni Laško smo začeli orati ledino z deli na zunanjih deloviščih in prav tu smo se tudi naučili, kako je tovrstne posle treba izvajati. Je pa Tone Turnšek tudi neke vrste simbol borca proti kampanjski razprodaji slovenskih dobrih podjetij tujcem in za pokončno držo mu želimo s častnim skokom čez kožo dati priznanje. Izjemno veliko pomeni, da se bo letošnje slovesnosti na stadionu udeležil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, tudi naš častni skakač pred leti. Predsednik Kučan je naše podjetje obiskal večkrat, v časih, ki niso bili prijazni, in tudi v tistih, ko nam je šlo bolje. Vedno je znal prisluhniti našim besedam, znal je spodbujati v stiskah in bil je navdušen ob doseženih uspehih. Predsednik je Človek in takšnega imamo radi, takšnega spoštujemo. Letošnjih skakačev je nekoliko več kot v preteklih letih, saj bodo skok opravili tudi diplomanti Višje rudarske šole v Velenju, ki so v večini že nosilci delovnih procesov v Premogovniku Velenje. Po učnem uspehu najboljših pet mladih skakačev bomo zaposlili takoj, ko bodo želeli, ostale pa v razmeroma kratkem času, skladno z načrtom zaposlovanja v podjetju. Vsekakor si ne predstavljam, da bi zaposlovanje v premogovniku zaustavili, prepričan sem, da ga bomo morali v prihodnjih letih le še bolj pospešiti. Vsem sodelavcem v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje, vsem upokojencem podjetja, prebivalcem Velenja in vsem, ki spoštujejo rudarski poklic ter tradicije rudarskega stanu, ob prazniku slovenskih rudarjev iskreno čestitam. doc. dr. Franc Žerdin Preprosto: delati s srcem in odgovorno "Rudnik lignita Velenje danes čaka na jutrišnji dan, praznik rudarjev. Nobenega dvoma ne more biti o tem, da bo ta spet slovesen in bučen. Rudar zna praznovati, in ko praznuje, si da duška. Pri tem ga ne moti, da imajo v kolektivu kar nekaj scenarijev, kaj bo, če ne bo ... Rudnik danes čaka tudi 'jutrišnji dan'. Ampak, kot je že običaj, se takrat, ko se praznuje, o težavah ne govori na veliko. Sploh če vsi kazalci, ki lahko kaj pomenijo, kažejo na dobro. Scenariji, tisti najbolj črni, pa so vseeno pripravljeni. Že zato, ker morajo v vsaki resni firmi tudi biti," smo lahko prebrali 2. julija 1992 v članku Milene Krstič Planinc v Našem času. V takšnem času je dr. Franc Žerdin prevzel vodenje poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje. Kako se spominja tistega časa pred desetimi leti? Dr. Žerdin: “To je bil čas, poln izzivov za rudarsko stroko in energetiko. Na nivoju države je bilo treba sprejeti veliko odločitev, ki smo jih morali pripraviti in o njih razpravljati v podjetjih, občinah. V Šaleški dolini je to bil čas po ekološki konferenci, kjer so se konflikti močno zaostrili. Postavljalo se je resno vprašanje prenehanja delovanja energetske dejavnosti, ker niso bile zgrajene čistilne naprave v TEŠ, ker so umirali gozdovi v okolici, ker so študije kazale na večjo obolevnost prebivalstva in ker se je v premogovništvu že začela kazati konkurenca tujih premogov. V premogovniku je bilo zaposlenih zelo veliko ljudi in cena premoga ni bila konkurenčna. Imel sem srečo, da sem v tem času našel prave sodelavce, ki so bili pripravljeni sprejeti izziv in z velikim elanom in optimizmom smo z delom začeli." Pred tem časom, aprila 1991, je, takrat še magister Žerdin, kot tehnični vodja RLV na srečanju racio-nalizatorjev dejal: “Lahko rečemo, da v rudniku nismo več na dnu krivulje poslovne uspešnosti, saj smo se rešili iz najtežje krize. Za prihodnja leta predvidevamo ponovno povečanje potreb po premogu, vendar smo se v rudniku odločili, da ga bomo na leto odkopali od 4 do 4,3 milijona ton.” In potem je še dejal, da si bomo prizadevali za organizacijo dela, ki bo omogočala prilagajanje proizvodnje potrebam trga, ceno med 6 in 6,5 DEM/G J, vključevanje proizvodnje v dolgoročno energetsko politiko Slovenije, korenito zmanjševanje števila zaposlenih na human način, ustanavljanje novih podjetij, tehnično, organizacijsko in ekonomsko prestrukturiranje podjetja, izgradnjo čistilnih naprav v TES ... Zelo izdelana vizija, ki se je, danes to vemo, tudi uresničila! Dr. Žerdin: “Na premog v Šaleški dolini nikoli, niti v enem trenutku svojega dela v premogovniku, nisem gledal skozi vizijo zapiranja. In če sprejmeš optimistično, pozitivno vizijo, potem ni druge poti, kot dajo nadgrajuješ. Takrat smo si postavili štiri strateške cilje, kar je bila odločilna poteza. Prvi trije cilji so bili približno takšni, kot jih imamo danes, in so bili vezani na optimalno proizvodnjo, na zagotavljanje varnega in humanega dela in na odpravljanje ekoloških posledic odkopavanja premoga. V začetni fazi je bil četrti cilj vezan na zniževanje cene premoga in povečevanje produktivnosti. Dve leti kasneje smo četrti strateški cilj preoblikovali v iskanje novih programov in novih delovnih mest oziroma v zmanjševanje števila zaposlenih pri programu odkopavanje premoga. Po moji oceni je bilo odločilno to, da smo znali na teh merljivih strateških ciljih zgraditi iztočnice na tehničnem, ekološkem in varnostnem področju ter področju prestrukturiranja podjetja. To nas je vleklo naprej in nas rešilo. Vizija je bil takrat dobro postavljena in je še danes v osnovnih segmentih nismo spremenili. Res pa je, da smo dosegli - vedno govorim v množini, nikoli v ednini -dobre rezultate, na katere sem vedno ponosen. V osnovnem programu smo zmanjšali število zaposlenih za več kot 2.000, pa nismo pri tem odpustili niti enega delavca. Ustanovili smo 7 hčerinskih družb, ki delajo s težavami in uspehi kot vsa podjetja, in imajo svoje vizije. Varnost pri delu smo povečali: leta 1992 smo imeli 546 nezgod pri delu, leta 2001 148, od tega nobene težje. Pred 10 leti smo bili veliko bolniško odsotni: v povprečju je bil delež več kot 8 odstoten, danes je 5,5 in to stopnjo držimo že tri leta. V podjetju smo ustvarili prepričanje, da lahko na trgu obstanemo samo, če bomo premog odkopavali po konkurenčni ceni in za to smo tudi veliko naredili. Vsega tega so se zavedali tudi v sindikatu, svetu delavcev in vsi zaposleni, zato smo skupaj uresničevali vizijo. To nas je rešilo. To ni zasluga enega človeka ali le vodstva; če ne bi te ideje prevzeli vsi v podjetju, je ne bi bilo mogoče uresničevati." Rudar: “Katere so bile za vas najpomembnejše prelomnice v razvoju velenjskega premogovnika v zadnjih desetih letih?” Dr. Žerdin: “V Evropi so v tem času zaprli vse premogovnike na Nizozemskem, v Belgiji, Luksemburgu. Zelo so znižali proizvodnjo in število premogovnikov v Nemčiji, Veliki Britaniji, na Poljskem, v Avstriji. Šlo je za proces, kako se s podzemnim pridobivanjem premoga obdržati v zelo hudi konkurenci tujih premogov. V Sloveniji smo zaprli premogovnike v Laškem, Kanižarici, Zagorju in na Senovem. Zaprli smo vse kovinske rudnike - v Idriji, Mežici, Črni. Sprejeli smo zakon o zapiranju premogovnikov Hrastnik in Trbovlje. Ti procesi so bili obremenjujoči. Bil sem stalno vpet v ta dogajanja, tako prek slovenskih ali evropskih institucij, in vedno pred veliko preizkušnjo. Ves ta čas je bilo čutiti tudi grožnjo, ki je bila bolj ali manj agresivno posredovana, o zapiranju velenjskega premogovnika. Ves čas je bila prisotna tudi ideja, a še najmanj v TEŠ, o za- v menjavi velenjskega premoga za TEŠ z uvoženimi premogi. Odločilnih za nas je bilo nekaj odločitev: da prestrukturiramo podjetje, kar smo začeli pravočasno, da ne bomo odpuščali delavcev, kar je bila zelo težka naloga, da zgradimo v TEŠ čistilne naprave, kar je velika zasluga države, da smo dorekli okoljsko politiko in sanirali okolje, kar smo potrdili tudi s certifikatom ISO 14001 in priznanji Turistične zveze Slovenije za urejeno okolje, da veliko pozornost namenjamo izobraževanju ljudi, kar se danes kaže v izjemno strokovno usposobljenih delavcih, ki čutijo tudi veliko pripadnost podjetju. Pomembno je tudi, da smo se v Sloveniji odločili, da ne bomo odkopavali premoga v jami Šoštanj in da smo se slovenska energetska proizvodna podjetja organizirala v holding Slovenske elektrarne." Rudar: “Pa prelomnice v slovenski energetiki?” Dr. Žerdin: “Bile so sprejete slabe in dobre odločitve. Slabe odločitve so Dr. Žerdin je že v prvem letu svojega mandata sprejel predsednika republike Slovenije Milana Kučana (22. 10. 1992). bile: prekinitev dobave električne energije iz JE Krško Hrvaški, izguba samostojnega energetskega ministrstva in vključitev energetike v ministrstvo za okolje in prostor, česar zaradi konfliktnosti panog nikjer na svetu ni. Velik premik naprej pa je bil dosežen s sprejetjem Zakona o energetiki. Prisilil je energetsko panogo k prilagajanju na odpiranje trga z električno energijo in k racionaliziranju. V energetiki je še vedno veliko politike in današnji konflikti v njej, ki jih lahko vsak razbere tudi iz poročanja medijev, so posledica tega, daje v preteklih letih od energetskega gospodarstva dobro živelo zelo veliko ljudi. Zdaj, ko se energetika postavlja na trg, pa so mnogi ljudje svoje položaje izgubili ali se čutijo ogrožene." Rudar: “Kako pa se bo ta spremenjen položaj energetike razvijal naprej, kakšna je prihodnost Premogovnika Velenje?” Dr. Žerdin: “Odpiranje trga je nuja, ki se bo zgodila. Ne zagovarjam, da se to mora zgoditi 1. januarja 2003, ker menim, da preveč hitimo, tudi bolj kot države, ki so že članice EU. Trdim, da nismo niti v elektrogospodarskih podjetjih, niti upravičeni odjemalci energije dovolj dobro pripravljeni na tržni izziv. Na drugi strani tudi država še ni rešila vsega, kar močno vpliva na konkurenčno sposobnost elektrogospodarstva; nismo rešili nasedlih investicij, kar močno bremeni ceno električne energije, in nimamo izdelane nacionalne energetske strategije. Ker je tako, lahko v parlamentu vsak, ki kakorkoli soodloča, 'mlati' po svoje. V preteklih letih smo na nivoju države močno omejevali cenovno politiko v energetiki, to velja predvsem za velike porabnike električne energije in za gospodinjstva. Pri teh cenah smo na repu v Evropi. Posledice so se pokazale v razvitosti podjetij energetskega gospodarstva in marsikje -ne v našem premogovniku, ker smo edini imeli pravico razpolagati s sredstvi amortizacije - so podjetja v infrastrukturnem in tehnološkem zaostanku za konkurenco. Veliki porabniki so medtem že spoznali, da poceni električne energije ni nikjer v svetu in je bo v prihodnje še manj, zato se moramo doma dogovoriti, kako bomo gospodarili v tem segmentu gospodarstva. Premogovnik Velenje ima zagotovljeno prihodnost vsaj do leta 2025, kar seveda ne pomeni, da jo ima zagotovljeno avtomatično. Razvojna vizija premogovniške dejavnosti v Sloveniji in v Šaleški dolini je dorečena. Vezana je na življenjsko dobo termoenergetskih objektov v Šoštanju. Sicer se sedaj že intenzivno pogovarjamo, ali na lokaciji sedanjih objektov kasneje postaviti nove objekte, kakšen naj bo energetski vir zanje in ali naj bi to bil tudi premog. Prestrukturiranje podjetja je prineslo cenovno konkurenčnost našega premoga z uvoženimi premogi, pridobljenimi pod zemljo. Ob normalni energetski politiki se lahko življenje v Premogovniku Velenje v naslednjih 10, 15 letih odvija dobro." Rudar: “Kot sva ugotovila prej, ste imeli izdelano vizijo. Pri njenem uresničevanju vsekakor niste mogli biti sami, a ob tem ste morali imeti jasen cilj, močno voljo in avtoriteto, da so vam sodelavci sledili, da ste jih prepričali!” Dr. Žerdin: “Če sem zelo odkrit, ambicije, da bi bil direktor, nikoli nisem imel. Na to delovno dolžnost sem prišel slučajno, potem ko je bil tedanji direktor mag. Franc Avberšek imenovan za ministra za energetiko. Če pa že neko delo sprejmem, potem se ga lotim s srcem. Rad moraš imeti delo, ki si ga sprejel, podjetje, v katerem si, in imeti odgovoren odnos do vsega tega. Ne toliko zaradi sebe, pač pa zaradi drugih. Ob tem naj V odprtem dialogu do pojasnil Uprava občine Šoštanj, področje za gospodarstvo, okolje in prostor, je konec aprila na Premogovnik Velenje naslovila pismo, v katerem je prosila za dodatna pojasnila v zvezi s tresenjem tal v Šoštanju. omenim, da moja plača direktorja ni stimulativna. Bil sem vedno državni uslužbenec in moja plača je bila vedno vezana bodisi na ministrovo, na povprečno plačo v panogi ... Zelo odkrito povedano, imam premogovnik in svoj poklic zelo rad. Imel sem srečo, da sem dobil prave sodelavce. Nikoli nismo delali agresivno, veliko smo se pogovarjali, in tako se da veliko narediti." Rudar: “Ste zadovoljni s tem, kar ste v desetih letih kot vodilni mož Premogovnika Velenje dosegli, in ponosni na doseženo?” Dr. Žerdin: “Zelo sem počaščen, da sem direktor lahko bil in da sem lahko odigraval neko vlogo v slovenski energetiki. Ker sem bil rad direktor, pomeni to tudi, da sem vse, kar je bilo narejenega, doživljal kot uspeh, kot pozitivno spodbudo, kot priznanje kolektiva, saj navsezadnje v kolektivu, s sindikatom, svetom delavcev ... v zadnjih desetih letih nisem imel nobenega konflikta. Imeli smo težave, tudi velike, a smo jih znali brez zelo zaostrenih medsebojnih odnosov razrešiti. To je uspeh kolektiva, koliko je bil to moj uspeh, o tem pa ne bi rad sodil." Rudar: “Zdaj ste spet na neki prelomnici. Kje se vidite v prihodnjih letih? Kakšne so vaše ambicije, želje, boste kandidirali še za en mandat direktorja, morda za župana MO Velenje ...?” Dr. Žerdin: “Trenutno v podjetju rešujemo nekaj zelo pomembnih problemov, med drugim tudi neizplačane plače iz let 1991/92, kar me tako močno okupira, da sploh ne razmišljam o bližnji prihodnosti. Pa naj vseeno odgovorim. Na področju premogovništva in energetike je veliko izzivov. Navsezadnje to, kaj bom delal v prihodnje, ni odvisno samo od mene, temveč od lastnikov premogovnika, od mojega zdravja, od moje družine, katere mnenje zelo cenim in upoštevam... Na županske volitve zagotovo ne grem, kar sem že povedal in potencialni kandidati naj se moje konkurence ne bojijo." Rudar: “Čestitke ob desetletnici in srečno še naprej!” Diana Janežič 4. junija so strokovnjaki Premogovnika Velenje na sestanku komisije, ki v Šoštanju spremlja problematiko tresenja, dali odgovore. Poleg članov omenjene komisije -Marka Brvarja, Konrada Nahtigala, Staneta Mazeja in Vojka Režna - so na sestanku bili še Peter Vidmar, referent za okolje in prostor v občini Šoštanj, Jure Bajec, predstavnik Urada za seizmologijo Agencije za okolje ter Marko Mavec, vodja tehničnih služb, in Srečko Gračner, vodja rudarskih škod, iz Premogovnika Velenje. Uprava Šoštanja je želela dobiti: Z poročila o vseh zabeleženih zemeljskih aktivnostih v zadnjih mesecih oziroma poročila podobnih meritev, opravljenih z merilnimi napravami Premogovnika Velenje, v' oceno strokovnjakov Premogovnika o predvidevani intenziteti in moči tresenja tal glede na izkopavanje premoga sedaj in v prihodnjih letih v skladu s koncesijsko pogodbo, S poročilo o sedanjih in načrtovanih odkopnih poljih, I V poročilo o sedanjih in dolgoročnih načrtih sanacije pridobivalnega prostora v bližini Šoštanja in okolici, •S načrt podzemnih vodnih virov in mnenje strokovnjakov Premogovnika v zvezi z vplivi podzemnih vodnih virov in prečrpavanja vode na tresenje, S načrte in strokovno oceno ogroženosti nasipov med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom s poročilom o dosedanjih ukrepih z oceno ogroženosti. Kot je povedal Marko Mavec, je Premogovnik Velenje v celoti odgovoril na zastavljena vprašanja. “Na omenjenem sestanku smo pripravili obširno predstavitev naših aktivnosti v zvezi s seizmičnimi meritvami, predvsem na katerih lokacijah merimo in kaj smo izmerili. Pripravili smo obsežen odgovor na vprašanje v zvezi s podtalnico v Šoštanju. Pojasnili smo, da s sistemom odvodnjevanja v Premogovniku Velenje neposredno ne posegamo v podtalnico pod površino, temveč odvodnjujemo vodonosne peske tik nad slojem premoga, to pa je v globini okoli 300 metrov. V podtalnico od površine do globine 100 metrov Premogovnik Velenje v nobenem primeru ne posega. Zniževanje tlakov v podtalnici zaradi naše dejavnosti ni mogoče tudi zato, ker plasti nad premogom niso vertikalno prepustne; če temu ne bi bilo tako, bi ne bilo jezer, saj bi voda odtekla v notranjost zemlje oziroma v jame. Nadalje smo na sestanku posredovali tudi vse naše načrte jamskih prostorov, kot so zahtevali, in lahko so se prepričali, da Premogovnik Velenje pod mestom Šoštanj nima jamskih objektov. Skupaj z načrti objektov Premogovnika Velenje smo posredovali tudi dolgoročni načrt podjetja, to je razvoj in dinamiko odkopavanja premoga do leta 2025, skladno s potrjenimi projekti in smernicami. S temi načrti smo pokazali, da se z odkopavanjem odmikamo vse dlje od Šoštanja. Predstavili smo tudi prognozo vplivov odkopavanja na površino in iz nje je razvidno, da v bližini Dolgoročni načrt odkopavanja kaže, da se z odkopi odmikamo vse dlje od Šoštanja. Šoštanja ni pričakovati neposrednih vplivov rudarjenja, ki bi lahko povzročili takšne poškodbe na objektih, ki bi zahtevale sanacijo. Glede varnosti sanacije ugreznine med Velenjskim in Šoštanjskim jezerom smo predstavili obsežen rudarski projekt. Del tega projekta je gradbeni projekt in del tega gradbenega dela so dimenzioniranje sanacije ugreznine, obsežne preiskave trdnostnih, fizikalnih in mehanskih lastnosti materiala, s katerim zapolnjujemo ugreznino, ter predvidevanja možnosti porušitve v primeru potresa. Za spremembo lastnosti materiala bi bil potreben relativno močan potres, ki bi ga tudi zgradbe slabo prenesle," je povedal Mavec in še dodal, da je sodelovanje z občino Šoštanj pozitivno, korektno in poteka v odprtem dialogu. Odgovori in mnenja Urada za seizmologijo “S posodobljanjem državne mreže potresnih opazovalnic je Urad za seizmologijo Agencije RS za okolje začel beležiti večje število potresnih dogodkov na območju vzhodnih Savinjskih Alp. Število in oddaljenost naprav državne mreže potresnih opazovalnic ne omogoča dovolj natančne opredelitve lokacij teh dogodkov. V letih 2000 in 2001 smo s podatki državne mreže potresnih opazovalnic v območju med 46,25°N in 46,55°N ter 14,85°E in 15,30°E locirali 100 dogodkov. Najmočnejši je imel magnitudo 2,2 in so ga zabeležile tudi potresne opazovalnice v Avstriji, na Hrvaškem in v Italiji. Natančnost določanja lege epicentra iz zapisov državne mreže potresnih opazovalnic v večjem delu Slovenije ni boljša od deset kilometrov. Določanje žariščne globine sploh ni možno. Z namenom natančnejše opredelitve območja, kjer potresi nastajajo, je Urad za seizmologijo 12. septembra 2001 začasno postavil prenosno opazovalnico v zasebni hiši v vasi Zavodnje severozahodno od Velenja (ta opazovalnica je med 12. 9. 2001 in 31. 5. 2002 zabeležila prek 700 dogodkov s področja Šoštanj-Velenje). Istočasno smo stopili v stike z odgovornimi osebami v Premogovniku Velenje in pridobili podatke o dogodkih, zabeleženih s premogovniškim seizmografom v Šoštanju v letih 2000 in 2001. V začetku marca letos smo prejeli obvestila, da so prebivalci Šoštanja čutili več potresnih sunkov. V sodelovanju s Premogovnikom Velenje in Občino Šoštanj, referatom za okolje in prostor, je Urad za seizmologijo 4. aprila postavil prenosno opazovalnico v kleti zgradbe Občine Šoštanj, ki je bila 16. maja prestavljena v Gaberke. 10. aprila so strokovnjaki Urada postavili še eno potresno opazovalnico v kleti stanovanjskega bloka na Cankarjevi 19 v Šoštanju. 18. aprila je Carinska izpostava Velenje dala soglasje za postavitev potresne opazovalnice z dostopom do državnega računalniškega omrežja v njihovih prostorih. Tehnično izvedbo povezav je prevzel Center vlade za informatiko. Opazovalnica je začela delovati 16. maja 2002. Letos do 17. junija so v omenjenem področju prebivalci čutili 40 potresov. Iz zapisov državne mreže potresnih opazovalnic smo za 22 sunkov lahko določili lokalno magnitudo. Najmočnejši je bil 17. aprila ob 2. uri 41. minuti po lokalnem času. Prebivalci so ga čutili z intenziteto 4-5 po evropski potresni lestvici. Enake učinke so dosegli še štirje dogodki. Dogodki na območju Šoštanj-Velenje imajo nekaj značilnih skupnih lastnosti! Tako zapisi tresenja tal na eni opazovalnici kot tudi zapisi enega dogodka na več opazovalnicah so si med seboj zelo podobni. Izraziti so dalj časa trajajoči nihaji, povzročeni s površinskim valovanjem. Oddaljenosti dogodkov od opazovalnice lahko ocenimo na podlagi razlike v času prihoda transverzalnih in longitudinalnih valov. Tako je, denimo, na opazovalnici na Cankarjevi v Šoštanju časovna razlika med prihodom primarnih (P) in sekundarnih (S) potresnih valov okrog 1,0 s, na opazovalnici v Zavodnjah med 1,4 in 1,8 s, na opazovalnici v Občini med 1,4 in 1,7 s, na opazovalnici v carinarnici Velenje med 1,0 in 1,5 s, in na opazovalnici Gaberke med 0,8 in l,0s. Analiza močnejših dogodkov je pokazala, da naj hitrejši potresni valovi potujejo po matični kamnini (podlagi) bazena, kar onemogoča standardno določanje lokacij potresov in hkrati kaže na majhno hitrost razširjanja potresnih valov po sedimentih (premog, ilovice, prodi, ... v bazenu. Dogodki, ki smo jih v času opazovanja zabeležili na tem območju, so dosegli največjo magnitudo 1,5. Za ponazoritev naj omenimo, da energija, sproščena pri takem potresu, ustreza energiji, sproščeni pri razstrelitvi 10 do nekaj deset kg TNT razstreliva. Pri lociranju dogodkov v majhnem geološko heterogenem območju naletimo na te specifične probleme. Dimenzije problema so majhne in lokalne strukture (npr. prelomi), ki so praktično nevidne pri regionalnih seizmoloških raziskavah, lahko imajo velik vpliv na razširjanje potresnih valov. Heterogenost sredstva, skozi katerega se razširja potresno valovanje, onemogoča uporabo standardnih metod določanja žarišča, temveč bi morali uporabiti vsaj dvodimenzionalne metode, če ne kar realnih 3D metod, ki po drugi strani zahtevajo tudi podroben geotehnični model in obilo numeričnega truda. Do sedaj opisana dejstva, meritve in njihovo interpretacijo lahko povzamemo v nekaj točkah: Dogodki se dogajajo v kompleksnih geoloških mikrostrukturah, ki otežujejo seizmološko analizo. Najmočnejši dogodek v opazovanem obdobju je imel magnitudo 1,5 in je dosegel intenziteto 4-5 stopnje po evropski potresni lestvici. Časovna razporeditev dogodkov ni enakomerna, ampak kaže na povezavo z določenimi dnevi v tednu. S standardnimi seizmološkimi metodami ne moremo natančno opredeliti lokacije in globine dogodkov. Z gotovostjo lahko trdimo le, da dogodki nastajajo v območju znotraj potresnih opazovalnic in da žariščne globine ne presegajo 4 kilometrov. Precej verjetno je, da se vsa žarišča dogodkov, ki smo jih podrobneje obdelali, nahajajo v območju približne velikosti 2x2 km, omejenem s kraji Šoštanj, Gaberke, Hrastovec in Velenje. Žarišča so na globinah med pol in enim kilometrom, vendar je nenatančnost pri določanju teh parametrov lahko še vedno tri kilometre ali več. Za točno (z napako, ki ne presega nekaj sto metrov) določanje lokacije in globine dogodkov ne zadoščajo standardne metode seizmološkega opazovanja na regionalni skali - potrebna je gosta lokalna mreža instrumentov in natančen tridimenzionalni hitrostni model," so v svoje poročilo zapisali v Uradu za seizmologijo. Diana Janežič Natančnost določanja lege epicentra iz zapisov državne mreže potresnih opazovalnic v večjem delu Slovenije ni boljša od deset kilometrov. Diplomirali so... ... prvi udeleženci višješolskega strokovnega programa rudarstvo in geotehnologija. Kako je potekal študij? Je bilo naporno? So bili uspešni? O vsem tem smo se pogovarjali z Bogdanom Makovškom, univ. dipl. inž. rud., koordinatorjem praktičnega izobraževanja med Višjo strokovno šolo za rudarstvo in geotehnologijo ter podjetji, ter diplomantoma Simonom Klincem in Srečkom Lednikom. Bogdan Makovšek, univ. dipl. inž. rud., je povedal: “Višješolski študij rudarstva in geotehnologije se je v Šolskem centru Velenje začel v šolskem letu 1999/2000, vpisanih je bilo 31 slušateljev, od tega 24 zaposlenih v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje. Do sedaj je diplomiralo 27 slušateljev in si tako pridobilo naziv inženir rudarstva in geotehnologije, drugi pa bodo diplomirali predvidoma do konca letošnjega leta. Program študija zajema 16 predmetov: •S strokovna tehnologija v tujem jeziku - predavateljica prof. Irena Nikolič, K poslovno sporazumevanje in vodenje - mag. Irena Vodopivec, K ekonomika in management podjetij - dipl. oec. Marjana Zagode, V varstvo pri delu in varstvo okolja -univ. dipl. inž. rud. Franc Bahčič, K tehniški predpisi in projektiranje -dr. Evgen Dervarič, Z računalništvo in informatika - mag. Milan Meža, Z materiali v rudarstvu - gradiva -univ. dipl. inž. Ivan Kotnik, Z rudarstvo - mag. Marjan Kolenc, Z stroji in naprave - mag. Marjan Hudej, Z geotehnologija - mag. Simon Zavšek, Z geologija - univ. dipl. inž. geol. Mateja Klemenčič, Z rudarska merjenja - dr. Milan Medved, Z bogatenje mineralnih surovih - dr. Boris Salobir, Z vrtalna tehnika - univ. dipl. inž. rud. Ivan Osrečki, Z izgradnja podzemnih prostorov -doc. dr. Jože Hribar, Z praktično izobraževanje - univ. dipl. inž. rud. Bogdan Makovšek. Kot koordinator praktičnega izobraževanja sem odgovoren za izvedbo predstavitev diplomskih nalog v podjetjih. Prva generacija študentov na Višji strokovni šoli za rudarstvo in geotehnologijo je bila številčno močna, v drugi generaciji je bilo slušateljev manj, tretja je spet številčno močnejša, izgleda pa, da bo vpeljan tudi redni študij. Lahko rečem, da je bila prva generacija študentov zelo pridna, uspešna, večinoma vse izpite so opravili v rednih rokih. So iz tehničnih služb, poslovodski delavci in zanje je bilo že po sklepu strateške konference podjetja predvideno, da nadgradijo svoje znanje z višjo strokovno izobrazbo. Študij so vzeli zelo resno, zavzeto, zaradi dobrih delovnih izkušenj pa jim tudi strokovni predmeti niso delali preglavic. Za ta študij so bili v podjetjih izbrani, Premogovnik Velenje je svojim štu- dentom plačal šolnino, kar je bila še dodatna motivacija za vesten študij. K nemotenemu poteku študija pa je nedvomno pripomoglo tudi zgledno sodelovanje med Šolskim centrom Velenje in Premogovnikom Velenje." Simon Klinc, inž. rud. in geotehnologije, se je za študij odločil zaradi svoje nadgradnje, zaradi svojega dela pri sistemih kakovosti v podjetju, ki zahteva precej znanja. “Ponujena mi je bila možnost za dodatno izobraževanje in sprejel sem jo. Študij je zahteval precej našega časa, predavanja smo imeli trikrat v tednu. Začetek študija je bil kar zahteven, saj se je bilo treba navaditi na nove obveznosti, na dodatne obremenitve. Veliko smo bili odsotni od doma, družine. Treba se je bilo lotiti učenja, se odreči čemu drugemu. Ko smo se privadili na tempo študija, je šlo lažje. Pozitivno je, da je celoten študij usmerjen v prakso, celotno znanje, ki smo si ga pridobili, nadgrajuje znanje, ki smo ga že prej uporabljali in pridobivali pri svojem delu. To je bila naša prednost, med študijem smo samo nadgrajevali svoje znanje in vsako novo spoznanje smo lahko primerjali s praktičnim delom v podjetju. Za seboj imam 11 let dela pri Premogovniku. Poudariti moram, da smo se študentje v tej prvi generaciji zelo dobro razumeli in prav zaradi tega medsebojnega razumevanja in dobre organizacije medsebojne pomoči, smo študijske obveznosti tudi lažje opravljali. Skoraj tri leta so pretekla, kar smo začeli s študijem, veliko truda in odrekanj je bilo treba, ob koncu študija sta zato olajšanje in zadovoljstvo toliko večja. Če pa bi se ponudila možnost za nadaljnje izobraževanje, bi se zanj tudi odločil." Srečko Lednik, inž. rud. in geotehno-logije: “Po sklepu vodstva podjetja naj bi se raven izobrazbe za delo, ki ga opravljam - sem poslovodja na stabilnih progah v Pripravah, v zadnjem času pa precej delam tudi na zunanjih deloviščih - dvignila, zato sem se za šolanje zlahka odločil. Pri premogovniku imam letos okroglo obletnico -20 let dela. Študij je bil lep dogodek. Resje zahteval nekaj truda, odrekanj, saj zahtevnost in strokovnost študija sta bili primerni. Za uspešnost se je bilo treba potruditi. Družina mi je stala ob strani, me podpirala, razumela. Vse je bilo v redu, čeprav je študij od delu res naporen. Lahko pa rečem, da se je zaradi pridobljenega znanja vredno potruditi. O nadaljnjem študiju ne razmišljam, saj imam le še dobrih osem let do upokojitve. Rad bi se zahvalil vodstvu Premogovnika, ki nam je omogočilo in plačalo študij, pa tudi profesorjem, s katerimi smo se zelo razumeli." Dragica Marinšek Bomo do jeseni shujšali? Med številnimi aktivnostmi za ohranjanje in izboljšanje zdravja zaposlenih, ki jih v Premogovniku Velenje vodimo v Strokovnih službah v sklopu projekta Skrb za zdravega delavca, je bil tudi preizkus hoje na 2 kilometra v soboto, 1. junija. Preizkus je organiziralo športno društvo Premogovnik Velenje v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje. Preizkusa seje udeležilo 65 delavcev Premogovnika, ki so morali v hitri in odločni hoji in v enakomernem tempu prehoditi 2 km. Pred preizkusom sojih stehtali, jim izmerili telesno višino, krvni pritisk ter krvni sladkor in holesterol. Po preizkusu so vsi dobili individualno poročilo o svoji maksimalni aerobni zmogljivosti s priporočili za primeren način gibanja in zdrave prehrane. Kot je povedala dr. Nuša Konec Juričič, ki skrbi za preventivno socialno medicino v ZZV Celje, v Sloveniji akcije Z gibanjem do zdravja organiziramo od leta 2000. Preizkus hoje na 2 km je namenjen testiranju populacije do 65. leta starosti in v Velenju je takšna akcija letos že bila 6. aprila v organizaciji velenjskega Društva za boj proti raku. “Ker pa smo na celjskem območju beležili precejšnji odstotek bolniških izostankov, smo podjetjem ponudili testiranje za njihove zaposlene. Do zdaj so se našemu vabilu odzvali v Elkroju v Mozirju, Cinkarni v Celju in v Premogovniku Velenje. Pri preventivnih akcijah težko govorimo o uspehih - ocenjujemo, da je uspeh kakršenkoli odziv povabljenih, zato je 65 delavcev Premogovnika Velenje, ki so 1. junija opravili testiranje, dober odziv. Veseli smo vsakega človeka, ki se odloči več narediti za svoje zdravje: se več gibati, opustiti kajenje, omejiti pitje alkohola, spremeniti prehranske navade," je poudarila dr. Konec Juričičeva. Deset dni po opravljenem preizkusu je Zavod za zdravstveno varstvo Celje sporočil skupne rezultate testirane skupine. Takole piše v poročilu: “Testiranih je bilo 65 ljudi, od tega 21 žensk in 44 moških. Na osnovi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je splošna kondicija celotne testirane skupine malo pod povprečjem. 40 odstotkov udeležencev je imelo povprečno splošno kondicijo, 38,5 odstotka malo pod povprečjem, 12,3 odstotka veliko pod povprečjem. Iz meritev teže in višine ugotavljamo, da ima 70 odstotkov udeležencev povečan indeksi telesne mase, kar tudi vpliva na nekoliko slabšo telesno kondicijo. Srednja vrednost krvnega pritiska za vso skupino je bila 128/85; za ženske 120/80 in za moške 132/87. Srednja vrednost količine sladkorja v krvi za vso skupino je bila 5,75 mmol/1 (normalna vrednost je do 6 mmol/1); za ženske 5,59 mmol/1, za moške 5,83 mmol/1. Pri desetih udeležencih testiranja je bila vrednost količine holesterola v krvi pod 3,75 mmol/1, kar navaja k neverodostojnosti podatkov in jih je dobro preveriti pri svojem zdravniku. Pri drugih udeležencih je bila srednja vrednost količine holesterola v krvi 4,93 mmol/1 (normalna vrednost je do 5 mmol/1); pri ženskah 4,90 mmol/1 in pri moških 4,94 mmol/1." Nuša Konec Juričič je v komentar tega ne najbolj spodbudnega poročila zapisala, da lahko delavci sami z nadaljevanjem zdravega načina življenja najbolj pripomorejo k izboljšanju telesne kondicije, delodajalec pa jim pri tem lahko pomaga z aktivnimi odmori, ponudbo zdrave prehrane, s spodbudnim delovnim okoljem, sodelovanjem v preventivnih programih ... In naš komentar? Milena Ahtik, univ. dipl. psihologinja, glavna pobudnica v podjetju za izvedbo testiranja, je bila nad rezultati nekoliko razočarana. Predvsem zato, ker je menila, da smo se preizkusa udeležili sodelavci, ki se zavedamo pomena rekreacije za boljše zdravje in se občasno rekreiramo. “Kakšne rezultate bi torej imeli drugi?’’ se je vprašala. Kakorkoli, test je bil dobrodošel in prav bo, če ga bomo jeseni ponovili. Vmes pa naj bi vsi, ne le tokratni testiranci, telovadili in bolj zdravo živeli. Vsekakor imamo vsi v podjetju, tudi vodstvo, še veliko dela pri spodbujanju bolj zdravega načina življenja. Diana Janežič Razvojni načrt začenja novo poglavje v razvoju PLP PLP, Lesna industrija, d.o.o., doživlja med hčerinskimi podjetji Premogovnika Velenje v zadnjem času velike spremembe. Lani je stekla nova proizvodna linija lepljenih elementov, letos je prišlo do zamenjave direktorja in sprejetja razvojnega načrta. Bojan Stropnik Sedanji PLP je nastal v prvi fazi prestrukturiranja premogovniške dejavnosti oziroma izločanja spremljajočih programov. Pred tem je bil edini proizvodni program tega podjetja žagarski program, katerega odjemalec je bil izključno Premogovnik Velenje. Ker pa se poraba lesa v premogovniku v zadnjih letih zelo in stalno zmanjšuje, je bilo treba začeti iskati nove programe in nova tržišča. V prvi fazi prestrukturiranja PLP so določili glavne kupce svojih izdelkov in storitev in glavne izdelke osnovnega, žagarskega programa. V nadaljevanju so se lotili postopnega uvajanja novih programov in opuščanja nekaterih dotedanjih, neperspektivnih. Prodajni program lepljeni elementi, ki so ga uvedli lani, predstavlja enega od temeljev za rast podjetja. Uvedba tega programa pa je bila velika investicija, ki je povzročila, da je PLP leto 2001 sklenil z izgubo. V PLP je dozorel čas za korenite spremembe. Prilagoditev strategije, vizije in poslovnega načrta skladno z razpoložljivimi viri v podjetju dogajanjem na tržišču je pripeljala tudi do kadrovske menjave. Dolgoletni direktor lesnega podjetja v sklopu Premogovnika Velenje Mirko Zager se bo letos upokojil in v začetku leta ga je zamenjal Bojan Stropnik, univ. dipl. inž. rudarstva, ki je vse svoje 15-letne delovne izkušnje pridobil v Premogovniku Velenje. V času priprav na strokovni republiški izpit je delal pri rudarskem projektiranju, spremljanju poskusov in uvajanju tehnologij v jamo, nato pa opravljal poslovodska in vodstvena dela v jamski operativi, v pripravi dela in pripravi jeklenega podporja. Sodeloval je pri dveh zelo pomembnih projektih v podjetju - v letih 1997 in 1998 pri uvajanju standarda kakovosti ISO 9001 ter v letu 1998 pri spremljanju, kategorizaciji in ocenjevanju dobaviteljev. V PLP je prišel z delovnega mesta vodje službe za realizacijo poslovnih zamisli, katere osnovna naloga - vodenje in koordinacija projekta celovita preobrazba poslovnega sistema - je bila uspešno izpeljana. Od prevzema funkcije direktorja PLP do maja je skupaj s sodelavci pripravil petletni razvojni načrt, ki gaje maja predstavil upravi Premogovnika Velenje in ta gaje potrdila. “V prihodnjih petih letih načrtujemo zmerno rast realizacije, poslovnega izida in števila zaposlenih ter intenzivnejšo rast produktivnosti, dodane vrednosti in realizacije prihodka izven poslovnega sistema. Ob tem bodo potrebna večja investicijska vlaganja,” je na kratko predstavil cilje razvojnega načrta Bojan Stropnik. Najpomembnejše spremembe razvojnega načrta temeljijo na že omenjenem zmanjšanju porabe izdelkov in storitev PLP v Premogovniku Velenje in so usmerjene v zmanjšanje števila prodajnih programov oziroma v združitev programov s skupno tehnologijo, povečanje produktivnosti v vseh programih ter v uvajanje novih prodajnih programov. Žagarski program še vedno ostaja osnovni program PLP, saj prinaša podjetju 70 odstotkov prihodka. V tem programu načrtujejo realno ohranjanje realizacije, zmanjšanje števila zaposlenih in intenzivno rast produktivnosti, kar bodo dosegli s prilagoditvijo linije razžagovanja hlodovine. V programu lepljeni elementi izdelujejo lepljene plošče, sredice za smuči, sredice za snežne deske in lepljene konstrukcijske elemente. Da bi dosegli rast realizacije, produktivnosti, dodane vrednosti in poslovnega uspeha, bodo potrebne večje investicije ter dodatno zaposlovanje. Znotraj programa lepljenih elementov načrtujejo uvedbo izdelovanja pohištva po meri. Pri tem programu naj bi zaposlili več visoko usposobljenih mizarjev ter se povezali z oblikovalci notranje opreme. Program prihodnosti je program biomase, ki temelji na prodaji toplotne energije in/ali briketov oziroma pele- tov, ki so izdelek predelave lastnih ali tujih lesnih ostankov, to je sekancev in žagovine. Teh v PLP pridelajo na leto 8.000 ton. “Vsi ti novi ali prenovljeni programi bodo zahtevali spremembe tudi v poslovanju in organizaciji podjetja,” pravi Stropnik. “Za pokritje izgube iz leta 2001 iz lastnih rezerv in dokapitalizacijo se dogovarjamo z lastnikom podjetja. Izboljšanje poslovanja bomo dosegli s prestrukturiranjem poslovnih funkcij, kot na primer z uvedbo poslovno informacijskega sistema, kalkulacij za proizvode in storitve, spremljanjem in nagrajevanjem uspešnosti poslovanja, spremljanjem materialnega poslovanja, optimizacijo zalog izdelkov, zalog surovine ... Racionalizirati moramo izrabo delovnega časa, povečati izkoristek surovine, povečati kakovost izdelkov in storitev, zmanjšati zastoje, število nezgod oziroma bolniških odsotnosti. V podjetju moramo izboljšati kadrovsko strukturo, več vlagati v usposabljanje in izobraževanja zaposlenih, štipendiranje in povezovanje z izobraževalnimi ustanovami v lesarstvu. Pospešiti moramo trženje izdelkov in storitev, zato bomo ločili funkciji nabave in prodaje in to področje kadrovsko okrepili. Z vsemi viri, močmi in znanjem se moramo torej usmeriti v intenzivno prilagajanje podjetja tržnim razmeram in iskanju novih programov in kupcev zanje. Lesna panoga v Evropi je sicer v recesiji, vendar slovenska podjetja v lesno-predelovalni industriji premočno zaostajajo in prepričan sem, da si lahko PLP z novim razvojnim načrtom na tržišču odreže primeren kos kruha." Diana Janežič 14. raziskovalni tabor Šmartno ob Paki 2002 Inštitut za ekološke raziskave ERICo Velenje bo tudi med letošnjimi šolskimi počitnicami organiziral mladinski raziskovalni tabor. Potekal bo v Šmartnem ob Paki od 17. do 24. avgusta. Mladi raziskovalci bodo nastanjeni v prostorih šmarške osnovne šole, za prehrano bodo poskrbele šolske kuharice. Učenci bodo lahko izbirali med šestnajstimi skupinami, v katerih bodo ustvarjali in raziskovali. Na voljo bodo imeli ukvarjanje z novinarstvom, matematiko, gledališčem, arhitekturo, ekologijo voda, novejšo zgodovino, s plesom, z ljudsko glasbo, s kiparjenjem, z arheologijo, geologijo, s ptiči, plazilci in dvoživkami, z divjimi odlagališči in s krajevnimi imeni. Na ERICovih taborih navadno sodelujejo predvsem srednješolci, ki prejemajo Zoisovo štipendijo, nekaj prostih mest pa je vedno tudi za druge dijake. Letošnjega tabora se bo lahko udeležilo 65 mladih raziskovalcev. Vabljeni! Informacije in prijave: 898 19 91; matjaz.salei@erico.si. Šmartno ob Paki 200£ xiv. raziskovalni tabor Prve športne igre geografov Ljudje s podobnimi interesi, z enakim poklicem, pripadnostjo neki stroki ali dejavnosti se navadno organizirajo v različnih društvih ali klubih, ki jim olajšajo oziroma omogočajo stike, sodelovanje, druženje, izmenjavo informacij. Tudi slovenski geografi imajo svoje društvo, pravzaprav jih imajo več. Zveza geografskih društev Slovenije je krovna organizacija, v katero spadajo regijska geografska društva (Celje, Gorenjska, Maribor, Nova Gorica, Primorje, Ljubljana, Ptuj), Društvo mladih geografov in Društvo učiteljev geografije Slovenije. Oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pa je lani ustanovil tudi Alumni klub geografov Univerze v Ljubljani (AGUL). Njegovi člani so diplomanti oddelka, podiplomski študenti in zaposleni v oddelku. V soboto, 15. junija, so člani AGULa obiskali Velenje, kjer so se dobili na 1. športnih igrah. Organizirali sojih domači geografi, ki so zaposleni v Inštitutu za ekološke raziskave ERICo Velenje. Sedem jih je, kar ERICo gotovo tudi s tega vidika uvršča med omembe vredne slovenske institucije. Udeleženci iger so si najprej ogledali Muzej premogovništva Slovenije in inštitut ERICo, nato pa so se ob Velenjskem jezeru in na njem pomerili v različnih disciplinah. Šest ekip je tekmovalo v odbojki na mivki, badmintonu, v igri med dvema ognjema, v vlečenju vrvi in v veslanju. Vroč, a prijeten poletni dan so zaključili v restavraciji Jezero. Igre bodo gotovo postale tradicionalne, saj so bili vsi udeleženci navdušeni nad takšno obliko druženja s stanovskimi kolegi. Mojca Ževart Pouk za boljše počutje Zdravilišče Šmarješke Toplice so od 1. do 10. junija gostile 25 delavcev invalidskega podjetja HTZ. Posebej izbrana skupina sodelavcev, ki imajo težave s hrbtenico, kostmi, sklepi, je s pomočjo zdravnikov in rekreatorja nabirala kondicijo, pa tudi znanje za boljše življenje s SVOj i m težava m . Najpogostejše zdravstvene težave invalidov, VIP HTZ so se letos prvič odločili, da organizirajo preventivno rekreacijo za svoje sodelavce. Zakaj, je pojasnila Janja Juvan, vodja službe za usposabljanje in zaposlovanje: “V našem podjetju je zaposlenih 378 invalidov, kar je 49,2 odstotka vseh zaposlenih. Vzrok nastanka invalidnosti je pri 62,43 odstotka delavcev bolezen, najpogostejša diagnoza pa so obolenje hrbtenice, bolezni in poškodbe ekstremitet. Za težave s hrbtenico je značilno, da se pogosto ponavljajo, nanje pa pomembno vpliva tudi način življenja. V razgovorih, ki jih vodimo z delavci po zaključeni bolniški, ugotavljamo, da v postopku zdravljenja prejemajo različne injekcije, tablete, nikakor pa niso usmerjeni v to, da sami zase kaj naredijo, da bi si pri težavah s hrbtenico v veliki meri lahko pomagali tudi sami. Pri težavah s hrbtenico je pomembno okrepiti mišični steznik, tega pa drugače kot z redno, pravilno telovadbo, plavanjem ni mogoče. Kako vaditi, pa jim mora, seveda, povedati strokovnjak in jih v začetku voditi. zaposlenih v IP HTZ zdrav, težava invalidnost II. kateg. invalidnost III. kateg. skupaj odstotek noge 4 73 77 20,48 j hrbtenica 12 56 68 18,09 glava 5 24 29 7,71 roke 1 25 26 6,91 živci 6 18 24 6,38 dihala 0 24 24 6,38 oči 0 23 23 6,12 kožno obolenje 0 17 17 4,52 sluh 0 17 17 4,52 srce 1 12 13 3,46 kolki 2 9 11 2,93 sladkorna bolezen 5 4 9 2,39 Zato smo se letos odločili, da tej skupini namenimo posebno pozornost in zanjo organiziramo primerno rekreacijo oziroma preventivni oddih. Med njo naj bi ljudje izvedeli za pravilen način telovadbe glede na težave, kijih imajo, za pravilen način dvigovanja bremen in opravljanja različnih del, na drugi strani pa naj bi v preventivi bili deležni tudi različnih oblik zdravljenja, terapij. Upam, da so udeleženci preventive zadovoljni, naš cilj pa bo dosežen, če se bo spremenila miselnost delavcev, če bodo začeli sami skrbeti za svoje zdravje, boljše počutje, večjo gibalno sposobnost, če se bo skratka povečalo število tistih, ki znajo izhod iz zdravstvenih težav poiskati tudi v sebi, ne le v zdravilih in bolniški od-stotnosti." Tako Janja Juvan, ki je s tem izrazila tudi mnenje vodstva IP HTZ. Kakšna pa so mnenja tistih, ki so se udeležili preventive? Oddih je vodil rekreator Evgen Roškar: “V skupini je bilo 25 udeležencev. Program preventive je bil namenjen ciljni skupini hrbte-ničarjev. Začeli smo z zdravniškim pregledom, nadaljevali s terapijami, vsak dan pa je vključeval tudi rekreacijo in sprostitev z družabnimi igrami, sprehodi... Šmarješke Toplice so nam omogočile ukvarjanje z različnimi športi -košarko, nogometom, odbojko na mivki, tenisom, malim golfom, namiznim tenisom, kolesarjenjem, plavanjem ... Premogovnik Velenje osebju v Šmarjeških Toplicah ni neznan; pred petimi leti je tu že potekala preventivna rekreacija. Potem smo jo v celoti preselili v hotel Barbara v Fiesi, kjer pa smo imeli okrnjene možnosti za zdravstveni del programa. Po mojem mnenju je dobro, da smo se vrnili v Šmarješke Toplice, kjer smo bili v teh dneh res zelo zadovoljni. Dogovarjamo se z vodstvom IP HTZ, da bi prihodnje leto imeli preventivo tako v Fiesi kot v Šmarjeških Toplicah, in sicer za vse zaposlene v poslovnem sistemu, skupine pa bi oblikovali glede na zdravstvene težave prijavljenih sodelavcev in jih glede na potrebe po obliki preventive razporedili na omenjeni lokaciji." Vsako jutro 10 minut telovadbe Daje zadovoljstvo udeležencev preventive resnično, smo se prepričali tudi z našim obiskom pri njih 7. junija. Za mnenja smo jih povprašali med popoldansko rekreacijo v športnem parku. Darja Rehar: “Počutje je odlično, dnevi so delovni, naporni, a prijetni. Pridni smo od pol sedmih zjutraj, potem telovadimo v bazenu pod vodstvom fizioterapevta, do kosila imamo nato individualne terapije. Po krajšem počitku po kosilu se podamo na športne terene in zvečer smo še komaj pri volji in moči za kakšne karte, šah, televizijo ... Pravzaprav kar popadamo v postelje. Imam težave s kostmi, rameni, koleni in že dlje časa sem se odločala, da nekaj storim proti temu. Zdelo se mi je, da sem premlada za takšno rekreacijo, za zdravilišče, zdaj pa ugo- tavljam, da sem marsikaj zamudila in da sem do sedaj zelo malo naredila za svoje zdravje. Potrudila se bom, da se po prihodu domov ne bom polenila." Ervin Krištof: “Moje počutje po nekaj dneh je odlično, dobro sem se razmigal. Sem sladkorni bolnik in imam težave s hrbtenico in stopali, zato sem imel dietno prehrano, od terapij pa masažo hrbtenice in stopal. Čutim izboljšanje in vsekakor mi je ta oddih koristil. Sicer pa moram tako ali tako vsakodnevno skrbeti za svoje dobro počutje in zdravje. Pozdravljam odločitev podjetja za uvedbo tega programa in če bo še mogoče, se bom z veseljem udeležil še kakšnega v prihodnjih letih.” Milan Goltnik - Miha: “Tukaj je krasno, zelo lepe občutke imam in tudi počutim se dobro. Imam išias, zato sem imel pri terapijah popolno masažo hrbta in elektro terapijo leve rame. Sicer pa sem se ukvarjal še z drugo rekreacijo. Vsak dan je bil dolg in naporen, zato se je zvečer počitek zelo prilegel. Tudi sicer se ukvarjam s primernimi športi za moje zdravstvene težave. Dobro je, da smo v Šmarjeških Toplicah imeli tudi predavanje fiziatra, ki nam je predstavil pravilne vaje za olajšanje težav s hrbtenico, ki naj bi jih delali vsak dan zjutraj 10 minut. Poudariti moram, da smo vsi s ponudbo Šmarjeških Toplic zelo zadovoljni. Nisem še doživel tako prijaznega osebja, kot smo ga spoznali tukaj. To res pripomore k še boljšemu počutju, tudi zato, ker je celoten program zelo dobro organiziran. Za to gre zahvala Evgenu Roškarju, ki nas je res znal zaposliti in motivirati." To so bila mnenja le treh udeležencev, a se tudi mnenja drugih niso veliko razlikovala. Pohvalnih besed je bilo veliko, tako za osebje toplic, za vodstvo podjetja kot vodjo programa. Dodali pa so nekaj predlogov, želja. Da bi, na primer, takšno rekreacijo podjetje lahko omogočilo sodelavcem zadnje leto pred upokojitvijo (nekateri, starejši, se boste spomnili, daje, takrat še Rudnik lignita Velenje, podobno obliko že izvajal). Da bi tokratna rekreacija ne bila zadnja. Da bi jim podjetje lahko priskrbelo enotne majice z znakom podjetja, ki bi jih imeli tudi za spomin. Za letos bodo spomini le v boljšem počutju, kar je tako največ, kar so udeleženci lahko dobili, in osnovni cilj, ki si ga je zastavilo vodstvo IP HTZ, prihodnje leto pa ... Diana Janežič Sistem selektivnega nagrajevanja Sisteme selektivnega nagrajevanja so v zadnjih letih uvedla številna slovenska podjetja. Vprašanje je, ali gre pri tem le za zgledovanje po zahodu, ali pa je vodilo res želja po boljši motiviranosti in učinkovitosti delavcev, ki se, ob pravilnem sistemu, na koncu zagotovo odraža v skupnem zadovoljstvu delavcev in delodajalcev ter stabilni poslovni politiki nekega podjetja. O tem je napisane precej literature in pripravljenih je bilo že veliko izobraževalnih delavnic in seminarjev. Literatura v glavnem teoretično opisuje možnosti selektivnega nagrajevanja zaposlenih v podjetjih, malo pa je takšnih, ki se lahko pohvalijo, da jim izbrani sistem nagrajevanja v podjetju tudi dejansko prinaša želene rezultate - motiviranost in zadovoljstvo zaposlenih kot tudi delodajalcev. Ponavadi interesi zaposlenih in delodajalcev niso enaki, zato je treba najti način, ki v bistvenih točkah odgovarja tako enim kot drugim. Tukaj pa se navadno srečamo s težavami. Kako uskladiti interese zaposlenih in delodajalcev, kako takšen sistem prilagoditi dejavnosti in specifičnim lastnostim podjetja? Z enakimi problemi smo se srečali tudi v podjetju GOST d.o.o. Velenje, ko smo želeli spremeniti sistem fiksnega nagrajevanja - torej plačilo za prisotnost na delu. Plača zaposlenega naj bi bila po novem sestavljena iz fiksnega in stimulativnega dela. Slednjii bi bil odvisen od uspešnosti posameznika pri svojem delu. Srečali smo se s težavami, kot so, na primer poenotenje kriterijev ocenjevanja glede na različnost naših dejavnosti v okviru podjetja, kako izločiti subjektivnost ocenjevalca, kako izvesti nagrajevanje, ne da bi se ob tem povečala masa za plače. Tako smo pripravili Akt o nagrajevanju zaposlenih, v katerem smo natančno opredelili: V kaj sestavlja plačo zaposlenega, z obdobje ocenjevanja uspešnosti posameznika, z odgovorne osebe za ocenjevanje (vodje enot oz. služb), Z način ocenjevanja (lestvica dejavnikov, ki vplivajo na ocenjevanje, povzeta iz Podjetniške kolektivne pogodbe), Z sistem izplačevanja plač. Ocenjevanje uspešnosti zaposlenih smo poskusno izvedli v januarju 2002, od februarja dalje pa ocene tudi dejansko vplivajo na izplačano plačo zaposlenih v našem podjetju. Zaradi trenutno slabše poslovne situacije in slabega rezultata poslovanja našega podjetja v letošnjem letu smo se odločili za začasno omejitev, in sicer, da se do nadaljnjega masa za plače ne sme povečati na račun nagrajevanja. To z drugo besedo pomeni, da se del mase za plače prerazporeja med slabšimi in boljšimi delavci. Takoj, ko se bo situacija izboljšala in bo tudi naše poslovanje ubralo ugodnejše tirnice, se bo v tem delu spremenil tudi sistem nagrajevanja. V obdobju februar april 2002 smo na ta način odvzeli delavcem 0,3 odstotka mase za plače na podlagi slabših ocenitev, 0,2 odstotka mase za plače pa smo namenili za nagrade uspešnejšim delavcem. Razpoložljivo maso, ki je v tekočem mesecu ne na- menimo za nagrade, prenesemo v naslednji mesec in s tem povečamo fond sredstev za nagrajevanje. Sistem nagrajevanja je nikoli dokončana zgodba, saj se ob novih primerih vedno pojavijo nova stališča. Zato se tudi vodstvo podjetja strinja z možnostjo, da ima Akt o nagrajevanju zaposlenih pomanjkljivosti, ki smo jih pri izdelavi spregledali in se jih da odpraviti. Zaradi tega tudi dopuščamo možnost, da se na podlagi boljših rešitev vseskozi spreminja. Vseeno pa se nam zdi pomembno, da smo na tem področju zaorali ledino in začeli stvari spreminjati. V kolikor bo to prineslo želene rezultate ali pa vsaj spremenilo razmišljanje med zaposlenimi v smeri, da je njihov zaslužek odvisen od angažiranja na delovnem mestu, pripadnosti podjetju in inovativnosti, bomo s prvim korakom na tem področju zadovoljni. Skupaj z zaposlenimi pa bomo zagotovo v prihodnje sistem še nadgradili in ga tako dejansko prilagodili našemu podjetju. Sonja Krk Noč ob jezeru Noč ob jezeru je tradicionalna zabavno-glasbena prireditev, ki že vrsto let na prireditveni prostor ob velenjskih jezerih privablja številne obiskovalce Tako je z leti postala že kar navada, da podjetje GOST d.o.o. Velenje, ki je organizator prireditve, sredi poletja povabi prebivalce Šaleške doline, Koroške, Savinjske doline in številne Celjane na največji glasbeni dogodek leta v Velenju. Skozi leta se je kar utrdila vsebina prireditve, ki je vedno na sobotni večer in v noč ponujala zabavo na dveh, včasih celo treh odrih, bogato gostinsko ponudbo, srečelov, številne stojnice in seveda enega izmed vsakoletnih vrhuncev - ognjemet nad Velenjskim jezerom. Prireditev je organizacijsko precej zahteven projekt, saj gre tako za programsko, tehnično kot tudi izvedbeno zelo zahtevne in obsežne naloge. Sestavljanje osnovnega programa se začenja že v pomladanskih mesecih, saj je potrebno rezervirati termine pri nastopajočih, sicer se zgodi, da izbiranje med znanimi imeni ni več mogoče. Po sestavi programa je potrebno začrtati ureditev prostora in ga kasneje urediti, poskrbeti za oder, zagotoviti varovanje prostora, pripraviti površine za parkirne prostore ... Tudi priprava na izvedbo ognjemeta zahteva nekaj varnostnih ukrepov, varovanje, pa prisotnost gasilske službe, izdelan elaborat za ognjemet, varovana izstrelišča in za to posebej usposobljene ljudi. Gostinci se na Noč ob jezeru pripravljajo še bolj intenzivno, saj je treba zagotoviti zadostne količine pijače in hrane, primerno razporediti prodajna mesta na prireditvenem prostoru in ga tržno pokriti, približno oceniti načrtovano prodajo in temu prilagoditi količine. Številni sestanki, priprave, načrtovanje prostora, sodelovanje s tehničnimi in varnostnimi službami, urejanje potrebne dokumentacije in soglasij, dogovarjanje z izvajalci in še ta in ona skrb., vse to se odraža v vsakoletni prireditvi Noč ob jezeru. Seveda, če je ne zagode dež v zadnjih urah pred prvimi glasbenimi nastopi. Ker na prireditvi ni vstopnine, je projekt tudi kar obsežen finančni zalogaj, ki ga brez pomoči številnih sponzorjev ne bi mogli izpeljati. NOČ OB JEZERU 2002 Letošnja prireditev se bo precej razlikovala od dosedanjih, saj smo se v podjetju GOST d.o.o. Velenje odločili, daje po petnajstih letih potrebno kakšno stvar spremeniti. Odločili smo se, da bo letošnja Noč ob jezeru potekala dva dni. Dogajanje se bo odvijalo na velikem odru pod restavracijo Jezero, petkov večer bo namenjen rock zabavi, sobota pa bo program ponujala že od 16. ure dalje. Osrednji dan bo sobota, ko se bodo v popoldanskih urah začele športne ak- tivnosti na igriščih TRC Jezero, vzporedno pa bomo poskrbeli že za popoldansko otroško zabavo. Zabava za vse se bo v večernih urah prevesila v osrednje dogajanje na velikem odru. Oba dneva bomo poskrbeli za bogato gostinsko ponudbo in številna presenečenja, ki bodo popestrila dogajanje. Seveda bo tudi letos krona sobotne noči velik ognjemet. Nekaj osnovnih podatkov o letošnji prireditvi, ki bo 19. in 20. julija 2002 na prireditvenem prostoru TRC Jezero,smo nanizali, imena in natančne ure pa razkriva naš reklamni oglas. Matjaž Černovšek VABIMO NA TRAM10NALN0 PRIR ,sr T^tiONALNO Jbc OB JEZERU 2002^1^51 PETEK. 19. IULII OB 20.304JRI ~—^ Prireditveni prostor TRC ■ . * JBL - ■ jAfii<*' l : '1 ROCK ZUR OB JEZEHUF ' tkl4-* >* in v soboto in nedeljo, 20. in 21. julija, m m m tekmovanje v preskakovanju ovir za Pokal Slovenije. mr Ponovno je bilo veselo Že enajstič so se na svojo tradicionalno pot na Goro Oljko podali bosi pohodniki. 8. junija se jih je pri gostišču Pod gozdom v Pesju zbralo okoli petdeset in pod budnim očesom vodij pohoda so pot, dolgo za nekaj več kot dve uri hoje, prehodili brez nezgod, brez obuval in v dobrem razpoloženju. K temu so pripomogli zvok harmonike, šale in dobra volja, pa seveda lepo vreme. Glavobol Prav gotovo smo se v življenju že srečali z glavobolom in si tudi vroče želeli, da bi čim prej minil. Pri nekaterih ljudeh je glavobol pogost, drugi pa ga doživijo le redko. Pojavlja se v različnih oblikah, pa tudi trajanje in intenzivnost sta zelo različna. Čeprav je za bolnika moteč in boleč, praviloma ne predstavlja resnega obolenja. Ob spremembah pojavne oblike ali intenzivnosti pa je potrebno obiskati zdravnika, da bi opravili diagnostične preiskave in izključili morebitno resnejšo bolezen. Najpogosteje so glavoboli tenzijski, migrenski, lahko pa se javlja bolečina v glavi brez kakšnega očitnega vzroka. Tenzijski glavobol je posledica napenjanja mišic v vratu, ramenih in glavi. Osnovni vzroki so lahko v neudobni legi telesa, prisilni drži, socialnem ali duševnem stresu ter utrujenosti. Na pogostost pojavljanja in jakost vpliva tudi telesna neaktivnost ter izpostavljenost slabemu zraku. Glavobol se začne zjutraj in prek dneva postopno popusti. Bolečina je enakomerna in zmerno huda. Najpogosteje se prične za očmi ali v zatilju. Bolniki imajo občutek, kot da imajo na glavi poveznjen železen klobuk ali da jim glavo stiska jeklen obroč. Tenzijski glavobol lahko preprečimo, če odpravimo ali zmanjšamo vzroke, ki ga sprožijo. Ob že prisotnem glavobolu pa blagodejno pomagajo masaža mišic na vratu, ramenskega obroča in mišic na glavi, ležanje, sprostitev ter avtogeni trening. Zelo hitro pa tenzijski glavobol preženemo z acetilsali-cilno kislino (Aspirin), paracetamolom ali ibuprofenom. Migrenski glavobol se pojavlja kot ponavljajoča, utripajoča, močna bolečina, ki praviloma prizadene le eno polovico glave. V nasprotju s ten-zijskim glavobolom je kroničnega značaja. Bolečina se začne nenadoma, spremljajo pa jo lahko motnje vida, živčevja in prebavil. Najpogostejši je v starosti med desetim in tridesetim letom, po petdesetih pa je prava redkost. Migrena prizadene trikrat več žensk kot moških. Približno 10 odstotkov bolnikov ima tudi avro. Najpogosteje so to motnje vida, ki se kažejo v izpadu vidnega polja, iskrenju, svetlečimi in trepetajočimi cikcakastimi črtami pred očmi, včasih pa se pojavi mravljinčenje, ki se od konic prstov razteza vse do glave. Občasno se pojavljajo tudi motnje govora ter prehodna rahla ohromelost. Vzrok je v krčenju in raztezanju možganskih krvnih žil, ki ga povezujejo s serotoninom. Če ga ne zdravimo, traja več ur ali dni. Glavoboli so zelo hudi. Zaradi spremljajočih simptomov bolnika povsem onesposobijo, saj je pogosto prisotna močna slabost, trdovratno bruhanje in preobčutljivost na svetlobo. Sredstva proti bolečinam zaležejo bolj malo. Pomagajo sprostitev, mirovanje in tema. Migrenski glavobol lahko tudi preprečimo s sredstvom, ki oži krvne žile (ergotamin). Pomaga tudi kofein ali zdravila, ki povečujejo učinek serotonina. Glavoboli v rafalih so izredno redka vrsta migrenskega glavobola. Najpogosteje se pojavljajo pri moških v starosti po tridesetem letu. Napade lahko povzročita alkohol ali pomanjkanje kisika. Pojavijo se hitro in praviloma minejo v slabi uri. Po srbenju nosne sluznice in kasnejšem vodenem izcedku iz nosnice se pojavi bolečina, ki se razvije v hudo bolečino na isti strani glave, najpogosteje položeno v predel očesa, kjer se lahko pojavi tudi oteklina. Napade lahko preprečimo z zdravili (ergotamin, kortikosteroidi). Bolečine med na- padom lahko lajšamo z vdihavanjem kisika. Glavobol - vzrok ali posledica bolezni Glavobol se lahko pojavi tudi pri povišanem krvnem tlaku, še posebej pri bolnikih, ki imajo tumor nadledvične žleze. Tokrat je bolečina utripajoča, pojavlja se v krčih, čutimo pa jo v zatilju ali temenu. Bolniki, ki imajo težave z glavkomom, pogosto navajajo glavobol, ki se pojavi v čelu ali nad očmi. Bolečina je zmerna, poveča pa jo naprezanje in obremenjevanje oči. Vnetje obnosnih votlin pogosto spremlja hud glavobol. Bolečina se pojavi v čelu, odvisna je od dnevnega časa, močno pa se poslabša ob slabih vremenskih razmerah, kot sta vlaga in mraz. Včasih je glavobol znanilec tumorske rašče v možganih. Bolečina je lahko različne jakosti - od izredno blage do izrazito hude. Lahko je omejena le na eno točko ali pa se razširi po vsej glavi. Pogosto se kot spremljajoč problem pojavijo še postopna oslabelost polovice telesa, motnje ravnotežja ali vida, slabost in bruhanje. Z napredovanjem bolezni se lahko pojavijo še božjastni napadi in duševne spremembe. Okužba možganov, ki lahko napreduje v ognojek, se kaže z novo nastalim glavobolom, ki se javlja v presledkih, po jakosti pa je lahko blag ali hud; lahko se omeji le na eno točko, ali pa razprede po vsej glavi. Od bolnika izvemo, da je imel pred kratkim okužbo ušesa, sinusov, pljuč, lahko pa se zdravi zaradi revmatične ali prirojene srčne bolezni. Vnetje možganskih ovojnic se kaže v hudi in stalni bolečini, ki jo bolnik čuti po vsej glavi, širi pa se navzdol po vratu. Mišice vratu postajajo vse bolj trde. Splošno počutje je slabo, spremljata ga zvečana telesna temperatura in bruhanje. Pred nastopom težav se je bolnik velikokrat zdravil zaradi vnetja žrela ali dihal. Krvavitev v tkivih okrog možganov spremlja glavobol, kije občasen ali stalen; blag ali hud, omejen na eno točko ali celo glavo, širi pa se po vratu navzdol. Počutje je slabo. Bolnikova zavest je pogosto motena. V zgodovini bolezni je podatek o poškodbi glave. Glavobol, ki pa je povsem netipičen, lahko spremlja tudi razvoj sifilisa, tuberkuloze, sarkoidoze ali rakastega obolenja. Hrup, preobremenjenost, slabi odnosi Zadnja leta se veliko govori in piše tudi o pisarniškem glavobolu. Sprožijo ga lahko različni dejavniki: neustrezna svetloba, hrup, napeta drža pri sedenju, slaba klima v prostoru, preobremenjenost in slabi odnosi na delovnem mestu. Ljudje, ki imajo težave zaradi tenzijskega glavobola, so vsako leto v povprečju kar dva tedna odsotni z delovnega mesta, glavobol pa tudi preostale dni močno ovira njihovo normalno življenje. Poskrbeti moramo za ustrezno osvetlitev delovnega mesta, ki naj bo enakomerna in dovolj intenzivna. Kolikor je le mogoče moramo omejiti tudi hrup, ki ga povzročajo razni aparati, ki nam sicer olajšajo delo. Pretiran hrup povzroča duševni nemir, manjša sposobnost zbranosti, nas psihično obremenjuje, izzove stres in glavobol. Stalno sedenje vpliva negativno na hrbtenico, javljata se mišična napetost in glavobol. Pomembno je, da si priskrbimo dober, ergonomsko oblikovan vrtljiv pisarniški stol z naslonjali za roke. Pozorni moramo biti na višino stola in mize. Razdalja med očmi in zaslonom računalnika naj znaša 50 do 70 cm, zaslon pa mora biti v visim oci. Paziti moramo, da bo klima v prostoru primerna. Poskrbeli bomo za redno zračenje, temperatura pa bo nihala med 19 in 23 stopinjami Celzija. Klimatske naprave morajo biti redno vzdrževane. Zelene rastline prinesejo v prostor svežino, zvečajo vlažnost zraka in ustvarjajo kisik. Izogibati se moramo talnih oblog, v katerih se nabirata nesnaga in prah. Vsak glavobol zasluži našo pozornost, zelo kmalu pa moramo sami ali s pomočjo zdravnika spoznati tudi njegov vzrok. Morda bomo napoteni na kakšno od številnih preiskav - v laboratorij, na rentgen, scintigrafijo, računalniško tomografijo, magnetno resonanco, morda celo na punkcijo hrbteničnega kanala. Le tako se bomo lahko lotili zdravljenja in se rešili nadloge, ki nam greni življenje, povzroča bolečino, manjša kvaliteto življenja, hkrati pa močno manjša tudi našo delovno sposobnost in učinkovitost. Pomembno pa je, da se zavedamo, da bomo lahko številne napade glavobola preprečili, če bomo poskrbeli za ustrezno prehrano, primerno klimo ter redno telesno aktivnost. prim. Janez Poles, dr. med.-internist Misli Dalai Lame Zavedajte se, da je velika ljubezen vedno povezana z velikim tveganjem. Kadar izgubite, ne prezrite lekcije. Vselej spoštujte samega sebe, druge in prevzemite odgovornost za svoja dejanja. Razmislite: Ne dobiti, kar smo želeli, je včasih velika sreča. 1 Nikoli ne dovolite, da bi majhen prepir uničil veliko prijateljstvo. Ce ugotovite, da ste storili napako, takoj ukrenite vse potrebno, da jo popravite. Preživite vsak da rn ne kaj časa f sami. Odprite se spremembam, vendar pri tem obdržite pred očmi svoje vrednote. S Upoštevajte, da je včasih molk najboljši odgovor. Živite dobro, j pošteno življenje. Ko boste 1 starejši in se boste spominjali preteklosti, ga boste lahko še enkrat uživali. Ljubečahtmosfe-ra v vaši hiši naj predstavlja temelj vašega življenja. V prepiru s svojimi dragimi govoriti zgolj o sedanji situaciji. Pustite preteklosipočivati. Delite svoje znanje z drugimi -to je dober način, da dosežete nesmrtnost. Odgovorno ravnajte z zemljo. Podajte se enkrat letno na kraj, kjer niste bili še nikoli. Upoštevajte, da je najboljša tista zveza, v kateri vsak izmed partnerjev drugega bolj ljubi kot potrebuje. Ljubezni in kuhanju se posvetite z vsem srcem. KOLEDAR Koledar prireditev za julij od sobote do srede, 1. do 5., S TRC Jezero, Sončno mesto, vsak dan od 9. do 16. ure, počitniške aktivnosti z otroke v sodelovanju z ZPM Velenje petek, sobota, 5. in 6., s smučarsko-skakalni center, revija skokov Velenje 2002 petek - nedelja, 12. -14., •/ Konjeniški klub Velenje, konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir, mednarodni turnir CSI-B, četrtek, 18., s D IT, ob 18. uri predavanje o potepanju po Vietnamu, Kambodži in Laosu, restavracija Klub sobota, nedelja, 20. in 21., s Konjeniški klub Velenje, konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir, nacionalni turnir Pokal Slovenije petek, sobota, 19. in 20., s TRC Jezero, noč ob jezeru, sobota, nedelja, 27. in 28., S planinska sekcija, izlet Prisojnik, Razor, (ZZ), vodita Franc Maršnjak, Husein Djuherič do konca meseca V Muzej premogovništva Slovenije, Črna garderoba, razstava del, ustvarjenih v 23. likovnem srečanju ob dnevu rudarjev do konca avgusta S ERICo, razstava izdelkov učencev 6. razredov Odpadek naj ne bo samo odpadek, v Muzeju premogovništva Slovenije v' ERICo, razstava slik Marcela Medveda Marmeja v prostorih inštituta Koledar prireditev za avgust četrtek, 15., s planinska sekcija, izlet Vojsko, Gačnikova soteska, (ZZ), vodi Husein Djuherič 17.-24. s ERICo, 14. raziskovalni tabor v Šmartnem ob Paki Koledar prireditev za september 13. in 14. S tradicionalni DIT-ovi dnevi s srečanjem poslovnih partnerjev in teniškim turnirjem Rešitev nagradne križanke športnega društva, objavljene v Rudarju S/2002, sta gesli: športno društvo in z gibanjem do zdravja. Nagrajenci so: 1. nagrada Darko Strahovnik, Prešernova 6, 3320 Velenje, 2. nagrada Slavko Polenik, Tovarniška 2, 3325 Šoštanj, 3. nagrada Nina Klisarič, Stante-tova 10,3320 Velenje. Nagrajenci naj se po nagrade oglasijo v BELO DVORANO. Čestitamo nagrajencem, vse bralce pa vabimo k reševanju nove nagradne križanke v tej številki Rudarja. Obvestilo imetnikom de-putatnih kart za premog Kartam za deputatni premog poteče rok veljavnosti 30. junija 2002. Uprava Premogovnika Velenje je sprejela sklep, da boste lahko vsi, ki deputatnih kart do takrat ne boste porabili, premog dobili še prvi in drugi teden v oktobru 2002. Referendumski podpisi za ohranitev socialne države za invalide V Upravni enoti Velenje in tudi v Šoštanju poteka zbiranje podpisov za četrto referendumsko pobudo, ki jo je podal Svet invalidskih organizacij Šlovenije. Ko boste oddali svoj glas v podporo referendumu pod šifro ZR 061 in z geslom »Za organiziranost invalidov po evropskih načelih: invalidnost je naše življenje -ohranimo socialno državo za slovenske invalide«, boste s tem omogočili socialni razvoj več kot 100 000 slovenskih invalidov, združenih v invalidskih organizacijah, ki so povezane v Svet invalidskih organizacij Slovenije. Podpise je mogoče oddati do 12. julija. telkommm ■■ sistemi ■! 0006000 V nakup vam ponujamo PONUJAMO VAM UGODEN NAKUP MOBILNIH TELEFONOV RAZLIČNIH ZNAMK razne telefonske aparate ter opremo in sklenitev vseh Mobitelovih naročniških paketov-akcijske cene za sklenitev ali podaljšanje naročniških razmerij OSVOJITE SVET S CENEJŠIMI MEDNARODNIMI TELEFONSKIMI POGOVORI Zaposlenim v poslovnem sistemu Premogovnik Velenje omogočamo obročno plačilo prek osebnih dohodkov. Ponujamo vam: GSM telefonske aparate, mobi pakete, mobi kartice, brezvrvične telefonske aparate Siemens, navadne telefonske aparate raznih proizvajalcev, dodatno opremo za GSM aparate, servisiranje telefonskih IN GSM aparatov. PRI NAS LAHKO SKLENETE NAROČNIŠKO RAZMERJE ZA CENEJŠE TELEFONIRANJE V TUJINO. Vabimo vas, da nas obiščete v poslovnih prostorih v Kersnikovi 13 v Velenju. Lahko nas tudi pokličete na telefonsko številko 58-72-400 ali na interno številko 22-00. Optika expres Jurij Podgoršek, Šaleška cesta 16, Velenje telefon: 03/5861-783 odprto: ob delavnikih od 8.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.30 ob sobotah od 9.00 do 12.00 Ponujamo ugodnosti za zaposlene v Premogovniku Velenje, in sicer ob nakupu korekcijskih očal in pri menjavi korekcijskih stekel brezplačni strokovni okulistični pregled okulistke mag. dr. Darje Benčan Trepo. Poleg tega Optika Expres nudi: O veliko izbiro korekcijskih očal iz nove kolekcije, O sončna očala priznanih firm, sončna očala z dioptrijo, O kontaktne leče in drug optični material. Vabljeni! LETOVANJE POČITNICE NA SICILIJI 20.-27.07.2002 79.900 SIT NORMANDIJA IN BRETANIJA OD 24.08. 8-DNI 110.000 SIT BAVARSKI DVORCI 2 DNI 31.08. IN 12.10.2002 27.900 SIT PRIPRAVA PROGRAMOV ZA ZAKLJUČENE SKUPINE PO ŽELJI! GO Gost TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva ulica (stekleni paviljon) TELEFON: 897 32 80 GARDALAND DNEVNI IN NOČNI (ODHODI VSAKO SOBOTO) 8.900 SIT CANEVAWORLD 9.200 SIT UGODNA PONUDBA LETOVANJ V ZADNJEM HIPU! MOŽNOST PLAČILA DO KONCA LETA BREZ OBRESTI! v v PRIVOŠČITE Sl KRAJŠI ODDIH NA SLOVENSKI OBALI HOTEL BARBARA*** FIESA od 6. 7. GO Gost TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva ulica (stekleni paviljon) 2- DNEVNI PAKET 18.800 SIT, 3- DNEVNI PAKET 28.200 SIT 5-DNEVNI PAKET 47.000 SIT Cene vključujejo: TELEFON: 897 32 80 namestitev v dvoposteljni sobi, polpenzione, neomejeno kopanje v hotelskem bazenu, uporabo fitnesa, turistično takso in prijavo. UGODNI POPUSTI ZA OTROKE! AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ DEL JEDILNEGA PRIBORA 5^3 PAVLA URŠIČ ODPADNI PRODUKT V PLAVŽIH POLJSKA BOLNICA IVO BAN TIBETANSKI MENIH MARIBORSKA TOVARNA VOZIL ZLITINA ZA SPAJANJE KOVINSKIH DELOV KRAJ NAD VIPAVSKO DOLINO ŠAHOVSKA ZMAGA 25. IN 16. ČRKA OSEBNI ZAIMEK ZNAČAJ, NRAVNOST ARMENSKI SKLADATAEU HAČA TURJAN ZVONKO IVANUŠIČ OSEBA,KI PRIPOVEDUJE g SPUŠČANJE JUŽNO- AMERIŠKI VELETOK FOTO- GRAFSKO STOJALO BALKANSKO SUKNO ZADNJI DEL OBUVALA PETER OTOOLE JUŽNO- AMERIŠKA DOLGOREPA PAPIGA PISATEU IN PESNIK FRAN NAZNA- NJANJE PRIHODA POPRAVLJALEC UR KAZALNI ZAIMEK PRITOK ZAHODNE MORAVE STRANSKI PROIZVOD PRI PROIZVODNJI MLEKA IGRALKA ŽELEZNIK ti REFREN g GRMIČASTA RASTLINA, FAJGEU DUHOVNIK DUHOVITA ZGODBICA O ZNAMENITEM ČLOVEKU PRISTOJ- BINA BELO VINO IZ GORIŠKIH BRD FOTOGRAFSKI APARAT DOBA PESNIK MERMOUA RAVNIK, POLUTNIK ELDA VILER NATRIJ SERGEJ IUUŠIN NIKELJ PROSTOR NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI EDVARD RUSJAN SEJA UMETNOST OPIČJI SAMEC VOJAK KONJENIŠKE ENOTE VZDEVEK GENERALA EISEN- HOVVERJA KOSITER DIREKTNA POTOMKA NEZNANKA V MATEMATIKI MANJŠE PLOVILO SKRAJNI KONEC POLOTOKA ZRAK (latinsko) SUNKOVIT IZDIH ZRAKA PEKOČA RASTLINA PO SIRU ZNANO MESTO NA NIZOZEMSKEM IVAN ČARGO MUSLIMANSKO ŽENSKO OBLAČILO DANTE ALIGHIERI RAŽENJ BOUŠI KROMPIR DOMAČE SORTE, KRESNIK OSTER ORGAN NA ZADKU NEKATERIH ŽUŽELK NAČIN PLAČEVANJA PO USPEHU ARGON DESNI PRITOK DONAVE ALEŠ VAROGA PREČNI TRAMIČ V KOZOLCU MORALA, ETIKA RIKO DEBENJAK Nagradna križanka Premogovnika Velenje Napišite gesli iz križanke na dopisnico in jo do 3I. avgusta pošljite na naslov: Uredništvo Rudarja, Premogovnik Velenje, Partizanska 78, 3320 Velenje. Premogovnik Velenje bo tri izžrebane reševalce nagradil s knjigami. Celje - skladišče P O K 65/2002 celinski SMČA^S^<9Sm^LlV9 CEHT^El l||||||||ll|||I m m e - si m n n m 5000011139,6 COBISS Q M & F I S > C. Smučarska Zveza Slovenije Ski Association of Slovenia Petek, 5. julija 2002 TEKMA ZA MURSKO SVETILKO Nočna tekma ob 21. uri IB . - te. Sobota, 6. julija 2002 m tM I. V J Lr. rmnr".. lljjiijjj J. Nočna tekma ob 21. uri Žrebanje vstopnic! Glavne nagrade: Gospodinjski aparati iz programa Gorenje - Pinifarina i gorenje i M triglav PETROL E R fA j|| HSF