■VVVWwV>%£*W
Številka 15	■‘■"C
Sestanek komunistov neposredne proizvodnje
Drugačen način dela
Dne 12. julija se je v sejni sobi zbralo približno trideset članov ZK na novo ustanovljene TOZD tovarne avtopnevmatike in tehničnega blaga. To je povsem nova oblika dela organizacije ZK. Za kaj pravzaprav gre?
Zveza komunistov je partija delavskega razreda. Toda v praksi ni čisto tako, saj je v tej politični organizaciji veliko premalo delavcev iz neposredne proizvodnje. In ker jih je premalo, je tudi njihov glas pri pomembnih odločitvah premalo slišati. Gre tudi za to, da na sestankih (dosedanjih) oddelkov ZK delavci iz neposredne proizvodnje spričo navzočnosti večje-
ga števila strokovnih delavcev niso (običajno) aktivno sodelovali v razpravah. Predvsem je bilo premalo objektivne in konkretne kritike ter predlogov. Zelo veliko možnosti je, da bo ta pomanjkljivost z novo obliko dela odpravljena.
Kakšna je ta nova oblika?
Omenjeni sestanek je bil ustanovni: člani ZK iz neposredne proizvodnje bodo odslej imeli sestanke, na katerih ne bo nikogar od strokovnih delavcev. Po mnenju razpravijalcev bo že to pripomoglo k večji sproščenosti, še pomembneje pa je, da bodo člani ZK enega področja delali
Zveza komunistov je partija delavskega razreda. Toda v praksi pa ni čisto tako, so ugotovili na sestanku komunistov neposredne proizvodnje.
Prejeli smo
V vašem glasilu št. 12 z dne 30. junija 1972 je v prvem odstavku članka »Poročilo o izvajanju programa gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v občini Kranj« navedeno, da koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v občini Kranj ne obvešča delovnih organizacij in občanov o izvajanju navedenega programa, oziroma da je bilo prvo poročilo posredovano šele na novinarski konferenci dne 5. 6.1972.
Ta trditev ni točna. Prvo poročilo za leto 1970 je bilo predsednikom delavskih svetov, predsednikom sindikalnih podružnic in direktorjem delovnih organizacij posredovano z dopisom štev. 351-02/1970-02/D z dne 29. 10. 1970. Drugo poročilo za leto 1971 je bilo vsem zgoraj navedenim posredovano z dopisom št. 351-02/1971-02/D z dne 20. 12. 1971. Tretje poročilo pa je bilo posredovano novinarjem na konferenci dne 5. 6. 1972. Prvi dve poročili sta bili posredovani tudi občinski skupščini, družbeno-političnim organizacijam v občini, krajevnim skupnostim in zborom volivcev.
Da navedeni poročili nista našli poti do vašega lista je krivda odgovornih dejavnikov v podjetju. Koordinacijski odbor se trudi čim dosledneje obveščati občane o izvajanju programa, ker od njih tudi pričakuje novih pobud in predlogov.
Za koordinacijski odbor podpredsednik SO Kranj Janez Sušnik
skupaj. Zdaj, ko je bila organizacija ZK razdeljena na oddelke, v teh oddelkih pa so bili člani ZK iz različnih delovnih enot, se je pogosto dogajalo, da za problematiko nekaterih delovnih enot niso bili vsi zavzeti. O svojih razpravah in sklepih bodo vodili zapisnike (seveda brez imen, kdo je kritiziral, predlagal...), organi ZK pa bodo morali na sklepe odgovoriti. Naloge na novo osnovanih delovnih aktivov ZK v neposredni proizvodnji bodo tudi razprave o vseh pomembnejših predlogih za organe upravljanja. Toda, te razprave bodo pravočasne, tedaj, ko bo predlog še mogoče spremeniti ali dopolniti, to je, pred sprejetjem. V vsaki delovni enoti bo predstavnik, ki se bo pogovarjal s posamezniki ter predlagal sekretarju vsebino dnevnega reda mesečnih sestankov. Franček Rogelj, sekretar občinskega komiteja ZK, je na tem sestanku med drugim dejal:
»O takih skupinah smo veliko govorili tudi pri nas. Nekateri so menili, da je tak način organiziranja zapiranje v skupine. Pa ni! Od prejšnjega načina organiziranja se razlikuje le zaradi različnega dela, ne pa zaradi različnih slojev. Vse delo in delavce je treba povezati in tole je le delovna oblika. Torej, ustanovitev takih skupin komunistov ne pomeni oddvajanja, zapiranja pred kolektivom.«
Janez Beravs, direktor podjetja je opozoril:
»Tudi samoupravljanje je dosti bolje zaživelo šele tedaj, ko je bilo decentralizirano. Tudi ZK mora postati bolj vplivna. Sekretar aktiva bo vedno vabljen na seje kolegi-gija. S tem bo o marsičem informiran. Seveda pa vam vsem priporočam, da bi več brali, predvsem glasilo ZK Komunist in dnevno časopisje. Tudi sami se morate izobraževati.«
Bojan Gogala, sekretar ZK Sava je dejal:
»Ena od vaših zelo pomembnih nalog je pridobivanje novih članov ZK. Že velikokrat je bilo poudarjeno, da je ZK partija delavskega razreda in da je v njej premalo delavcev iz neposredne proizvodnje.
Vi sodelavce najbolje poznate in edino vi lahko ocenjujete, kdo bi lahko bil član ZK. Po tem sestanku si boste izdelali konkreten program dela in mi vam bomo v celoti nomagali.«
Udeleženci so bili enotnega mnenja, da bomo na svojih sestankih lažje povedali svoje mnenje in s tem pripomogli k večji delavnosti ZK in reševanju tekoče problematike.
Več kot milijoni je vredna naša zavest
Razgovor z Rudijem Babnikom
Pogovor z našim -finančnim di- ukrepov za stabilizacijo, da ne bi rektorjem tov. Rudijem Babnikom kdo dobil vtis, da samo s tem po dvomesečni rezervaciji 10 % rešujemo sedanje stanje. Ampak, osebnih dohodkov delavcev.	saj veste, malo tukaj, malo tam,
30. maja letos smo se odločili z kamen na kamen ... palača. Skup-uspešnim referendumom, da bo- no s temi 10 % gre tudi vlaganje mo 10 °/o bruto osebnih dohodkov dela osebnih dohodkov na knjiži-rezerviraii za večjo likvidnost na- ce in pa seveda še drugi ukrepi še tovarne, to je za nekakšno sa- pri nabavi in prodaji in pa seve-mopomoč. Že v prvih mesecih se da tudi v proizvodnji, da proizvaja položaj pri nas zelo spremenil, jamo artikle, ki so na trgu iskani, Plačila tečejo lepo in nihče se ne skratka, da dobro gospodarimo, more pritoževati, da surovin, stro- Treba je bdeti nad zalogami suro-jev ali nadomestnih delov ni za- vin in izdelkov, da ne bi prišlo do radi denarja. Obveznosti do doba- nekurantnih zalog, da bi bila pro-
Družbenopolitične organizacije in TOZD
1. julija 1972 so bile po večmesečnih razpravah ustanovljene tri temeljne organizacije združenega dela (v nadaljnjem besedilu TOZD).
V dosedanjih razpravah so sodelovale tudi vse družbenopolitične organizacije in prav o njih mislim spregovoriti nekaj besed.
Vzporedno z ustanovitvijo TOZD bi se morale spremeniti tudi organizacijske oblike družbenopolitičnih organizacij.
Reorganizacija oziroma prilagoditev novim pogojem dela pa zahteva temeljite razprave, saj bodo nekatere pristojnosti izvršilnih organov prenešene v TOZD, kar ima za posledico večje število
aktivnih članov v posamezni organizaciji. Dejstvo je, da družbenopolitično delo v poletnih mesecih ni tako razgibano, vendar pa je nujno, da že sedaj razmišljamo o spremembah, o novih kadrih in oblikah delovanja.
Predsedstvo mladinske organizacije je sicer že razpravljalo o novi organizaciji, vendar pa samo Informativno z nalogo, da bi člani predsedstva do naslednje seje pripravili svoje predloge. Mislim pa, da je nujno, da b; tudi ostale organizacije prispevale svoje predloge, saj bo spremembe le tako mogoče izpeljati organizirano in učinkovito.
Peter Bogataj
Sestanek je bil zanimiv n mnogi so razpravljali in predlagali. Gotovo, to je ena od oblik dela družbenopolitičnih organizacij. V kratkem bomo o tem še pisali, kajti tudi sindikalna in mladinska organizacija že razpravljata o predlogih, kako organizirati svoje delo, da bi v novih pogojih bili čimbolj učinkoviti.
Jože Štular
V naslednji številki bo objavljen razgovor z Gogala Bojanom.
R. Babnik: »Še vedno nam dolgujejo 12 milijard ... Moja želja je, da bi se ta položaj nikakor ne poslabšal, temveč da bi se dolgovi kupcev zmanjšali.«
vitel jev že znižujemo in smo ta trenutek dosegli, da nimamo do upnikov zapadlih obveznosti, kar je v sedanjem položaju že pomembno. Pomembno zaradi tega, ker dobavitelji nerednim plačnikom ustavljajo dobave blaga, kar ima za posledico zastoje v proizvodnji, povečane stroške, znižanje prodaje, manjši dohodek in seveda končno tudi nižji osebni dohodek ter finančni rezultat.
Pa vprašajmo še našega finančnega direktorja, tov. Babnika, kaj meni o stvari.
Tov. Babnik, je 10 % rezervacija osebnih dohodkov izpolnila pričakovanja?
»Je! Samo veste, teh 10 % je treba razumeti kot enega izmed več
izvodna pot čim krajša, torej, da v kroženju obratnih sredstev ni zastojev. Nič manj kot 10 °/o rezervacija sredstev nam je v dobro tudi način izplačevanja osebnih dohodkov na knjižice. Nekateri člani kolektiva so preveč enostransko ocenjevali vplačila na hranilne knjižice, češ da je to samo pomoč banki. Pozabljajo pa, da prihaja tudi v stabilnih, normalnih razmerah do občasnega večjega angažiranja sredstev. Te potrebe pokrivajo banke s kratkoročnimi krediti. Torej Je tudi v naše dobro, da Je naša poslovna banka likvidna, da nam Je sposobna vsak čas pomagati oziroma premostiti te težave. Torej tu ne gre za Nadaljevanje na 4. strani
Pisali so vam
Po dolgem času se vam oglašam iz Zadra, oziroma iz bližine Zadra, iz Zemunika. Sem so me premestili že pred mesecem in pol. V tem času sem imel možnost, da spoznam Zadar, ki mi je bolj všeč kakor Sombor. Zakaj, ne vem, mogoče zaradi morja, prav gotovo pa ne zaradi vročine, ki je tu res velika in velikokrat preseže 35 stopinj C. Pomagati se ne da nič, čakamo samo, da gre čas naprej. Ta mi gre za sedaj še kar hitro, saj bo kmalu 6 mesecev, kar sem oblekel vojaško suknjo.
Prosil bi vas, če bi mi tovarniško glasilo pošiljali na novi naslov. Najlepše pozdravljam vse bivše sodelavce mehanične delavnice, posebej pa še vodstvo. Za sedaj naj končam, pa ob drugi priliki kaj več. Tovariško vas pozdravlja vojak
Zvonimir Jeruc
Moj naslov: Zvonimir Jeruc, v. p. 6537/2, 57222 Zemunik
Danes se vam oglašam z namenom, da pozdravim vse člane kolektiva ter da vam čestitam za uspešno sodelovanje s Semperitom.
Jaz sem z vajami zaključil, ker so me premestili v ambulanto. Postal sem asistent zobozdravnika.
Lep pozdrav	Janko Zupan
Naslov: Janko Zupan, Garnizonska ambulanta, 74002 Doboj
Tudi v naši prodajalni pogost odgovor: Nimamo!
Nimamo!
Zdravo tovariš urednik!
Naša mini akcija
Ko sem vam prvič pisal, sem pisal v oddelek za informiranje, od koder so mi poslali vaš list Sava. Naj vam povem, da ga tukaj veliko zvesteje berem, kot sem ga bral doma. Ob tej priliki bi rad pozdravil še vse sodelavce v avtopnevmatikarni in vodstvo delovne enote.
Tovariško vas pozdravlja vaš sodelavec
Franci Gril
Oglašam se vam iz Tolmina, od koder vam pošiljam lepe pozdrave. Prosim vas, če mi pošiljate časopis, ker me zanimajo novice iz podjetja.
Andrej Polajnar, v. p. 1098/10-B, 65220 Tolmin
1
Spoštovani urednik!
Prejmite lepe pozdrave iz Niša, kjer služim vojaški rok. Sedaj sem bil premeščen in sem na srečo ostal v Nišu, le da so me dali v drugo kasarno. Prosil bi vas, da mi vaš časopis pošiljate na novi naslov. Ob koncu pozdravljam ves kolektiv, posebno pa še delavce v delovni enoti avtopnevmatika.
Naslov: Marko Ciperle, v. p. 8308/3 VE 5/1, 18002 Niš
Spoštovani sodelavci!
Po dolgem času sem se tudi jaz odločil, da vam pišem. Služim namreč vojaški rok v Bitoli. Sedaj sem se že kar dobro znašel in mi je kar dobro. Toda, kadar imam malo več časa, se vedno spomnim na dom, na rodno mesto in pa seveda tudi na tovarno in sodelavce.
Bitola je lepo mesto, lepše kot sem si predstavljal. Lep je novi del mesta, a tudi stari del je lepo urejen. Največja zanimivost tega mesta je Heracleya. To so ostanki stare rimske naselbine. Poleg tega pa je v mestu polno zanimivih džamij in starih zgradb, z značilno makedonsko arhitekturo. Lep je tudi dobro urejen park s spomeniki narodnih herojev in drugih zaslužnih mož. Zame pa je najbolj zanimiva promenada. Zvečer okoli šestih se prično na glavni ulici zbirati ljudje. Sprehajajo se po ulici od parka pa do centra mesta. Okoli osmih pa je na ulici toliko ljudi, da dobiš občutek, da je privrelo prebivalstvo vsega mesta.
Kakor vidite, Bitola res ni dolgočasno mesto. Zato mislim, da bo kar hitro minilo teh petnajst (sedaj jih je samo še devet in pol) mesecev.
Sedaj pa moram končati, ker me že čas priganja. Ko bom imel zopet kaj časa, se bom pa še kaj oglasil. Ko pa bom prišel na dopust, bom prišel tudi v tovarno pogledat, kaj je novega.
Lepo pozdravljam vse sodelavce, posebno pa še delavce in vodstvo stare valjarne.
Vaš sodelavec	Jure Erman
Naslov: Jure Erman, v. p. 4519/21, 97002 Bitola
Spoštovani urednik!
Oglašam se vam iz vasi Ustikolina, kjer služim vojaški rok. Sem sem bil premeščen in vas prosim, da mi sedaj pošiljate glasilo na novi naslov, ker bi tu prav tako rad prebiral novice iz tovarne.
Vas Ustikolina je 12 km oddaljena od Foče. Leži med zelenimi hribi, ki so pokriti z gozdom in raztresenimi hišami. Ob vasi teče Drina, skozi vas pa vodi avtocesta. Zanimivosti vasi sta mlin in džamija. Ob cesti je tudi nekaj gostilnic. Okrog hiš raste zelo veliko sliv, zato sklepam, da imajo tod tudi dobro »rakijo«.
Prek vašega glasila pozdravljam vse Savčane in vam želim še veliko uspehov.
vojak Jože Vratarič
Naslov: Jože Vratarič, v. p. 2498, 71485 Ustikolina
Obvestilo
V letošnjem letu je republiška skupščina sprejela nov zakon o financiranju stanovanjske izgradnje. Glede na nove predpise predvidevamo, da bodo tudi banke v kratkem spremenile svoje pravilnike o posojilih za stanovanjsko izgradnjo. Ker bodo po novem pravilniku pogoji za pridobitev posojila na osnovi vezanih sredstev precej slabši, kot jih določa sedanji pravilnik, priporočamo vsem tistim članom kolektiva, ki nameravajo v prihodnjih letih graditi svojo hišo ali odkupiti stanovanje, želijo pa na osnovi namenskega varčevanja pridobiti bančno posojilo, da čim preje sklenejo z banko pogodbo o namenskem varčevanju, če bo pogodba sklenjena na podlagi sedaj veljavnega pravilnika, bo banka varčevalcu dodelila posojilo po pravilniku, ki je veljal na dan sklenitve pogodbe o namenskem varčevanju.
Vse podrobnejše informacije o namenskem varčevanju dobite v Ljubljanski banki — podružnica Kranj.
V vročem avgustovskem dopol-mo tudi gumijaste zaščitne roka-
dnevu sva se s iotografom odpravila v mesto. Obiskala sva štiri, pet trgovin v Kranju in povpraševala po savskih izdelkih, predvsem po avtomobilskih plaščih, zračnicah in klinastih jermenih. Zakaj? Mnogi znanci in prijatelji so me opozarjali, kako težko je »preobuti« avto, posebno težko s savsko pnevmatiko. Pa tudi sam sem to skusil: ko sem pred nekaj meseci moral zamenjati obrabljene plašče na avtomobilu, sem enega dobil v Ljubljani (Tigrov izdelek), enega pa — nikjer drugje kot ■> naši prodajalni na Reki. Toda, tedaj so bile cene zamrznjene, uvoza ni bilo in je bilo pomanjkanje vsaj delno razumljivo. Toda, prav tako težko je avtomobilske plašče kupiti sedaj. Kako je v trgovinah, so povedale prodajalke.
Slovenija avto, Titov trg, prodajalka Metka Trilar:
»Od decembra 1971 sploh nismo več dobili savskih avtomobilskih plaščev. Občutek imam, da naše podjetje lažje dobi celo japonske izdelke kot pa vaše. In, kupci se v naši trgovini zelo pritožujejo nad tem. Menda jih v Ljubljani še kdaj pa kdaj dobijo, mi pa nič več.
Kmalu, ko ste pričeli z reklamo za radialke, so pričeli prihajati kupci. Neprijetno jih je kar naprej odslavljati: »Nimamo!«
Slovenija avto, cesta JLA, prodajalka Klemntina Zaplotnik:
»Savskih avtoplaščev dobimo zelo malo, prav tako zračnic. Za avto fiat-zastava že dva meseca nimamo niti enega komada. Tudi vaših klinastih jermenov ni (imajo Semperitove in Borovo, op. p.).« Tov. Zaplotnikova je še povedala, da se je primerilo, da so savske avtomobilske plašče dobili iz Beograda.
ASTRA
V pritličju je bil precejšen kup. Obetavno, toda ... »Zelo nam primanjkuje savskih avtomobilskih plaščev, po katerih kupci največ povprašujejo. Tudi zračnic nam zmanjka, a se laže dobijo. Radialk pa sploh še nismo imeli. Prodaja-
vice, plašče in zračnice za moped. Tega pa je vedno dovolj.«
Prodajalka v Slovenija avto, Titov trg
Prodajalna SAVA
Človek bi pričakoval, da bo doma pravzaprav najlažje dobiti to, kar se dela v njegovem podjetju. Pa ni res! Saj poznate tisto o kovačevi kobili ... Nekaj časa sva stala na vogalu »odžagane« stare pošte in opazovala promet v trgovini. Ravnokar je pripeljal tovornjak, poln avtomobilskih plaščev. Prodajalca Ciril in Mirko sta bila vsa potna, ko sta razkladala. Zaman delo in trud — saj sta samo razložila, evidentirala, velik kamion je odpeljal. V tistem trenutku je k vhodu zapeljal manjši tovornjak in — avtomobilske plašče gor. Menda je takega prometa zelo veliko, vsaj tako zgleda. Ravno sva povpraševala v trgovini, ko vpade nekdo. »... dan, kaj pa za nas?« in pove ime podjetja. »Ne, zdajle so odpeljali za ... Kar pridite! če boste bolj nadlegovali, prej in bolj zagotovo boste dobili,« je prijazno, odločno in hitro pripovedovala naša Štefka.
GLOBUS
Kar verjemite, da v novi, veliki in lepi trgovski hiši ne boste dobili nobenega savskega izdelka — razen sedežnih blazin. Saj res, da je naša prodajalna čisto blizu, a lažje je kupcu, če lahko čimveč kupi na enem mestu, v eni trgovini. Prodajalka v športnem oddelku je povedala, da so naročili šotorske blazine. Zakaj jih še nimajo, ni vedela povedati.
In sklep?
Naprosil sem tov. Filipa Majcna, da nam bo za naslednjo številko pripravil odgovore.
leas■■■■■■■■«■■■BeBeaeB ■■■■■■■■■■BBBHHB■■■■■■■
Zaradi odsotnosti tov. Majcna, bomo odgovor objavili v naslednji številki.
Prodajalka v Slovenija avto. Cesta JLA
PREBERI TUDI TI !
— Nad eno milijardo Bfrs je cenjena investicija neke belgijske firme v Romuniji (Buzau) za gradnjo tovarne stekla s kapaciteto letno 1,5 milijonov m2 ogledal.
— Izvoz poljskega premoga se je povečal od 17,5 milijonov t v letu 1960 na okroglo 30 milijonov ton v letu 1971.
— V Zahodni Nemčiji narašča priljubljenost ruske vodke. Sovjetska zveza izvaža 50% vsega izvoza vodke na zahod v Zahodno Nemčijo. Da so jo Nemci res žejni, pove podatek, da so jo v letu 1970 uvozili 6.519 hi v vrednosti 2,73 milijonov DM, v letu 1971 pa se je količina dvignila na 10.328 hi v vrednosti 4,1 milijona DM. Računajo pa, da se bo v naslednjih letih uvoz še povečal.
— Tudi Sovjetska zveza dopušča na svojem ozemlju investicije Zahoda. Iz Zahodne Nemčije (Salz-gitter) bodo dobili opremo za tovarno polyetilena. V pogodbi je dogovorjeno, da bo Sovjetska zveza letno 200.0001 letne proizvodnje izvozila v Zahodno Nemčijo.
— Umetno usnje, ki propušča zrak (za izdelovanje čevljev), bodo po angleški licenci firme »Petro-carbon« in ameriškega koncerna »Du-Pont« od leta 1974 naprej izdelovali na Poljskem v Pionki. Planirano je, da bodo v prvi fazi izdelali 2,5 milijonov m2 umetnega usnja za čevljarsko industrijo, 1,2 milijona m2 pa za druge veje.
— Madžari so z italijansko firmo ISOLABELLO sklenili pogodbo o odkupu licence za »amaro 18« in še za razne vermute. Na madžarskem trgu bodo to pijačo prodajali v originalnih italijanskih Steklenicah.
— Kaprolaktam, osnovni produkt za izdelavo polyamidnih niti bodo konec leta 1975 začeli izdelovati v mestu Pulawy na Poljskem. V načrtu je proizvodnja 50.000 t letno. Investirali bosta neka angleška in italijanska firma.
Danica Dolenc
Pismo
upokojenca
Spoštovani,
najprej vas vse prav lepo pozdravljam. Pišem vam pravzaprav zato, da bi se vam zahvalil za regres, ki sem ga dobil. Bil sem zelo vesel, ker ga nisem pričakoval in tudi zato, ker mi je k majhni pokojnini zelo prav prišel. Ne najdem pravih sebed, da bi se vam zahvalil, a izražam moje iskreno prepričanje, da je Sava kolektiv, ki ima razgledane in napredne delavce. Vaš odnos do nas upokojencev zasluži vso pohvalo, vi pa vse spoštovanje. Želim, da bi bili takšni tudi v bodoče v vodstvu podjetja in v organih upravljanja.
Vsemu kolektivu želim veliko uspehov.
Lep pozdrav
Janez Bodlaj
Prodajalka v Astri
Kljub težavam ugoden poslovni uspeh v prvem polletju 1972
Čeprav se je začelo poslovno leto 1972 za naše podjetje, zaradi sprememb v gospodarskem sistemu in tekoči gospodarski politiki, zelo črnogledo, kažejo polletni finančni rezultati na uspešno vključitev v nove razmere gospodarjenja. Med dejavniki, ki učinkujejo na poslovni rezultat negativno, imajo največji delež devalvacija v decembru 1971 in spremljajoči ukrepi za zmanjšanje uvoza. Okrog 70 °/o vseh potrebnih surovin se je tako zaradi devalvacije in dviga cen na svetovnem trgu podražilo za 20 °/o. Obenem nam je bila kljub povečanim potrebam po deviznih sredstvih iz uvoznega režima GDK kvota zmanjšana za 15 °/o. Podobno ima močan zaviralni učinek na tok poslovnega procesa že kronična nelikvidnost celotnega gospodarstva, ki povzroča težave pri oskrbi s surovinami, izplačevanjem osebnih dohodkov in preskrbo investicijskih sredstev.
Omenjeni negativni efekti ukrepov se delno medsebojno kompenzirajo (zmanjšanje uvoza, ki slabi našo materialno bilanco obenem zapira tudi uvoz gotovih izdelkov in s tem povečuje naše prodajne možnosti). Poslovno leto 1972 smo začeli z ugodnimi
Nič manj pomembni niso interni ukrepi za sanacijo gospodarskega položaja podjetja kot so:
—	delna premestitev nabav iz konvertibilnih na klirinške in domače,
—	čiščenje proizvodnega asortimenta,
—	selektivna prodajna politika,
—	zadrževanje izplačila 10 % osebnih dohodkov.
Kupci želijo še več naših izdelkov
V 1. polletju je vladala na jugoslovanskem trgu gumijevih izdelkov konjuktura, ki je nastala vsled zmanjšanega uvoza, tako da v tem obdobju ni bilo večjih problemov pri realizaciji ustvarjene proizvodnje. Temu je pripomogla tudi povečana aktivnost ožje marketing dejavnosti, ki kontinuirano opozarja kupce o asortimentu in kvaliteti naših proizvodov. Doseženi obseg prodaje, ki je za 35 °/o večji od lanskoletnega v istem obdobju in 10 °/o večji od planiranega kaže na iskanost naših proizvodov in napore, da premostimo težave in povečamo dohodek podjetja.
cenami pnevmatike, ki so bile zvišane novembra lani.		Prodajali smo po že ustaljenih prodajnih poteh in sicer:		
	Indeks na plan	Indeks na izvrš. I—VI 1971	Struktura Struktura realiz. 1971 realiz. 1972	
domača prodaja	113,8	136,1	75,8	78,3
trgovska mreža	112,6	122,9	14,5	12,4
izvoz	74,3	142,6	8,8	8,4
lastna poraba	114,8	131,6	0,9	0,9
Skupaj	110,0	135,0	100,0	100,0
Količinsko se je povečala prodaja preko naših prodajnih referentov, medtem ko je prodaja preko lastne trgovske mreže sorazmerno padla. Nove cene pnevmatike v novembru 1971 so bile priznane samo tistim artiklom, ki so jih imele prodajalne ob zamrznitvi na zalogi.
Kljub naporom za povečanje iz. voza, ki se je povečal napram I. polletju 1971 za 42,6% je planska dinamika dosežena le s 74,3%. Izvozni rezultati zaostajajo za predvidenimi zaradi presežkov pnevmatike na zahodnih tržiščih kot posledica stagnacije v avtomobilski industriji.
Vsa proizvodnja je bila tudi realizirana, tako da so se zaloge končnih izdelkov gibale v isti višini, manjši porast v drugem kvartalu je bil posledica sezonskih nihanj. V primerjavi z obsegom proizvodnje so zaloge padle za 13,3 % in predstavljajo 1,3% mesečne proizvodnje.
Nabava blaga je bila otežkočena
Zaostritev pogojev gospodarjenja je bila najbolj občutna pri na-
Sodobna proizvodnja
Zaposlovanje
Kolektiv tovarne se je povečal obravnavanem razdobju za 48
konec junija 2.862 zaposlenih. Povečanje se giblje v planskih predvidevanjih, pereča je še zmirom precejšnja fluktuacija, ki znaša po
delavcev ali za 1,7 % in je		štel enotah:			
delovne enote	prišli	odšli	povečanje za I. poli.		°/o izvršitve
proizvodne	163	132	31	29	106,9
vzdrževalne	12	5	5	5	100,0
strokovne	70	58	12	26	46,2
Skupno	245	197	48	60	80,0
Intenziviranje proizvodnih kapacitet
V letnem planu predvidene zadolžitve proizvodnji so dosežene z indeksom 104,7. Proizvedeno je bilo 8.433,7 ton avtopnevmatike ali 9,2 % več kot v I. polletju 1971, gumeno-tehničnega blaga je bilo proizvedenega 4.160,5 ton ali 4% več in 1,46 milijonov kvadratnih metrov umetnega usnja ali 12 % več kot v istem obdobju lani. Porast proizvodnje gre izključno na račun intenziviranja proizvodnih kapacitet, tehnoloških izboljšav in večjih delovnih naporov vseh članov kolektiva.
Izpolnjevanje proizvodnega plana po posameznih delovnih enotah je prikazano v naslednjem grafikonu:
Med vzroki fluktuacije odpade skoraj polovico na samovoljne prekinitve, ki zelo motijo redni potek proizvodnje, ker ni možno takoj zaposliti enakovredne zamenjave. Pomanjkanje delavcev se rešuje z nadurnim delom, kar pa draži proizvodnjo.
Osebni dohodki v okviru sporazuma
Izplačani osebni dohodki so bili za 2% višji, kar je utemeljeno s preseganjem plana proizvodnje in prodaje. Ugoden poslovni uspeh povečuje faktor stimulacije, s čimer niso bili izplačani osebni dohodki od mase za osebne dohodke, določene po samoupravnem sporazumu.
Poprečni osebni dohodki v podjetju so bili v prvem polletju 2.108 din ali 33,1 % več kot v istem obdobju lani.
Terjatve še vedno zelo velike
Tekoče investiranje poslovanja je zahtevalo v prvem polletju za 16,7 % več obratnih sredstev, največ zaradi povečanih terjatev, ki so znašale 30. junija 113,9 milijonov din. Terjatve so dosegle v marcu že višino 132,8 milijonov din, vendar so se po splošni poravnavi znižale. Ostale rezerve obratnih sredstev niso problematične.
Udeležba v skupnih obratnih sredstvih je razvidna iz tabele:
1. jan.
31. marca
30. junija
zaloge materiala	22,0
zaloge nedovršene	proizvodnje	3,4
zaloge izdelkov	11,6
zaloge trgovskega	blaga	5,0
kupci	48,4
drugo	9,6
20,5
4,2
13,3
3,8
55,1
3,1
23.1
4.5
10.2 4,1
48,5
9.6
Skupaj
100,0
100,0
100,0
Ob zakljukču naj povemo, da ukrepe za kompenzacijo efektov so bila povečana prizadevanja ko- sprejetih stabilizacijskih ukrepov
lektiva za premostitev težav uspešna, vendar se moramo zavedati, da bo potrebno sprejeti dodatne
ki bodo vplivali na poslovanje podjetja v polni meri šele v drugi polovici leta. Anton Kepic
bavi surovin, saj so bile dobave zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev dostikrat ogrožene. Težave pri oskrbi z deviznimi sredstvi odpravljamo s preusmeritvijo dobav na vzhodne in domače trge. Cene kavčuka so še vedno igodne. Že od lanskega leta dalje rastejo cene kordu in ostalemu tekstilu. Stremimo za tem, da bi si zagotovili dobave kvalitetnega korda od domačega proizvajalca, kar bi razbremenilo našo devizno bilanco.
Obveznosti do dobaviteljev že znižujemo. Ta trenutek nimamo zapadlih obveznosti. To je pomembno, ker dobavitelji nerednim plačnikom ustavljajo dobave blaga.
v 6||i mW
Vas morda zanima?
Ko smo se pred tremi meseci odločili za spremenjen način izplačila osebnih dohodkov — en del na hranilne knjižice — nekateri nad tem niso bili prav nič navdušeni. Navajal; so vrsto težav, ki maj bi ob tem nastajale. Razumljivo, nisem jih mogel poiskati, da bi mi povedali, kaj menijo sedaj, zato sem o tem povprašal tov. Vido Kosič, ki vodi oddelek oziroma podružnico Ljubljanske banke. Oddelek gostuje v prostorih stare pošte.
Tov. Kosičeva se je prijazno odzvala vabilu in dejala:
»V začetku je bilo nekaj težav pri izplačevanju s hranilnih knjižic, a te težave so imeli ljudje le pri izpolnjevanju obrazcev. Izplačila potekajo zelo v redu, zastojev ni. Zgleda, da se delavci kar sami razporejajo, saj v Kranju lahko dvignejo svoj denar kar na treh mestih — v banki, pri nas in na pošti. Včasih se zgodi, da godrnjajo žene, ki pridejo
po denar z moževo hranilno knjižico, pa nimajo njegovega pooblastila. Drugače pa so vaš; delavci disciplinirani,« je 'končala tov. Vida in hitela streč strankam.
Jože Štular
Dom na Pokljuki bomo popravljali
Odbor za delitev sredstev sklada skupne porabe je na svoji tretji seji sklenil, da je treba naš dom na Pokljuki popraviti.
Predvsem je treba popraviti streho, ki na nekaterih mestih pušča, pa tudi okna so že slaba. Poleg tega bodo popravili postelje in zamenjali vzmetnice. Na novo bodo kupili električni štedilnik, hladilnik, nekaj posode, radio ter zavese.
V gospodarskem načrtu za leto 1972 je v ta namen predvidenih 30.000 din.
Pomoč za letovaje
Po dogovoru z Zavodom za letovanje imamo v septembru na razpolago v Novigradu še 66 prostih ležišč. Odbor za delitev sredstev skupne porabe je sklenil, da skupaj s sindikalno organizacijo finančno pomagata predvsem delavcem iz neposredne proizvodnje, da bi to ugodno priložnost izkoristili.
POPRAVEK
V 12. številki glasila je bil objavljen razpis štipendij za leto 1972/73, v katerem je pomotoma objavljen tudi razpis za štipendijo na Filozofski fakulteti za študij psihologije — pedagogike. Prosimo, da popravek upoštevate.
Kako je bilo na dopustu ?
Tovarna je spet zaživela. Parkirišča so natrpana z zaobljeno pločevino in tistj drobni pesek na dvorišču pred upravno zgradbo, ki je bil te dni tako lepo počesan, je spet dobil brazde. In sonce žge tako neusmiljeno. Prepozno, presneto! Prej ga pa ni bilo in smo ga videli le tolikokrat kot Angleži. Ves kolektivni dopust smo imeli slabo vreme, tako doma kot drugod. In marsikomu je vreme pokvarilo počitniško razpoloženje. Za nekaj je bilo pa le dobro: gobe so rasle! Gobe! Srce mi kar zaigra, ko se jih spomnim: tistih čudovitih majhnih jurčkov z žametnimi rdeče-rjavhni kapicami na obronku gozda pod visoko praprotjo. Najmanj 25 jih je bilo in stali so, kot bi jih »naštepal« enega poleg drugega. Eldorado, Eldo-rado, Meka, vam rečem, ta Bela krajina. Nič čudnega, če Požekov Jurij ne sili na morje. Pa berite, kako so se imeli moji vprašanci na dopustu.
MARICA ZALAZNIKOVA je med dopustom opravila še več del, kot je mislila. Pred hišico so prav zgledno položili ploščice, zraven navozili zemlje, jo dobro povaljali in zdaj, zdaj se bo zazelenilo pred hišico, za hišico pa je pripravila jame za sadje. Pa še je utegnila kar dvakrat po tri dni skočiti na Turjak in se pognati še za gobami.
MILE MILIVOJEVIC je dopust preživel prav tako, kot je planiral. Polakiral je napušč, prebarval ograjice na verandi in ob vhodu, malo postoril po vrtu, en izpit odpravil, drugega na pol naštudiral in pravi, da je doma vseeno tudi lepo.
FRENK VIDMAR je deset dni kampiral na Cresu in na Lošinju. Malo na divje, malo v campu, nudista se pa n; šel. Prvič v življenju je kampiral, pa zagotavlja, da nikoli več ne gre drugače na morje kot s šotorom. Poceni, preprosto, udobno in človek se odlično počuti v naravi.
MILENA MOČNIKOVA se je pravkar lepo obarvana vrnila iz Zadra, kjer je taborila na Bori-ku. Pravi, da letos tudi domačih gostov n; manjkalo tu. (Poznano je namreč, da so Borik povsem okupirali tujci!) S potovanja po Španiji je prinesla polno lepih spominov. Povsem drugače si jo je predstavljala. Bolj pusto, kot jo je pa potem spoznala. In kaj ji je bilo najbolj všeč? Ne more se odločiti, toda vnela se je za flamenco, razburila jo je korida, očarala Giralda, prevzel mračni El
Grecov Toledo, zamislil mogočni Prado, veselo presenetili razkošni vodometi Madrida in Barcelone, ohladili vrtovi Granade in veter Gibraltarja. Si zamislite tako čudovito potovanje? Bi šli? Bi. O, jaz tudi!
TONČEK ČEBULJEV pravi, da je bilo na morju kljub slabemu vremenu veselo: če se ni močil od zunaj, se je pa od znotraj. Doma je pa hišo zasteklil in pa že lep čas izbira ploščice za kopalnico. Pravi, da se je teže odločiti kot za nevesto. Kaj hočete, oboje naj bi bilo za vse življenje.
DROLCEVA ZLATA joka za bo. rovnicami, ker jih letos ni bilo nič, pa se tolaži s tem, da bodo avgusta še na Jelovici. Pa maline bodo tudi. Ampak na Primorskem je bila in stara mama je dobro kuhala, Zlata je pa gobe nabirala in celo vložila jih je precej. Že sedaj se veseli novega stanovanja in dopust hrani še za lakiranje podov, polaganje tapet in pa selitev.
POŽEKOV JURIJ je sicer porabil malo dopusta, ker je bil skoraj ves čas kolektivnega dopusta v tovarni, toda gob, ne teh pa letos ni zamudil. Na koše, vam rečem, na koše jih je nabral. Baje jih že 50 let ni bilo toliko kot letos. Naj vam samo povem, kako so se znašli Belokranjci letos: trije so v gozdu nabirali gobe, eden jih je pa težko otovorjen s košem in culami vozil z mopedom domov. To, fantje, to je Eldorado! Pa da bi videli tiste vreče in škatle in koše Juretovih gob! Uboga žena, koliko je morala vkuhavati! Ampak, dobro se bodo pa imeli pozimi!
Prepričan sem, da na prste ene roke preštejem delavce, ki delajo ali so delali na enem delovnem mestu trideset let. So pa in eni taki delavki je namenjen tale zapis.
Mara Zupan je prišla v naše podjetje pred petintridesetimi leti in celih trideset let je delala v laboratoriju. Razgovor v uredništvu je hitro stekel, saj se poznava že precej dolgo — tudi jaz sem eden izmed gumarjev, ki jih je Mara učila delati.
Mara, kdaj je bilo v tovarni zate najhuje in kdaj najlepše?
Hudo je bilo po vojni. Ni bilo surovin, materiala. Praktično smo delali samo iz odpadne gume. Le-
JOžE POTREBUJEŠ se je zdrave barve vrnil z morja, pozidal garažo, z ženo pa sta skočila tudi za gobami: v Besnico, pravi, da jih je bilo veliko tudi tam. No, pa še malo je pogledal, kako gre kmečkemu turizmu v poljanski dolini.
ŠMUCOVA JOŽICA si je poleg Bruslja, Antvverpna in drugih mest ogledala tudi Pariz. Belgija, pravi, ima veliko dežja, dober kruh in čudovito pakirano blago v prodajalnah (tako s pentljicami), visoke cene sadja, solat skoraj ni, imajo pa izredno okusne slaščice. Bila je tudi pri Rubensovih doma in pravi, da je ta flamski mojster velikih platen imel zelo majhno posteljo. Pariz si je ogledala po dolgem in počez, zvečer pa tudi Pigal. Zaneslo jo je tudi v majhen barček in je prav zares komaj ušla dolgi roki podzemlja. Pravi, da je čutila hlad, ko je Matilda hušknila mimo. No, pa nasmejala se je tudi. Otrokoma. Ko sta si z možem z vseh strani ogledovala slavolok zmage, sta otroka nenadoma izginila. Ko sta ju spet našla, sta imela polne roke kamenčkov. Tako lepi kamenčki so okrog slavoloka. In otroci bi ne bili otroci, če ne bi od staršev zahtevali, da jih odnesejo s seboj — v Kranj.
KAVČIČEV VIKTOR pa do za-ključka redakcije še ni prišel v službo. Lepo vreme je verjetno porabil za adaptacijo hiše.
Tako, pa smo spet vsi tukaj. Ampak, mene in mojo Katjušo pa dopust še čaka. Samo ne recite, da bo v septembru slabo vreme!
Danica Dolenc
po? Mislim, da je bilo vedno lepo. Razumeli smo se s sodelavci. Ljudi je treba vzeti takšne, kot
Tov. Mara Zupan
so, brez popravljanja. Z menoj vred ima vsakdo dobre in slabe lastnosti.®
Kakšna je razlika v Savi nekoč — danes?
Velika. Danes je precej težje, zahtevnejše delo, potrebno je dosti strokovnega znanja.«
Toda, tudi tebi ni bilo lahko.
»Mislim, da je bilo moje delo uspešno le zato, ker sem bila zelo, zelo natančna.«
Spominjam se časov, ko smo delali skupaj. Mislim, da se te nismo bali — spoštovali pa zelo.
»Mislim,da zato,ker sem bila poštena, delovna, z izkušnjami pa sem vsakemu rada pomagala.«
Mara, kaj pa zdaj? Ti ne bo dolgčas?
»Upam, da ne. Okoli hiše imam velik vrt. In rože, moje veselje.«
Ne zamerite mi, mlade gumarke in gumarji, če v imenu vseh zapišem: Mara, hvala in srečno!
Jože Š.
Sava pokrovitelj
25. junija 1972 je gasilsko društvo Stražišče praznovalo 70-letnico obstoja. Praznovanje se je začelo že v četrtek 22. junija. Ob 19. uri je bila mokra vaja, pri kateri so poleg domačega gasilskega društva sodelovali še gasilci Tekstilindusa in precej savskih gasilcev. Savski gasilci so pripeljali na vajo poleg ostalega orodja še gasilni top. Za prebivalce Stražišča je bilo to nekaj novega, saj take gasilne naprave še niso videh. Na paradi, ki je bila 25. junija, je sodelovalo okrog 150 gasilcev, med katerimi jih je bilo 20 iz Save. V imenu pokrovitelja je imel krajši nagovor predsednik IGD Sava, tov. Marjan Ceferin.
Ivan Petrič
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji CP Gorenjski tisk Kranj.
Mara, hvala in srečno
Naša pomoč Prekmurju
Na predlog družbenopolitičnih organizacij je odbor za delitev sredstev sklada skupne porabe pretekli teden razpravljal, kako pomagati prizadetim v Prekmurju.
Sklenili so, da bo Sava dala 12 milijonov starih din za gospodarske in 8 milijonov starih din za socialne namene.
Poleg tega je izvršni odbor sindikata dal 1 milijon starih din za socialno ogrožene v Prekmurju.
Več kot milijoni...
Nadaljevanje s 1. strani
pomoč banki, temveč nam samim, da bomo v vsakem trenutku lahko premostili težave, ki nastanejo. Danes pa je podjetje likvidno in naše poslovanje uspešno.«
Ali kaj dvomite, da teh sredstev 21. decembra ne bi mogli izplačati?
»Ne, sploh ni dvomov, razen seveda, če bi prišla vmes višja sila, kot npr. elementarne nesreče, vojna. Sredstva iz rezerviranih osebnih dohodkov optimalno obračamo in oplajamo. Brez skrbi, izplačane bodo tudi obresti.«
Je dala finančna služba kakšen predlog prodajni službi, komu naj prodaja blago?
»že tri leta vodimo evidenco o solventnosti naših kupcev in o njihovem položaju obveščamo prodajno službo, ki se tudi na osnovi teh podatkov odloča pri prodaji naših izdelkov. Usmerjamo se na solidne kupce in opuščamo prodajo nelikvidnim. Seveda pa pri takem obravnavanju kupcev upoštevamo tudi več dejavnikov: obseg prometa z določenim kupcem, asortiman prodanega blaga in drugo.«
Kakšno pa je stanje naših kupcev?
»Še vedno nam dolgujejo 12 milijard, torej smo še vedno na viši-
ni dolgov 31. marca 1972. Vseeno pa smo uspeli znižati dolžnike za cca 1,5 milijarde od aprila do zdaj. Moja želja je, da bi se ta položaj nikakor ne poslabšal, temveč da bi se dolgovi kupcev zmanjšali.«
Ste pričakovali pozitiven izid referenduma?
»Sem. In vseskozi sem bil optimist. Nedvomno sta ukrepa, hranilne vloge in rezervacija osebnih dohodkov, še posebej dragocena, ker sta prispevek nas vseh. Veliko več kot so vredni zbrani milijoni, je vredna naša pripravljenost, pripravljenost naših delavcev pomagati podjetju. Savčani smo razumeli položaj, v kakršnem smo se znašli. Poudaril pa bi, da se ne smemo zadovoljevati s kratkoročnimi uspehi, pač pa moramo skrbeti tudi za to, da bomo tudi po petih in več letih imeli zagotovljeno delo in s tem vedno boljše delovne pogoje in stalno dolgoročno rast osebnega in družbenega standarda.«
Morda se bomo ob teh dejstvih zamislili. Tako je. Vse preveč smo do sedaj govorili o delitvi osebnih dohodkov, videli smo samo plačo in nič drugega. Tudi štrajk je bil zato. Toda, ko pa resno zaškriplje, ko se zavemo, da je ogrožen naš vsakdanji kruh, tedaj smo enotni.
Danica Dolenc
Hvala tovariš Pavlovič
VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD KRANJ ŠTEVILKA: W1 DATUM! 25/8-1972
Tovariš
PAVLOVIČ Mirko LJUBLJANA, Rozmanova 5
ZADEVAi Zahvala
Toplo se vam zahvaljujemo za podarjena sredstva v znesku 1.000,00 din za novo adaptirani vrtec CICIBAN.Za ta sredstva smo kupili igrače za otroke.
Lepo vas pozdravljamo in vam želimo še veliko zdravja in zadovoljstva!
Sredi julija je odšel v pokoj in se poslovil od nas sodelavec, ki ga vsi poznamo: Mirko Pavlovič, svetnik glavnega direktorja.
Mirko Pavlovič ni pripravil poslovilnega piknika, ampak je denar poslal tja, koder se mu je zdel najbolj primeren. To je gesta vredna vsega priznanja.
Objavljamo pismo, ki smo ga prejeli in tudi v našem imenu hvala.