St. 135. V Ljubljani, pondeljek dne 17. junija 1918. Leto II. Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan opoldne. Uredništvo in upravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, I. nadstr. Učiteljska tiskarna. Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 36-- za pol leta K 18'—, za četrt leta K 9 —, za mesec K 3 —. Za Nemčijo celo leto K 40 ,, za ostalo tujino in Ameriko K 48 —. Inserati: Enostopna petit vrstica iiO v; pogojem prostor 50 v: razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Reklamacije za list so poštnine proste. Posamezna številka 14 vinarjev^ Poglavje o visokih plačah. Navada >je v vsem (meščanskem s-vetu, da se »kida oa »visoke plače« delavcev. Kadar se gospodje upravni svetniki kaike delniške družbe polgK)viurjaj<> io najnoveijsili b>oirizmfiih kupčijah, kadar se aristokratje v kaki igralnici zabavajo pri igri, kako z vesoljem po vpisujejo cene živilom, in ako so v svilo oblečene in dobro rejene dame naše buržoiaziije, katerih bujne obliike še niso videle slabih časov pomanjkanja maščobe, izit menjale naslove svojih tihotapskih poslov, tedaj se pogovor vedno je obrne tudi na »visoke, plače«. Vedno lahko isilišiinuo, kaiko predrzni in prešerni so postali delavci, (kako nesramno vi-stikie cene so zahtevali!, kakor da bi bili delavci pravi vojni dobičkarji. In vse je io®orčeno, da se delavstvo v časn, v kateremu mora uboga I>ur. viz-einiiiimio zastažike idelaivceiv in delavk v predilnicah in 'tkalnicah, v steklarnah in sličnih sitrcikaih ali oramianjailmo dlellaivske dohodke v državnih obratih adi v državnem gozdarstvu! Gotovo, it udi -tukaj so mezde iod leta 1914. ivfvsikcčle. Toda njihovo zviša/ruje ie zaostalo za ■t %-raščaffiiietm! cen za živila! Pravi zaslužek, re-'ni zaslužek večine delavcev je danes ne-^'vcimno mnogo, mnioigio 11 iždk kakršen ije bil leta ‘914. Statistika dokazuje, da ie vojna strašno onizadela delavstvo'. Izkazii bolniških blaga jen Ukazujejo veliko naraščanje obolenj in umr-p fvioisti. , Uradna poročila dokazujejo, kako rtom# (je umrljivost otrok. Najsilalbši snirniptom -'savske bede pa je narastek krirnlniailnlh siluča-, _Vsak dan moremo sedaj viideiti pred sodnijo, eti -po vsej Avstriji dobre družinske očete, ki " jt^osiveili v časti, ki so vse svoje življenje post eno irareižii^ijiaiFi ženo in oltriofce in ki ^ nicdlilcijo TvSnw,° n-'^dai.n,iso “imeli .opravka, oa so sedaj obtoženi m oibsioiiienii radii 'tatvine živili' Sto-tiscfa danes miso v stanu,.da bi s Doštenfim dle loim preživeli svoje družine. Tisoč «1 pokaže poizkusom, da sl vzame od preoibiice tlr«Kih' da potolaži lakoto sv oljih oltnok! Voljna nais je ooitiisnila nazaj v one že davno minule čase,^ v katerih so se tesno družili dieto1, beidia in zločin. Nobene strašnejše obsodbe ni proti času, v katerem živimo, kakor je dejstvo, da še daltmadan Sedai mor/e 'in žene, /ki so bili do 40., do 50. leta nQonnad)(iž0V0inii, iki so se celo svoje doilgo Življenje p^eži vlij ali kolt pošteni, v kro©u sivojlih to-vanfev ugledni delavci, obsoja radi - tatvine ztvd! To se ne ta samo m veMkiih mestih, temveč tudi po mamišuh krafili. V resnici treba ie popolnega nezmalnoa ljudskega živiljemja, lahkot miseilndsra napuha nase buržoiazije, aiko's-e go-voirli o »visokih plačah«! Seveida, utffobarjali uatm bodo, da so misiBli le na .mezde v vojnii industriji. Velika deloivna poitrelba v vojni industriji je mavliila plače. Sicer .e res, da f 'm'®die v miunicijski industriji višje kakor pav 'tekstilni [industriji. Akose zatrjuje, dia re bo^ateffa_ blagoslova ki *a ;te ,vJi(Ia vlolJnia nia kapital km'in sike lndiustn.iie, deležen le majhen del delavstva, ali alko se misli, da so plače delavstva Ic približno poskočile v enakem razmerju kakor cene žliivlillioimi, !tedaj ne dokazujejo te trdiitve ničesar drugega kakor čudovito neznanje. V Neftričiji, na Angleškem, na Francoskem so plače v vojna industriji v prvih vojnih letih v resnici hitro poskočile. Delovni trg je bnll v sled vpolkiliicev prazen, delovna poltreba v vojni indii-sitri® pa zelo velika; podjetniki so prepričevala, samo da so. anogli dobiti delovne moči. In tekma podjetnikov je navijala plače. Siicer '.je .država tam končno tiudi postavila mieje skakanju cen, s tem, da je ortiejiiila s lvosebotimli postaivamj prostost delavcev. Na ta način je tadi tam preprečevala dviganje delovnih plač. Toda to se je zgodillo šele, ko se je dosegel precejšen plačillm stiailež. Drugače v Avsitriji. Tu je bila .prostost deilavcev v vojni iinidustriiji že od prvega .vioo-n&ca dne odpravljena z voiinodajaifcvenaim 'zako noim. Kar so v Ne/mčiji in nia Angleškem odredit šeili" v treltjeim vojnem ileitiu, smo Smelt prt nas ze prvi vojni dan ob neprimerno tršem zakonu. Pold želeiznim pritisk dni zakonitega sl,jen ja so se morali delavci v prvih treh vojnih letih zadovoljiti s Plačilnimi poviški, kii nfeo v mikaikr-šnim razmerju s podraiženjemi žlvajl. Sele izza miaia 1917, izza vefikega gibanja v dunajska voljni industriji, izza pritiska strokovnih organizacij so plače nekoliko hitrejše poskočile. Toda to se je zgodilo šele v zadaiieim letu, ko je podja-ženje živi še hitrejše naraščalo, kakor prej. N»-benega divama ni, da bi moglo zvišanja plač korakati z naraščanjem živilskih.cen. Oglejmo si, kako živi tak delavec v vodni industriji ob »visokih oilačah«! Vzemimo n. pr. družinskega očeita, M zasluži 120 kron na itedten. Mož mora Skrbeti za ženo in štiri otroke. Dnu-žima je ob delavnikih opoldne v vojni kuhinji. Delavec plača za opoldansko kosiillo za šest oseb na dan 10.80 K, na teden tedaj 64.80 K. Za stanovanje plača 12 K, za boilniško blagajno 2.50 K. Izdal je poitemitakem že 79.30 K. Od svojega tedenskega zaslužka mu ostane še 40.70 K. Treba je iz tega plačati še zajuitrk in večerjo za šest ij:ud.i iin sedem dni, v nedeljo poleg tega še kosilo opoldne, potemi prispevek za strokovno Oirgani-zacijo, časopis, šolske potrebščine za otroke, par cigaret zas,e. Končno mora pri štirih nedo-rasilih oitrocih kljub največji štedliiivosti tudi enkrat dati poipravljatti par čevljev in kupiti par kosov perila. In sedali povejmo, kako naj moiž vse to poplača s 40 K- če bi tudi dobil vse to* po zakonito določenih najviišjih cenah! Da bi pri Oderuhu naenkrat kupil imalo masti ali krompirja, kakor se to vsej buržioaizijii zdi satnoobsebi umevno, mož miti miisliti ne sme, tudi ne, če' vidi danmadan svoje otroke, kako postajajo bolj suhi iin bledi! Družina živi tedaj ob dozdevno »vi-safeili plačah« nedvomno mnogo silalbeje, kakor ie živela v miru. Govoriti tedaj ni treba o »vi-soKirip/iačaih«! Da se v času, ko država sama »munjsuiie banikioivcem z velikansko izdajo njih 1 a ■ vrednost, delavcem mora iin bo moralo dati v ec taskianecia papirja, čiimi iveč bankovcev se izc a, Cim mzye padla . kuipovaina vrednost bankovcev, 'ie popolnoma umevno. Toda vise to* ne 'ilzpremenii dejsitva, da delavci dandanes žiive neprimerno slabše, kakor so živeli prej. Vojna je strašno osirotela vse delavstvo. In prazno govorjenje o »visokih plačah« v hudem pomanjkanju izziva preziranje. Karl Linhart. Bilo je — če se ne imotim — leta 1900. V Pnagi sieitn >v dijaškem društvu »Sla vi ja« pregledovali socialistične in aniarhistiične liste. V berlinskem »Neues Leben« sem opazil članek, kii je biil podpisan: »Abdiitus — Laibach«. Člankiair je pisal o ljudiskih masah. Delavce je članlkar proglasil za »geistig tiefstehendste Menschen«, ki jiih je 'treba povzdigniti iitid. Mojo ..pozornost seve je vzbudili posebno radi tega, ker je bil avtor iz moje — Ljubljane! Koj sem' se obrnil na češko federacijo anarhistov, in po dolgih ovinkih se mi je skrivnostno povedalo -z vso^ zaupnostjo, da je ta Abdiitus — dijak Karl Linhart, Ljubljana, Tržaška cesta 24. Ob prviih počitnicah sem v domovini poiskal to hišo in kmalu je stal pred menoj mllad fant, majhne postave z veliko črno kravato, s cvikerjem ter — virziiniko v 'ustih: »jiiiz stani Linhart — kaj želite«. Pogovorila sva se v .marsičem, glavno seve o anarhizmu, sociaifemiu itd. Prebi al imii Je tudi neikaj svojih nemških pesrnij. Linhart je že stal v vrstah socMne demokracije. Na nekem shodu na Olincah, ki se je vršil po predised-stvam starega »ate« Železnikarja, sta g c,v rila ■kot referente K. Linhartt in Abdetič (sedanji Ab-ditus), oglasil sem se proti n j,lana iin vnela se .je zanimiva debata, koje posledica je bila, da smo se sprijaznili(iin ..jeli skupaj delovati. Sotdrug Železnikar, zlata in poštena delavska korenlimi, le imel v Selenbn rgovi ulici svojo krojači jo*. l'am ssno se shajali, če je bilo treba kak shod ali kaj takega. Lofcal za društivo ie bid takrat pri Šikcai, nasproti sedanje gostilne pri Panju. Hiše sedaj ni več. Linhart je študiral realko, bil je nadarjen u-čenec, ali doštudiral ni, ker je začel politizirati. Seznanil se je z. delavskimi zaupniikl, glavno s strojarfem Hitejcem. Rokom Drofenikom in Železnikarjem, iM so ga navdušili za socializem. Njegova knjižnica .je pričala že tedaj, da se je iratenizivno in mnogo bavil s.. ^ociaflizimomi. Po nodiu je biiil Nemec in ie študiral v r.^mškem oddelku realke. Prot. Binder ga je imel zeio rad in. je od mladega dilfaka praiv mnogo pričakoval. Da je kot Nemec in nemšikočuteč dijak doštudiral, bd ga kranjski Nemci vfeoko povzdigniili. NSegiov stric je bil znani štajerski deželni nadzornik Linhart. Njegovi bratje so seveda vsi Nemci. Mati živi v Liinibljiani. ■ „ L. 1901 oz. 1902 bil je Linhart v uredništvu »Slov. Naroda'.« Njegovi govori na shodih, njegova predavanja so baje priveila gospo dr. Fra-njo Tavčarjevo, da umu ije preskrbela mesto v u-| redništviu »Slov. Naroda«, kjer se je jako dobro j in vidno uveljavljal. Slovenščinio je imel boilj j 4iub]jansko«. Ker se ni koit Nemec v reialikii učil slovnice, bil je vedno v boju z graimatikoi Kadar je bil njegov sestavek po kakem Slovencu slovnično korigiran — potem je bili nes lep. V uredništvu »Slov. Naroda« pa ni bil dolgo, če se ne motim s&imo 7 — 8 mesecev. Ko sem bil k 1902 pri vojakih nia Češkem, dobil isem nekega dne — »Naše Zapiske«. Naslov »Naši zapiski« — socialna reviia. — Urejuje Kari Linhart. V uvodu — Linhartov silosr — je bliiio: »Pred Vami leži prvi zvezek »Naših Zapiskov«. Skromnem, enostaven stoipa pred Vas, ne v dragoceni obleki, ne iv zavoju vinjet in okraskov - ^rcJciarsko dete stopa pred Vas. In v dultu že Vidimo, kako majate z glavami, Ikiako skeptično prelistavate teh par stranij, brez ornega lepega veselja, kii ga Občutite iprli novih pojavih na polljiu naše domače literature. . Eh, ne bodite tako skeptični! Saj bo šlo, ker mora iti! (>lc»detTii s- vetovni nazor širi svoje zmago'-v«te perob, precizira vedno natančnejše isvoje temieilje, osvobaja se vedno boilj starih naukov -- vtoricra m revolucijo., kii tfo liima provocirati, zato pnoakujemio tudi umi hladnokrvno, uspehe našega malega poizkusa, hladnokrvno, ker vemo, ida mas boido razumeli duhovi, ki znafo in nočejo ceniti delo mlade, doslej neporabljene moči. ______ Kaj hočemo? Kitajski zid duševniega konservatizma, kii leži ikallcior težJka moira v doliinah slovenskega go-rovja, hočemo pomagati podreti. »Luči — več luči!« je vzkliknili umirajoči Goethe; (tudi mi Slovenci potrebujemo luči — več 'luči!--------------- Socializem prodiiira zmiajgavitio: ne sipi več v debeliti knjigah zaprašenih knjižnic — ne, 4ju je 'iniefkaii živega, (kar napreduje in raste, ktar žene vedno nove cvetove in sadove. In o tem hočemo govoriti. Taborišče vrlih, imlliaidiih, 'krepkih dnlioiv bo^gimo ustvariti, ipolima življenija. itn ■ekstaze je paša mladina — prostost tej mlaldlimi! Ne bomo obljubovali vse mogoče, ne sto-palmo pred Vais v oblaki prerokov, duhovnikov in modrijanov. Le par prevzetnih grd Vam pravi: Morda ismo optimisti; a če izdamo de^ par zv ez-kotv, storili smo korak naprej. lo naš program. In. če mas doseže usoda vsega živega preše, kakor bi (to tmiisdliiii, če iste med Slovendi ne bo mogel vzdržati edini zmiaimstviani socialni liistt — potem botmio z beraškim1 pioinosiom nizozemskega genija Malta tul iija irekl'i: »Slovenci, to ni naša sramota ... To je Vaša sramota!« . . . Uradnik K. Linhart je is tem začrtal Nalšiiim Zapislko® pot. Njegovi članki v N. Z. so tepi in tarmperamentmi. Ob smrti Edvarda VII. je napisal 'izvr siten članek: »Le noi etat mort...« Izb liana je njegova študija to gadiški kmetski stavki, 0 Zodi ter »o dveh smereh iv soicialliiizmiu«. Linhart je unadliil le dve ali tiri številke N. Z. Odšel je v Trst v uredništvo »Rdečega Pra-ponja«. — Literarno ne takrat sodeloval tudi v almanahu: »Na 'novlili potili«, ki ga je izdala islta-vamsfca miladiina na Dunaju. V Tlistu de že po naravi precej lalikomisied-u'i mlladi imiož zašel na pota, iki so ga morala pogubiti. Sodr. E. Kristan je izstopili iz uredništva in odšel na Dunaj. Sodr. J. Kopač je poklical za urednika K. Linharta, ki se ie lotil z vso vneirno posla. List ie bil žurnalističmo dioiber, lizbran, za- j nimdijiv, radikalen — ialii napalk, slovničnih, .tis- j kavnih — hm, ikar groza je bilo. Balii smo se | lista. Po 300 i$llovnii'čmih ‘in tiskovnih napak je i bilo v njem. Linhart se kljub vsem opominom ni mogel in ni hotel v tam (otzliiriu popraviti. Padal pa je tudi čimdalje bolj iv tržaško močvirje. . . Zapeljivosti primorske luke so bile p rešilne. Iz Trsta je prišel v Trbovlje. Ob vediiki stavki je poldni vse, kar je stranka v doilgih letih sezidala fm (kar je še ostalo po zimami af eri i (tajnika Mil alkarja... Stranka je mene določila, da niaipravim konec Linhartovi samovoljnosti Podal sem se v Trbovlje. Radar Šoln, najzvestejši zvestih Linhart ovcev v Trb. mii ;je siporočiil na kolodvoru 1 .iiin.1i. pozdrav iti ililsitak z 'vsebino: »čez pol ure — ob 2. Odhajam! v Ptuj k Štajercu^— nerad, ali oženiti se hočem... Oprosti«. Počakal sem ima kolodvoru. Prišel je. Ista črna kravata Itn Vir-žhika! Podala sva si roke. »Usoda je — žal mi je. Najini poti se iprližata!« Utrnila se mu je solza. Tudi meni nii bilo prijetno pri srcu; odlia-jal je tovariš, odhajal je oni, ki bi dahiko bil prvi tmed namli. — Nii bil tisti dan moi govor bog ve kaii pnida. Misdii so imi letale za Linhartom^kii ga Ie stranka s tem dnem definitivno izgubila... Od tega dne ga nisem videl več. V Treti so ga objele tržiaške Sirene tor ga sikušale pogubiti, ptujski zrak ga je pa zadušil. Karda Linharta ni bilo .več. Samo urednik »Štajerca« in sluga ostudnega Štajerci jamstva je telesno še živel... In, oj ironija usode, par dni notem. ko ie bil v avdi icnci pri cesarju Kardu —ie umrlo še njegovo telo... Nisem nikdar mislil, da mu napišem nekrolog. Za mas je bil mrtev od onega dne, ko je odšel iz Trbovelj. Vslled razmer lin ukazov je seve pobijal mašo istramlko, ali stranka je šila preko vseh napajdflv kot da Linhanta ini več. —- Napisal som te vrstiioe, ker se tirni zdi, da ne škoduje rtiakaj spominov iz nadavniih drnij. Venus. Politični pregled, — Parlamentarni položaj. V patek so zbo-novale v parlamentu nemške stranke iin sprejele resolucije, v katerih pa se nahaja le pogojna izjava zaupanja ministrskemu predsedniku. Sangvipniona interpretacija bi mogla tudi? v tam vide/ti poimianiijiivo dejstvo. Vandi* je treba v tem oziru previdnosti. Nesporno je naim-reč, da prevladujejo idaraas še med nefliiško-na-ciijomaln:imi strankami radikalni alemieinti, kar je že razvideti iz groženj s § 14., parsekuiciami in nasilnimi odredbami. Vprašanje pa mastaija, kaj je močnejše, (kaj rniora biti v državi sallnajše, ju-staimient razbesneli ega nemškega radlikaizimla ali enodušma zahteva ljudstva in demokratičnih strank no obnovitvi ustavnega življenja In sklicanju državnega zbora. Računati je, da se be- do dogodki sedaj nekoliko hitreje razvijali. Parlamentarni krogi pričakujejo, da bo že ta teden paidlia definitivna odločitev. Nočamo biti preroki. Toda kakor vse kaže, bo ifca odločitev proti Saildiletrjiu. = Plenarna seja poljskega kluba je skili-.cainia na dan 21. junija. Na dnevnem rodu je volitev novega' klubovega načelnika in poročilo parlamentarne komfisiije o polditičnam položaju. - Razgovor o poljskem vprašanju. Ogrski (korespondenčni urad poroča: V petek so dospeli v Budimpešto poifslki politiki knez Andrej Ijuibannirslki, Adam vitez Jendrzejowicz in dr-žavni poslanec dr. vitez .) awiorski., da se z vodilnimi ogrskimi politiki posvetujejo o poljskem vprašanju. Konferenca z ministrskim predsednikom dr. Wekerlcjeim in z voditalji strank je trajala več ur. Poljski politiki so v soboto zapustili Budimpešto s prepričan jen n, da bo Ogrska pna/vične zahiteve poljskega naroda z besedo in dejanjem podpirala. = Nov socialistični list na Hrvatskem. O-seški diisti javljajo, da itamošmje državno pravd-nišitvo ni vzeilio na znanje prijave o izdajanju so-cialliističn. ilista »Borba«. Stranka je 'takoj prijavila nov ilisit pod 'imamom »Radničke Nioiviine«. Odgovorni urednik lista bo soidrug fvan Ga-lovac. = Rusija in Ukrajina. Rusko-ukrajiiniska preilknlinaiiiiia poigoidiba ije bila v petek o poldne oodpisana. Pogodba d'Olača v glavinem: konec sovražnosti, olajšanje /i»iv;raltik'ai v idiomovino, izmenjavo vojniiih vjetmikioiv, ipripralve za (izmenjavo železniškega mate rajala, vpostavo trgovskih zvez ter izjavo, da želita obe stranki pri-čeiti mirovna pogajanja. = Razorožitev češko-slo-vaških čet. Glasom brzojavnega poročila iz Miosikve so konzuli antantnih držav pri .ljudskem komiiisiariiu za vnanje zadeve. Cičeriimu, protestifrali prolti raz-onožemjiu češkio-slovaškili čet ter izjiavidi, da bi aliiramci iniadailjnje oviiranije teli čet smatrali za sovražen akt, naperjen proti emitenti. = Glasovi iz Ukrajine. Glasom kijevskih poročil je ukrajinski minister vinamjiih zadev sprejel odposlanstva nekaterih 'Olkražtiij v ffuber-miii Kuirsk ter odposlanstva iz Holmščine in Besarabije, ki so izrazila želje prebival sit va za združenje z Ukrajino. Zlasti zastopstvo iz Besarabije je zahtevalo, da se idiipliomatiamimi potom izposluje odstranitev ruimunslkiih čeit iz Besana-biie iter da se namesto mph pozovejo avstro-ognsike čete. Besarabija je izjavilo odposlanstvo — bo v jeseni 1918 zaintpgla prepustiti pol-drugi milijon pudov žita. = Iz italijanskega parlamenta. Italijanski parlament je iv petek nadaljeval debato o proračunskem prOvizoirjjiu. V debato ista posegla itudi nieodvvsinii sociialist Lafbrioks in oftcijednii so-ciadisit Cagaliini. Liaibriiolo ne želi siedai razgon vora o miinu ter je razpravljal o imogiubinih posledicah za en ten t o, če1 b i s^ zmaga NieimiGiii e kon-solidirala. Oasallini je soglašal is pradgovomni-ikom samo v toliko, da odklanja miiltiitarizaim ter ziahterva ukirepov države v prid proiletarijatu in proti kapiitaHističnamiu aizlkoriščaniju. Pinančni imimislter Nitti je razpravljal o (težavnem polo^-žafu Italije iv igospoldlarslkam oiziru. = Voini položaj na zapadu. Glasom ženevskega poročila »Frankfurter Zeitg.« so napravila zadnja Clamanceauioiva sporočila francoski zbomilci vtisk, da je poraz Francoske neizogiben. Vojaški sotrudmiki listov priznavalo resnost položaja in težo odgovornosti za bodoče viojne oiperaciije. = Pred obleganjem Pariza. Z oziram na ustanovitev Obrambnega odbora v Parizu piše »Hiomie libre«: Pariz mi. izredno važno mieslto samio zato, ker je glavno mesto Francije, marveč pred vsem zato, ker je glavno mesto en-tentme vojne. Nemcem ni potreba pripovedovati, kalko izredne važnosti je Pariz kot strate* gično središče viseli zveznih armad zapadne bojne črte. Železnice, ceste, prekopi vseli vrst vodijo na vse strani iz Pariza, središča sile francoske inteligence, dala iin pomožnih sredstev. kateremu ni enakega. Morebiti je to škoiddjva posledica stoletne centralizacije, katere sedaj mi mogoče odpraviti. Pariz je ognjišče našega življenja, katerega moramo z vso- silo varovati. Bruuieit, član obrambnega odbora, izjavlja v »jVlatinn«: Francija bo žrtvovala vse: storila bo vse, da prepreči obstreli je vanje francoskega glavnega trmasta, iker bi obstreljevanje Pariza onemogočilo industrijo iin tako silno škodovalo narodni obrambi'. = Oscda nemških kolonij. Londonski »Dailv Erpress« poroča, da se bo novo liSLnovijeni vojni kabinet pečal pred vsem z bodočnostjo nemških kolonij. Ministrski predsedniki angJeš kih kolonij žele, da se to vprašanje reši skupiM' z angleška vlado. Avstralci zahteivajio, naii se Nemčiji ne vrnejo njene kolonije. Tudi iNenDčiu'^ ne sime imeti otokov blizu Avstralije. = »Doživljamo skrbipolne dni.« »Arbeiteir-Zeitumg« piše: Pri ipojadini ioib iletmem sestanku titslkarsike zveze 7. t. mi. je liimeil Lloyd George govor, ki ga je pričeli s slavospevom Aimenikan-cem iin inaito nadalijeval? Govor, ikii site me nanj pozvali, je posvečen uspehu stvari ailMranceiv. Ako bi zazevn,iki iz ikaterogakoilii vzroka ne dosegli ^uspehov, bi bil kao žalosten ta svet, na katerem bi nuoinal živiati. Ni ipireitiraviaiti poimiena in važnosti bojev, ki jim dames sflojlimo nasproti. Datniašnjii boj je boj proti pruskemu idealu militarizma, proti njetglojvemiu zaniiče vanju svobode, njegove,mu zainičevatnju človeških pravic, njegovemu zaničevanju človeštva sploh. Ako bi danes ne dosegli uspehov, 'bi bila civilizacija sedanjosti vržena nazaj v najtemnejšo dobo prostosti. Visoko, žalostno in mučno ceno plačujemo i za zmago, ali vsota vse človeške bede, ki jo plačamo za zmago, ne doseže vredno'., za katar? gre danes. Doživljamo skrbipolne dni. ’1>-ko je. kakor da bj gledali človeka, ki nam Je blizu, kako se s strahovito boleznijo bori za svoje življenje, in bi se nam reklo, da naj pomakamo poit ek a krize Kriza še ni končana, toda z 'močnim srcem jo premagamo. Ne moremo' dopustiti, ves svet ne more dopustiti, da zopet u-gasne življenje milijonov ljudi in se opuisitošiifo domovallišča!. Za to se bio/rSmo. Naša dežela je v pnetelkilosti bojevala veilike boje. Varno, da Lu-demdoirff kladivo bije po trdi, trdni in dobri ko-viinli, zakaj dobra je nuida v angleških srcih, že stoletja se je lizlkazovala, .oibnese se še stoleilja in zdrži tudi to. Takisto se bo tudi veliki narod onstran Kidala, itia tako sinanli narod, mevpoiglji-vo bojeivalii aiaiprej za isiviojo prostost iin čast svoje domovina. Videl sem Francoza, a iniikdar ni- ! sam opazili na njegovem obrazu znamenja 'bojazni. Podinj so srčnosti (in trdimo odločeni, da se bone do zadnjega. Francoska je složinejša kakor kdarkoli. Anglija je Sloižna. Sloiga in >odlo(čmost sta it isti 'laistopsti, tki n,aim fiih je sedaj troba. Pokopali isimio polMtična imasproitstva minienj, ki ,[>a bodo zopet vstala. Ta iiasprotsitiva so pravo bi-sitvo sviobioide, tioida sadaj pa ilmiaimo samo eni ciidj. Malenkosti, ki niso v uiavaidniam življeiniju brez poimiena, izgube svojo vlažnost, kadar izvemo, da so nasipi piretrgamii in da stnaihiovita poplava pokosi sosedova ipodija, umu intiši Mšo lin sili v našo lastno bližino. Takrat pozabimo vse malenkosti in hi/timo poimiagat, da zajezimo tok. Za to nam gne sedaj. Ko otMiavilmio ito, se bomo zoipet pečali z idnugiimnstvarimii, .allii drugačni bo- i do iprclbletmii in raziličme imetode. Med item pa ho-J čarno biti složen, nariold, složmi v odlioianioisti, diii ne odjenjairno. Kakor valoloimieic h/očemio zadržati tok in ga pretrgati. = Asquith o položaju. Aisqulitli je imieil n' Liandanu igovor, v katerem ijie izvajal: Od žad'- j njega tedna me^eica tmiairoa ;diailje so branille ali-liranie Čate pinoti Številno naidlmioSneimiu protdiira-jočeimiu sioivražnlilku in v največ slučajili ob neugodnih razmerah trdovratno vsako miljo j zcimljie. Francoziii, Aimierllkatmoi in Angleži so izkazovali enako naumoiino žilavost in en ako lojalno tovarištvo. Asquith je rekel, da je bil ]>(>- ; ložaj začetkom vojne zelo rasen in da se je t-'-krat dozdevalo, da grozi ena najstrašnejši)' navarnosti, ki pa je bila zavrnjena z žemiijallmii* mi :in dirznliimi oldlbijialnfimd udarci. Aisciuitli je na-' daljeivall: Ne/mici niso samto po svojih gdivcirih im časopisju, marveč tudi po svojih ilckcijiali, ki so jih dadi Runmunijli in Ukratjliimi, dtokazalii, da) bi nijihova znnaga tpctmeinila smrtno obsodb o za vse demokratične ideale. Angleška država j ima armado 7 umilliiijiopiov mož. Prihodnji teldoit bo parlament dovolili vojne krediiite, ki dosegajo skoiro vsioitO sedmih imlidiijiard funtov. No-baneimiu ne bo žal za to, ikiar da. Mi iiinorai;vv) i obdržati pred očirnli biisitvcne oillje, (katerhtn sl,rn j posveitilli ipomiožne vire države iz proste v1 ' trdno orenriičani dia jih dosežemo. = Angleški mornarji proti Nemcem, Na skupščini »Iimiporiial Maritiitn League« je 'izjavil . predsednik S]>ancer VViJsoinu, da je društvo za- I počelo z odlloonio propagando p_o vsoli mesti'1 l zedinjenih kraljevin, 'ki imeri na ito, da angleške- j mu ijavmarniu mnenju 'diolkaiže veliko vaižno^t zahteve, naj se imod bodoče miirioivime pogoj® | uvrsti tudi zahteva, po kateri imioraljio sovražne ; države povmiifti, oziiroimia nadomestiti ves v ča* , siu vojne oid nj/ih uniičeni prostor itrgoivskiiih ladil’ Wjfson je naznanil, da je angleška' vlada t( j zahtevo odobr n. — Mehika in Združene države. Časopisje Zdmužeinih držav nastopa ostro proti Mehiki, kjer se pojavlja Nemcem prijazna struja. Posebno poizorinosit iin nevOljo je vzbudila v Združenih državah okolinost, iker so zigradiJi bfou Mehike veliko brezžično postajo. = Konferenca laponskih maršalov. »Da;ily reitagjraipti« poroča iiz Tokia dne 5. jiumiSaj Da-w®s se je vršila v Tolkiu konferenca; imansatav.* Na .dan 10. junija je .sklicana konferenca feld-fflianšalov in iinornariškiih adiin i railov. Dnevne beiežke, — Shod na Viču. Danes ob pol 9. zvečer se vrši v > esta v raciji ' Amerika« napovedan shod. — Ali ni to preganjanje največjih revežev? Svtoijčas je mimisitnskli preidseidiniik Seliidler obljubili, da bo dal podrejenimi podiihionitni oblastim navodili o iiin ukaz maj odslej po svojih organih ne odromajo več iljudeim tiiisitiih par kilogramov živeža, ki so si ga pridobili za drag denar ali !>a z veiliko mulijo im liizgubo aaisa 'vsi od dobrote svoijoetv alii znancev, (k!i si ti trguje jo Od svojih ust, da .pomagajo nesrečnemu lin stradajočemu svojcu ali znancu. Nekaij časa sem je bliilo še precej dobro, alli dogajajo »e zopet števi/lnii slučaji, da so začeli po kolodvorih zopeit ip roganja ti niste uboge ljudi, zlasti pa tiste, kii dcinasaijo kaj ■iz Knviatsike. Seidau' ipa pol';iisliimio! Ljudje stradajo, ker od tega, kar dobivajo od aprovizaoije, ne marajo živeti. Doma inli dobiti ničesar alti pa so cene tafeio visoke, da jih ljudje s skromnimi dio-lioaiki ne imorteuo zmagovati. Ne preositaja dnu-, sega, meglo da gredo na daljnjo poit, aikio nočejo -s svoijirni družinami poginiti gladu. Iizigiulbljajo par dni časa, imoriaijo trošiti za voižnjo in plačati nannvatskeim, ikar so doibitlli. A potom1 jiim orož-®k na (kaikii postaji odvzame tistih par killiolgra-"Wv. Iagiuihljajo poitrašenii tdeniar, zastonj je 'biila Ysa njihova imiuka, >m prihiafiaSio domov praiznih nok — žalostni lim obunaihr. Vprašanje nastane sedaj: alli je goispod Seidier tizdal najtiheim zo-Det drugačna navoidiilia, ali pa se podrejene o-blasti enostavno niiič ne menijo za ukaze centrale? Prvo bi biiilo zavratoo in hinavsko, drugo pa žalositen ziniak naroda iin nediscipliniranosti v naši politični upravi. Sploh pa, če država ne uracti preskrbe zadostno, je naravnost krivično, če .ovira samopomoč. •— Iz trgovske in obrtniške zbornice kranjske. Trgovska in obrtniška zbornica kranjska je predvčerajšnjim seistala na sejo, v kateri &e je izvolijo zbornično preldlsedništvo za leto 1918. Za predsednika je biil izVOljein z vsemi oddanimi glasovi dosedanji preidsediniik Ivan Knez. ,za podpredsednika Ivan Ogrin, za pfoviizoričmega podpredsednika pa Ivain .c. h r e y. Podpredsednik zbornice le biti dio-^e'i ravnatelj kranjske stavbene družbe Kalmilo ■ a m im e n. Z aziiinam na or omenjeni politični j>oiloižad IV 'diejžalil pa slovenska večina nli več vo-1^i-1^’aJnnca ?a. zborničnega podpredsednika, v ^•^ldJdata ,dnil!85e najmiočnejše skupine yhW Ogrrnai, pripadnika Slovenske iMViii/nii , ranlko. Sliši še, da je na to izvolitev nner 3- i '°^o/lnios't, da se je ravnatelj Parn-SJO v Pipdinužil Vseniennoam in odpadnikom, ki p * 9Pe 25. maja tožit Slovence pred cesarja. , ^koijslka doba pravih članov ibngioMsIkrh im '■'Prtniškili zbiormiiic se de padaljšailia do 31. de- I c&nubra 1918. C. ikr. trigoivliinslko minisibrisitvo je : ^dobrilio zboirinični proračun. lOdloibrite so se i ^nekatere jiizipremeimibc v šoj škili odborih in z ne- i' ^e'k 300 K za trgovski in zadružni tcčai za pod- j easibniike in prostake, n,e'SiQoiSGibne za vojaško v član Josip Perdan je poročal j n'iih zaikiia^S01 'nai^uniu za '1- 1917 im o 6 zbornični 7hnfS,,fa isto teto Odoibre- »-s *, r1?™’na da lip nriPA7i7:piIia 'podpreidscidmuka Ogrina, 7„, ■».. , , ‘ -, , 'ni,ca lobveznost ustanovi ti ™ 'Olbirtinio solo nekaj ustanov. - ornca vobira nato Rdečemu ikrižu za 'vojaštvo, iki pr,ihaja %z vtosnejra -vietmištva 300 K, od-bonu za .stepe iin in val! ide 500 knoin, upravi aa- ?p,,2e 7 OidiiUeinlieiiitnui v Graidcu 500 K. . ^ j . i ano posestnikom barskih zemljišč za jj Sevalna c.ela, se zacile letos vračati, kakor predpisuje «■ zakona z dne 1. avgusta I9,)f), dež. zak. št. 16. To-jdevni. v smislu § 4. navedene^ zakona od glavnega ”fbora obdelovanje barja sestavli^r^zdelbenTizicTzi v. smislu § 5. tega zakona osem dni pri magistratu ^ Javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti (|ft'su v razdelbeni izkaz ali proti visokosti odmerjenih ^leskov je podati deželnemu odboru v 14 dneh po pre-Prej označenega osemdnevnega roka. Pritožbe vlo-1 ie pri mestnem magistratu. ^ini Prtljaga sme biti težka samo 50 kil. Železniško ■strstvo je iz ’ >h prtljaga sme bit’ i težja kot 50 kg. Vsak komad prtljage mora biti pritrjen i in mora imet: naslov potnika in kraj, kamor potuje. I o I zaradi teiia, da se pri izgubah lažje ustreže povpra.še-| vanju. Določbe o uvedbi tobačnih kart v ljubljanskem I okraju stopijo v veljavo dne 8. julija, v območju ljubljan-j skega finančnega ravnateljstva pa 5. avgusta 1918. — Ruskega vjetnika je ustrelila vojaška straža v i noči od 11. na 12. t. m., ko so ga zasačili pri tatvini j moke na postaji Zalog. —• Smrtna nesreča. Dne 12. t. m. zjutraj je skočil iz nočnega brzovlaka, ki vozi iz Ljubljane, vojak, ki je pripadal v Zalogu nastanjeni bateriji. Mož je bil v Ljubljani in je hotel priti pravočasno domov. Zmotil se je in je j namesto v osebni vlak vstopil v brzovlak. Ko je v Za-| logu spoznal svojo zmoto, je skočil iz vlaka ter se smrt-j no ponesrečil. Umrl je med potjo v bolnico. — Cenilna komisija, je minuli teden presodila v mo« i šenjski občini na Gorenjskim škodo, ki so jo pri sadnem drevju in kozolcih provzročili nemški konji in laški vjetniki. Odšla je nato v Ljubno. Slana je grozno oškodovala vse pridelke v obči- S nah Draga in Trava v kočevskem okraju, v vaseh Stari I in Novi Kot je uničila posebno fižol, proso in krompir. : lltiako je v Travi uničena koruza. Ljudstvo plaka ob iz-| gubljeni uadi. —• Snoči ie prišel, danes je mrtev. Iz Dol. Vrtojbe i nam poročajo z dne 14. t. m.: Marušič Rudolf se je vr- j nil z ruskega vjetništva. Šel se je danes v Vrtojbico ! kopat. Ko se je opral, je bilo slišati dva strela in ljudje, ' !.i so prihlpli iin mrslo. so ga našli mrtvega bi oz lok j in oči ter z luknjo v trebuhu. Na tistem mestu leži se ! okolo mnogo ročnih granat. Pokojnik je bil star šele 21 let. Ravnateljstvo vojno kreditnega zavoda za južno vojno okrožje si osoja naznanjati, da se mahali a jo njegoivii uradni pnoisitoini odsleo v Celovcu, Viilachorsitrasse 6 (telefon št. 148). Kolegiji cenzorjev. Riaivuaiteljstvo voijino i kreditnega zavoda zia južno vojno 'Oknožje se usoja naznanjati, ida so tooilegiji cenzorjev oziroma tajništva za Tnsit, Istro, Dalniutioijo in Ti-roilsfco že pričela poslovati: Kolegija cenzorjev za Trst in Istro imaita skupni urad v Trstu, v hotelu Bri&toL Kolegij oemzorjeiv za Kranjsko sedjajj še me posluje, iker njeigov taijniik še j ni oproščen od 'VO(j. tsiliuržboivanjia. ter je pa v kriaiHkem priičaltooivati. Za Tirolsko uraduie tajništvo ikoleig. cenizonjeiv v Borna, Siillberigasse 5., za Goriško pa v Goni/cli, Via boni in ari o št. 5. Opozarja se, da se iimia vise prošnje za p/osoOiilio pni telsritu zialviodlu vložiti bmeiz itz-jemie pri svoi-ieim priistoijnem; tiujnišltivu oemizonsk,- ikoileigija, kjer se tudi dobi wsa pofiiasinilai. — Zakasnela pošta. V soboto nismo prejeli dunajske pošte. Vzrok je bil, ker je v petek, ob poldesetih zvečer na postaji Schlogelmiihl pri Dunaju začel goreti vagon municijskga transporta, ki se je razširil še na tri naslednje ter imel za posledico veliko eksplozijo. Ravno ta čas bi imel voziti dunajski brzovlak. Poškodovan k sreči ni bil nihče. Razrušena proga se je naslednjo noč. dne 15. t. m., zopet popravila. Kaj je vzrok tej nesreči, še ni pojasnjeno. — Hrvaška operna družba v Trstu ije napravila meid itržašikliim loibčinisitivoini najibicilijiši vtisk, toliko z opero »Traviata« kolikor s »Tosco«. Kritik »Lavoiratiora« trdiii da se v tnža-škent Poiliiteiatmiu »1'osca« ni še nikdar talko dobro igrala, kakor (jo je sediai lirvašlka družba in v visake/nj oziru. Veiliilkio gledališče je >vsak večer razpirodano. Boiljšciga uspeha se hnvašlki irmeitniiki ntisio imoglii inaideijiati. Da, glasba in umetnost je mednarodna. — Brez kruha je Kotor že petdeset dni, kakor poro- j čajo cenzurirani hrvatski listi. ■— Na potovanju okradena. Ko se je pe-lilalia z Dunaja v Semimeniini?; je bila girofiiaa Ju- j lii.a Festeitičova 'okradena, iz pioltnega kiovčeka i so ji ukradili_za 48.000 K ženske rim otnošike o-bleke. Storiiiloev še niso prniieli. — Kako se izpolnjujejo razglasi. Vrhovno j vodstvo enajste armade je tizdailo dne 28. marca 1918 povelje, iv katerem razglaša glasom cesar- j Ske odredbe, naj'se uporabijo do leta 1871. ro- ! jeni vojaki le v zajledlfu, do leta 1874. rojeni pa le v etapnem oizeimiliju. Pri enaijsiti armadj bi bili morali •voiiaki 1870. ilietmika pri tli do 31. majia v \ zaledje. Dne 15. maja je odišlo 25 imiož,- dolioče- j .nsih v zaledje, k viotjaškemm zbiraliišču. Tu je bi- i lo zbranih že okloilo 4000 'vojakov liste starositi. 1 Deset dni so mloralii čakati pod skrajno neiuigod-nimi razmerannii, upali isio da pnidejo v zaliedje. : Dne 26. imiana1 pa niso prilšliijv zailodije, teimveč na j natfbolij nevarno mesito bojišča. Od. teh je prosilo i 492 mož, maij jiim dado pniimienniejšiei, ces. nared- | bi 'odgotvurjajioče opratvSJio; tedaj pa je i>riisel poikovniik s tremi časitniikli im 40 možmi, ikti so obkrožili vojake im razglasili nad, njiimii preki soid. Vseh 492 vojakov so poraizdeilitli dvema bataljonoma na bojišču, Že med potjo do po- stojank je padilo v artiilg’e rajskem -ognju 39 imož. Upam/o, da bo zaideva preiskana. — Na Jesenicah je v savški tovarni padel 46 let staremu delavcu Blažu Krajncu težak model na levo nogo, katero mu je zmečkal. — Maje obešajo. . . Neka trgovka je.bila obsojena na globo 30 K, iker ije leta 1916 prodala dekagram šunke za 20 vin. imiesto za 19 v. — Da, da, itako je. Miaile 'zločince oibešasjo, pred velikimi sie priklanjajo, ker se jih ibtoje . . . — Gos za 480 K je prodajala na trgu v Ml. Boileslaivi neika okolliičamflca. Gios, kii je tehitala 8 kg, torei lig za 60 I<, so zaplenili in nesramno oderuhinflTo kiazmovalii. Da daleč sraio prSšln! — Kako pc-roča zagrebški naijvečjii list »Ob-zor«, naj služi to-le v diOkiaiz: Dne lo. t. m. je pisal, ida tržaški feit »Liaivoratore« ni niaplsal ■noitii besede >o hrvaški Oneruii družbi iz Zagreba. Dne 12. t. ,m. pa islti »Obzor« prinaša v oeloiti kritiko. G. Zuepoiljja, oibaiavdjen v »Liavioraitom« o hirvaški opeirii. Kdo bo še trdil, da »Obzor« ni majbolj infonmativien hrvašlkii iliisit. — V Zagrebu gradijo barake za tujce. V Zagrebu primanjkuje prenočišč. Zato je začela mestna občina graditi barake, v katerih bo našlo prenočišče do 166 oseb. Naša ofenziva proti Italiji. Dunaj, 15. junija. Uradno se razglaša: Danes zjutraj je topovski ogenj v mnogih odsekih južnozapadne fronte silno narasel. Na albanski fronti so se včeraj ponovni, z uporabo rezerv izvršeni napadi Francozov se-verozapadno Sinapremte izjalovili z velikimi izgubami. Dunaj, 15. junja popoldne. Uradno se razglaša: Naše armade so danes dopoldne tako na visoki planoti Sedmih občin, kakor tudi preko reke Piave udrle v sovražne črte. Glasom vesti, dospelih do opoldne, je ostaio 10.000 ujetnikov (Italijanov, Angležev in Francozov) v naših rokah. Uplenili sme mnogo topov. Dunaj, 16. junija. Uradno se razglaša: Včeraj zjutraj so ob Piavi in na obeh straneh Brente naše armade po večurnem ljutem artiljerijskem ognju napadle Italija ne in njihove zaveznike. Armadna skupina generalfeld-maršala Boroeviča je na številnih mestih izsilila prehod čez visoko naraslo reko Piave. Armadni zbori generalnega polkovnika Wurma so v srditem boju premagali sovražni odpor pri San Dona di Piave in ob obeh straneh železnice Oderzo-Treviso ter v široki fronti zavzeli italijanske pozicije. Čete generalnega polkovnika nadvojvode Jožefa so se v presenetljivem naskoku polastile obrambnih naprav na vzhodnem robu Montella ter vdrle v to višinsko ozemlje. General kavalerije knez Schon-burg je bil od sovražne granate ranjen, ko je njegov armadni zbor prekoračil reko. Število vjetnikov ob Piavi znaša nad 10.000 mož. Uplenili smo 50 topov. Tudi prvi naskok ob Brenti je bil uspešen. Zlomivši žilavi sovražni odpor so naše čete vkljub težavnemu ozemlju prodrle do tretjih sovražnih črt, pri čemer je ostalo 6000 Italijanov, Francozov in Angležev v naših rokah. Uspeh pa smo zamogli le deioma obdržati Vzhodno Brente smo se morali z gore Raviero zopet umakniti pred nadtnočnimi napadi z boka, dočim so Italijani na severnem pobočju Motite Grappa brez uspeha naskakovali in napadali naše bataljone, ki so vrdli v prve italijanske črte. V gozdnatem ozemlju Sedmih občin so naši polki zadeli ob napadno skupino, katero so aliiranci že poprej bili nastavili za napad. V protinapadu smo morali en del osvojenega ozemlja zopet opustiti. Pri Rivi, v odseku majorja nadvojvode Maksimilijana, smo iztrgali Italijanom goro Dosso Alto. V ozemlju Adamello so preizkušene gorske kompanije v naskoku vzele 3400 metrov visoki Coeno di Cavento, kjer smo vjeli 100 Italijanov in uplenili tri sovražne topove. V Albaniji smo dne 14. junija zavrnili ponovne napade Francozov v dolini Dovoli. Nemško vojno poročilo. Berlin, 15. junija. Iz glavnega staiia se poroča: Armadna skupina kraljeviča Rtiprechta: Živahno poizvedovalno delovanje. Južnozapadno Merris smo vjeli znatno število Francozov. Močni sovražni sunki ob Ancri so bili zavrnjeni. Na obeh straneh Somme proti večeru naraščajoči topovski ogenj. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Južnozapadno Noyona krajevni boji. Arf.lje-rijski ogenj popušča, narašča pa južno od Aisne. Ponovni infanterijski napadi na naše črte v gojzdu Villers-Cot-terets so bili z velikimi izgubami odbiti. V zadnjih bojih smo vjeli 48 častnikov in nad 2000 mož. Vzhod: Nad 10.000 mož tnočne ruske tolpe, ki so sc v smeri i/. Jejska izkrcale na severni obali Azovskega morja ter prodirale za napad na Tagaurog, so bile skoraj popoi-nem uničene. Sovražni oddelki, ki so skušali uiti na čolnih in plaveh, so bili v vodi postreljeni. Berlin, 16. junija. Iz glavnega Stana se poroča: Armadna skupina kraljeviča Riiprechla: Jugozapadno Morrisa in severno Bethune, kjer so bili Angleži vdrli v naše prve črte, smo vse napade v bližinskem boju zavr-ri”. Na ostali fronti le poizvedovalno delovanje. — Ar- madna skupina nemškega cesarjeviča: Na bojišču zapad-no Noyona manjši infanterijski boji. Južno Aisne traja živahno bojno delovanje dalje. Francoske napade na Dom-miers smo v protinapadu zavrnili; istotako se je izjalovil proti našim črtam v gojzdti Villers-Cottcrets naperjeni napad ob velikih izgubah. Poročnik Wenkloff je izvoje-val svojo 34 zračno zmago. Poročilo italijanskega vojnega vodstva. Rim, 16. junija. »Agenzia Stefani« poroča: Glasom poročil ministrskega predsednika Orlando v italijanskem parlamentu je položaj na bojišču ob osmih zvečer bil naslednji: Bitka se srdito nadaljuje. Sovražni pritisek na vseh točkah napadalne fronte od visoke planote asiaške tje do morja je še vedno enako močan. 2ilavi odpor naših hrabrih čet zadržuje sovražnika, da ne more prekoračiti črte najhujšega odpora. Bitka na prvi črti se nadaljuje z menjajočim se uspehom. Naše čete so izvršite nekoliko protinapadov, ki so imeli deloma uspeh. Angleško poročilo. London, 16. junija. Na italijanski fronti sc je pričel danes avstrijski bombardement na celi črti od morja do Adiže. Sledili so infanterijski napadi, ki so trajali cel dan. Angleško fronto so napadle štiri avstrijske divizije. Na desnem krilu se je napad popolnem ponesrečil, na levem krilu je vdrl sovražnik v širini 2500 yardov in v globini 1000 vardov v naše pozicije. Boj traja dalje. Sovražne izgube so velike. Zadnje vesti. Notranjepolitični položaj. Dunaj 16. junija. V poučenih parlamentarnih krogih se zatrjuje, da je pretežna večina članov Seidlerjevega kabineta odločno mnenja, da se ne sme zapustiti ustavna pot, četudi bi se sedaj ne dalo omogočiti zasedanje parlamenta, in da ne sme nastopiti niti stanje ex lex, niti uporaba § 14. Vlada mora odstopiti, ali pa razpustiti zbor nico, če se ji ne posreči dobiti večine za državne potrebščine in njen nadaljni obstoj Ti člani ministrstva so sklenili, podati demisijo, če bi ministrski predsednik ne pritrdil temu stališču. Ce se položaj razvije v tej smeri, bo vitez Seidler poskusil z rekonštrukcijo kabineta ter bo izpraznjene portfelje ponudil vodilnim nemškim poslancem. Zatrjuje se nadalje, da bi kabinet v tem slučaju dobil odločno političen značaj in bi na podlagi § 14. v narodnem oziru ukrenil dale-kosežne odredbe. Z vso gotovi stjo se nadalje poroča, da je ministrski predsednik nemškim strankam dal odločno obljubo, da se še tekom tega meseca razglasi naredba glede okrožnega sodišča v Trutnovicah. Praga 16. junija. V čeških parlamentarnih nih krogih se povdarja možnost, da odstopi ves Seidlerjev kabinet. Sledila bi mu baje vlada, ki bi imela izključno uradniški značaj. Gonja proti goriškim beguncem. Dunaj, 15. maja. Danes dopoldne so bili pri minist. predsedniku poslanci dr. Waldner, dr. Svlvester, Einspinner in Marckhl ter so zahtevali od vlade, da stori potrebne ukrepe in odstrani nemudoma iz Štajerskega tiste elemente iz begunskih krogov, ki vplivajo s svojimi panslavističnimi agitacijami (!!) na javne razmere. Obenem zahtevajo, da se nemudoma odpošljejo begunci onih krajev, ki so prosti sovražnika, v njih domovino, radi otežkočenih prehranjevalnih razmer. Ministrski predsednik je vzel to zahtevo na znanje in obljubil uradne ukrepe. Vladni pritisek na Hrvatskem. Zagreb 16. junija. Hrvatsko časopisje je dobilo ferinan, da ne sme razpravljati o jugoslovanskem vprašanju niti omenjati potočil in razprav v avstrijskih ali ogrskih listih o tem vprašanju. Posameznosti budimpeštanske konference s hrvatskimi politiki so bile strogo zaupne, tako da se o teh razgovorih nič zanesljivega ne more poročati. Toliko pa je gotovo, da so nasveti Wekerlejevi bili takšni, da jim hrvatsko-srbski zastopniki niso mogli pritrditi, marveč so zahtevali primeren odlog, da se o Wekerlejevih predldgih zamorejo posvetovati v izvršilnem odboru koalicije. Demisija bolgarskega kabineta. Sofija, 16. junija. Ministrski predsednik dr. Radoslavov je podal včeraj kralju demisijo celega kabineta. Kralj je demisijo sprejel ter ministrom naročil, da ostanejo na svojih mestih, dokler ne bo sestavljeno novo ministrstvo. Italijanska zbornica in avstro-ogrska ofenziva. Curih, 15. junija. V današnji seji italijanske zbornice je naznanil minist. predsednik Orlando številno zbranim poslancem, da je začel sovražnik danes ponoči ofenzivo. Lahko rečemo, da je zapletena v boj cela fronta. Ob treh zjutraj je otvoril sovražnik bitko s silnim artiljerijskim ognjem, ki mu je sledil ob 7. infanterijski napad na celi črti. Zadnje vesli so dospele ob 1. popoldne in pravijo, da so se upirale italijanske čete hrabro in junaško. Min. predsednik je nadaljeval : Resnost velike bitke ne dovoljuje nobenih bahanj, ki niso primerna častitemu značaju italijanskega naroda. Lahko rečem, da nisem nikdar dvomil o pogumu in zvestobi naših vojakov. (Zbornica je ponovno navdušeno odobravala ministrove izjave). Poslanec Chia-radia s Furlanskega je izjavil v svojem imenu in v imenu častnikov iz zasedenih dežel, da ne bodo nikdar pripustili miru, ki ne bo zado voljil vseh pravičnih zahtev. Končno je poslal vsem italijanskim vojakom svoj pozdrav. Mirovno vprašanje. Ge ne ve, 15. junija. „Homme libre“ piše, da je sprejel Clemenceau delavske zastopnike in jih zagotovil, da ne bo nikdar oviral mirovnega razgovora s sovražnikom. Dejal je, da je vnet pristaš politike narodne časti, pa tudi politike politične možnosti. Dalje je izjavil Clemenceau, da je treba slediti zgledu sovražnika in skušati doseči odločitev na bojišču pod vsemi okoliščinami še letos. G e ne ve, 16. junija. „Homme libre" zahteva, da naznani Nemčija aliirancem svoje mirovne pogoje. Francija je pripravljena, poslušati nemške mirovne predloge, ki bodo pripravili mir. Socialistična „Humanite“ meni, da je pisal ta mirovni članek Clemenceau sam. Rusija odredila delno mobilizacijo. Moskva 16. junljs. Sovjet ljudskih komisarjev je odredil delno mobilizacijo v Rusiji. V vzhodnih in sibirskih gubernijah ter v kozaškem ozemlju orenburškem in sibirskem so poidicani pod orožje vsi moški letnikov 1893 do 1896, ki so delavci ali kmetje ter niso zaposleni v kakem obratu ali kot dninarji. Ljudskemu komisarju za vojne zadeve Trockemu, je poverjena izvršitev te naredbe, — Nadaljna naredba odreja razpust od delka „Rusija“ češko-slovaškega narodnega sveta, ki se je bil postavil v službo protirevolucijonarne propagande. Dogodki v Rusiji. Mosk v a, 16. junija. Kakor poroča brzojavna agentura, so z ozirom na razglasitev vojnega stanja v Moskvi vsled odredbe ljudskega komisarja za vojno ustavljeni vsi meščanski časopisi. —• Naredba vlade odreja, da se ure v Moskvi in v celi Veliki Rusiji za dve uri pomaknejo naprej. Riisko-nkrajinska mirovna pogajanja. K .jev 16 iunija. Pogodba o premirju med Rusijo in Ukrajino je bila danes razglašena. V včerajšnji skupni seji delegatov se je razpravljalo o določitvi meje. Rusko zastopstvo zahteva, da o tern odloči splošno svobodno ljudsko glasovanje na narodopisni podlagi. Ukrajinski zastopniki dopuščajo glasovanje le v izjemnih spornih slu-čjih, v kolikor ti ne ogrožajo skupnih interesov in državnega organizma. Sporazumljcnje se ni doseglo. Stilna ulica 2-4 F. Batjel &■?$ ■ ••,, t /mm Guiilaumat pariški guverner. Pariz, 16. jun. G n i 11 a u m a t, poveljnik orijentske armade, je bil imenovan za vojaškega guvernerja v Parizu. Letalski napad na Pariz. P a r i z , 16. junija. »Agence Havas« poroča, da ie sinoči več sovražnih letalskih skupin plulo proti Parizu. Nekoliko letal je vkljub ljutemu obrambnemu ognju dospelo nad Pariz. Vrgli so na mesto več bomb, ki so zahtevale človeške žrtve. Angleški nabori. London, 16. junija. Ministrstvo za narodno službo bo vpoklicalo 49, 50 in 51 letne može pod zastavo. Angleški vojni krediti. Amsterdam, 14. junija. Iz Londona prih«* vest: Zakladni kancler bo predložil v torek v spodni* zbornici kreditno predlogo 506 milijonov funtov (12 mi- i lijonov kron). Skupni znesek med vojno dovoljenih, kre- ; ditov znaša dosedai 743 milijonov funtov. Aprovizacija. Iz petkove seje mestnega aprovizačnega odseku- Pretekli teden se je razdelilo moko za kuho in so jo pre' jeli vsi okraji in stranke. Prihodnji teden se razdeli n« izkaznice po četrt kilograma fižola. Fižol jo prvovrsten in se bo prodajal po 2 K 40 vin. kilogram. — Za okroglo 20 dni imamo dovolj moke za peko. Pričakovati je, da bodo med tein časom dospele nove pošiljatve it* ' smo lahko glede moke za kruh brez skrbi. — Aproviza- j cija je nakupila večje množine m a r m e 1 a d e . katero 1 prične zopet v najkrajšem času razdeljevati. — Organizirala se bo nakup večjih množin češenj, katere bo mestna aprovizacija v lastni režiji prodajala. — Zelja je še večje množine na razpolago. Mestna aprovizacija bo kislo zelje prodajala vsako sredo in soboto zjutraj na trgu. Cena 2 K za kilogram. Stranke, ki potrebujejo zelje za lastno porabo in bi ga rade dobile večje množine skupaj, se lahko zglase v mestnem aprovizačnem uradu na Poljanski cesti št. 13, kjer se jim bo po možnosti izdalo nakazila za kislo zelje. — Deželno mesto za dobav« klavne živine zopet ni moglo pravočasno dobaviti mestni aprovizaciji goveje živine in se zato meso ne bo prodajalo kot navadno v soboto, ampak šele v nedeljo. Prodajalci moke se vabijo, tla se zigikis© zainosiljilvio v toreik, 18. t. m. ob 9. trni v imeisitno i>oisvetfcaviailintioo inaldi majkaiaila blaga. Petrolej za zavode., urade In o bi as tv o. Za-votdi, unaidi liin •abfasitiva, ikii so doseldiaj dobivali petrolej mia niestmeim maiglisitratu na prejetn* niče, se vabijo, da se ttakioii zgtase v mesltmfi po -sveto vailinicii, ker se bode sicer inadailjmo pajka-zov-amje petroleja dio 31. avgusta ustavilo. izdajatelj m odgovorni urednik: j o s i p P e t e j s o Tisk l.Jčiicltskc tiskarne* v Lhib)|ani trg št. 28. Trgovina In mehanična delavnica. zTsmirarar. HBHMiB—BBHBMP jtfoSka i m žari« ^S^L\ -Jjfesa*. ska dltfoStolesa še s staro prevmatiko šivaini m pisalni stroji, gramofoni elektrike ieprse sve-M t58ke. Najboljše baterije. 3 Po»e*»ne> mSatca cena •&&> j*repre«lajailco. m