TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo In obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — £tev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za Va leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Telelon št. 552. LJUBLJANA, dne 22. junija 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 71. Naše poslovne zveze. V spominu nam je še svojčas tolikokrat uporabljeno in toliko naglaša-no geslo Svoji k svojim :. Na Češkem je rodilo to geslo mnogo dobrega in spravilo je marsikatero 'industrijo na noge. Pri nas pa se je mogel s tem geslom priporočati le narodni trgovec in ; brtnik, industrijec se ni mogel, ker večina industrije na naši zemlji je bila v tujih rokah, kakor je morda še danes. In vendar je velika razlika med rprej in danes. Prej je bilo domače tudi blago nemško - avstrijskega ali madžarskega izvora. V mislih so imeli narodni ljudje pa le proizvode, katere s;) izdelovali naši ljudje na naši slovenski zemlji. Niliče pa ni smel in tudi si ni upal javno nastopiti niti proti rajhovskim, še manj pa proti nemško ■ avstrijskim ali madžarskim proizvodom, ker bi mu sicer državna oblast stopila neusmiljeno na prste. Vsi smo klonili pred nemškim Drang nacl) Osten . Danes imamo svojo narodno državo in mi smo njeni svobodni državljani, na svoji zemiji svoji gospodarji, dobri ;:!i slabi, toda svoji .gospodarji smo. Lahko bi bili boljši; če nismo, ni naša krivda, ker naš narod je bil vedno 1;) za hlapca drugim. Nimamo izkušnje, primanjkuje nam organizatorič-nega, ustvarjajočega duha. Toda, smo na poti, ki pelje navzgor. Gre počasi, ali navzgor gre. Zato je pa med nami nezadovoljnosti mnogo preveč. Z nastankom naše države je prešla slcoraj -vsa trgovina z lahkoto v naše roke in tudi marsikatera industrija je izpremenila gospodarja. Toda ne glede na gospodarja je industrija in vele-obrt v mejah naše države domača in naše obveznosti proti nji so sedaj drugačne. Ta industrija se pritožuje, da se naša trgovina ne more otresti starih vezi in navad ter še vedno uvaža inozemske proizvode, čeravno imamo dovolj domačih. Ni čuda, če industrija in veleobrt obdeluje pristojne ministre, naj dtežkočijo ali onemogočijo uvoz inozemskih izdelkov z visoko carino. Naj pa vpletemo na tem mestu, da ravno ta industrija uvaža marsikateri polfabrikat ali surovino, čeravno bi jo lahko mnogokrat dobila doma. Brez vsakega uvoza ni bila in ne bo nobena država, izvzemši morda državo kakih divjakov, če bi jo imeli. Naša država mora še mnogo uvažati, ker domačega proizvoda nimamo, ali uvaža se tudi take proizvode, katere izdelujemo doma v vseh kakovosti. Mnclgi trgovci v resnici omalovažujejo proizvode industrije na naši zemlji, se kar ne morejo ločiti od inozemskega dobavitelja, čeravno imajo domači proizvod pred nosom. Jezijo se na visoko carino in jo — mirno plačujejo, ne strašijo se sitnosti z uvozom niti ne trepeta radi dinarja. Ta je sploh velik siromak. Preklinjajo ga, kadar raste in preklinjajo ga, kadar pada. Razlika je ie v preklanjalcih, kar se ravna po tem, koliko je zaloge v skladišču ali koliko dolgov ali terjatev v knjigah. Zanimivo je gledati obraze motrilcev kurznih listov. V občevanju z inozemcem je v navadi neverjetna ponižnoslt in popustljivost. Plačuje se večinoma točno in tudi višje cene. Domači proizvajalec pa mora prenašati neko bahavost, tlačijo se mu cene in stavijo neobičajni plačilni pogoji. To se mora Urediti. Za to pa ni potrebna pomoč merodajnih faktorjev■ , niti ne odloča beseda kakega politič- nega mogotca, partizanskega fraze rja, ne, tu odloča volja in beseda naše trgovine, industrije in veleobrti. Tu velja dela naših stanovskih in strokovnih organizacij. Napake so znane, poprimimo se pra vega sredstva. V nekaj dneh se otvori ljubljanski velesejem. Začnimo na njem. Seveda se ga je morala poslužiti tudi naša Industrija, ker brez njene reklame za svoje proizvode ne gre in tudi ne more zahtevati, da bodo delali le drugi za njo. Fr. Zelenik. Znižanje carin. Ljubljanska carinarnica je prejela od generalnega direktorja carin dr. Šmida brzojavno obvestiio, da so se pričenši z 19. junijem znižale nekatere carinske postavke in sicer carina na antimonov oksid in barve, v katerih je glavna sestavina antimonov oksid iz št. 241 od 50 na 30 Din; bombaževe tkanine iz št. 277, in sicer iz točke 2b od 210 na 180 Din, iz točke v od 250 na 200 Din, iz točke 3 a od 270 na 200 dinarjev, iz točke b od 300 na 250 Din in iz točke V od 350 na 300 Din; dalje na til, bobine in slične gladke tkanine iz š1!. 279 točka 1 od 400 na 250 dinarjev, na klej iz št. 537, točka 2 b od 15 na 7.50 Din in iz točke 4 a od 15 na 14 Din; na predmete iz št. 649 od 20 na 14 Din; na žitne čistilce iz št. 653, točka 1 b od 30 na 15 Din, na šivalne stroje in sestavne dele iz št. 655 od 45 na 15 Din. Premog iz št. 169 točka 2, uvožen preko domačih pristanišč, je carine prost, ako se uvaža iz držav, s katerimi nimamo sklenjene trgovinske pogodbe. Od navadnega mila v obliki toaletnega itd. iz opombe k št. 186 razun minimalne tarife v bodoče ne bo treba plačevati nobenih dodatkov. Dodatek na merceriziranje iz ločke in splošnih pripomb v V. delu je znižan od 60 na 50 odstotkov. Pri odpadkih lesa, o katerih govori opomba le št. 317, se plača po minimalni tarifi dodatek na določeno dolžino. Zvišanje mezdnih razredov v splošnem zavarovanju! V delojemalskih vrstah se je po novno poudarila potreba, da se mezdni razredi v splošnem zavarovanju preurede, da ne bo gospodarsko občutne in bistvene razlike med dejanskim zaslužkom in zavarovalno mezdo in podporo. Občutnejša razlika se je pokazala posebno v najvišjem mezdnem razredu, kjer so se odmerjale dajatve in seveda tudi prispevki po najvišji zavarovani mezdi, ki je znašala doslej Din 40'— dnevno. — Vsled tega je nujno porasla razlika med dejanskim zaslužkom in z nakazanimi dajatvami. Zato je ravnateljstvo osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu predlagalo ministru za socialno politiko, da se najvišja zavarovana mezda poviša in vsaj deloma prilagodi dejanskim razmeram. Minister za socialno politiko je z nared bo ibroj 380 od 9. aprila 1926, razglašeno v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti od 18. maja 1926, zvišal najvišjo zavarovano mezdo od Din 40‘— na Din 48'— na ta način, da bodo odslej uvrščeni v XVII. mezdni razred le oni delojemalci, ki prejemajo dnevne mezde nad Din 40'— in največ Din 48'—, v novi XVIII. mezdni razred pa oni, ki zasluži jo več kot Din 48'— dnevno, in sicer znaša zavarovana mezda za ta razred Din 48'—. Za delodajalce, spadajoče v novi XVII!. mezdi razred, znaša dnevni prispevek: za slučaj bolezni Din 2-88 (1-44 za delojemalca), za delavsko zbornico 0'24 (0'24 za delojemalca), za borzo dela Din 0'14 (0'7 za delojemalca). Denarne, dajatve po XVIII. mezdnem razredu pa znašajo: dnevna hranarina Din 32'— dnevna porodnima Din 36'— dečja oprema Din 672’— pogrebnina Din 1440'—. Naredba o ustanovih'i novega mezdnega razreda stopi s 1. julijem t. I. v veljavo. Ker se bodo torej od tega SEZONSKI KREDITI NARODNE BANKE Kakor poročajo beograjski listi, je Narodna banka začela te dni reševati prošnje za sezonske kredite. V to svrho namenjena vsota je letos manjša nego je bila lansko leto, vsled česar posamezniki ne morejo pričakovati, da bi dobili sezonske kredite v lanski izmeri. ZAČASNA TRGOVSKA POGODBA Z ANGLIJO. Te dni je bila parafirana začasna trgovska pogodba med našo državo in Anglijo. Pogodba obsega poseben tarifni del in temelji na načelu najvišjih ugodnosti, ki bo prišel do izraza v notah, katere si obojestranske vlade izmenjajo. Pogodila stopi takoj v veljavo. Pogajanja za stalno trgovsko pogodbo se bodo v kratkem pričela v Londonu. PRED ZNIŽANJEM OBRESTNE MERE V AVSTRIJI. Generalni svet Narodne banke se bo ne svoji seji, ki se vrši koncem tekočega meseca, bavil z znižanjem obrestne mere. Ker znaša privatni diskontni postavek samo 6 in eno četrtino odstotka, se z ozirom na znižanje obrestne mere v Nemčiji splošno pričakuje, da bode tudi avstrijska Narodna banka na omenjeni seji znižala obrestne mero od 7 in. pol na 7 odstotkov. dneva dalje predpisovali prispevki tudi po tem mezdnem razredu, obenem pa odmerjalo tudi dajatve, opozarja ravnateljstvo okrožnega urada zavarovance, jti spadajo po citirani na red bi v XVIII. mezdni razred, tla skrbe za pravočasno pravilno prijavo (lejanskega zaslužka. Kdor bi se pa za pravilno uvrstitev pravočasno ne zanimal, se pač ne bo smel pritoževati, če bo moral čakati na dajatve zato, ker bo moral urad šele ugotavljati dejanski zaslužek. Adam Smith. SOOIJALNA BREMENA A1 AVSTRIJI. Dunajska delavska zbornica objavlja zanimiv pregled socijalnih bremen v Avstriji. Prispevki za bolezensko, brezposelno in nezgodno zavarovanje obremenjujejo avstrijske obrate z 4 do 11 in pol odstotkov izplačanih mezd. Obremenitev je najvišja v obratih, v visokem nevarnostnem razredu, na pr. v železarnah in fužinah, kjer znaša 11.6%, odnosno 11.1 odstotka. Razmeroma najnižja je obremenitev pekarn z 4.2% in steklarn z 3%. Socijalna bremena pa ostre še delavski dopusti in druga zavarovanja. Povprečna obremenitev za delavca in teden znaša 2 in pol do 4 in pol šilinga. TRGOVSKO - POLITIČNA POGAJANJA ČEH0SL0VAŠKE Z AVSTRIJO. Avstrijska vlada želi povodom uvedbe carine na sladkor diferencirati carino na sirov sladkor in na rafiniran, da bi v prid domačim sladkornim tovarnam otežila uvoz rafiniranega sladkorja. Čeho-slovaska delegacija na Dunaju izkuša doseči, da se v tem oziru položaj ne iz-premeni, dtičim avstrijski zastopniki na-glašajo, da je to nemogoče, ker je njihova zahteva politična koncesija avstrijskim agrareem. Čehoslovaška bo zahtevala, ako se glede sladkorja položaj izpreme-ni, kompenzacije glede drugih industrijskih proizvodov,-predvsem glede piva. Rekli smo, da bomo pisali o tem velikem narodnem gospodarju. Devetega marca letos je preteklo 150 let, ko sta izšli na Angleškem dve izredno pomembni knjigi, ena zgodovinska. druga narodno - gospodarska. Zgodovinar Gibbon je izdal slavno svoje delo Propast rimske države«, Adam Smith pa slovito svojo razpravo o »bistvu in vzrokih bogastva narodov«. Poldrugo stoletje je prešlo od tedaj, pa imajo Smithovi nauki vendarle tudi še za današnji red aktualen pomen. Takoj, ko je knjiga izšla, so jo označili strokovnjaki kot mojstrsko tlelo, široki sloji pa kot gospodarski evangelij. Več sto let je izključno ta knjiga uravnavala temelje gospodarske politike evropskih držav. Neštetokrat od kritikov uničena je ohranila svojo življensko silo do danes in je poslala podlaga narodnogospodarskih smernic liberalizma in socializma, ki sta si sicer tako nasprotna. In prav to dejstvo kaže vso veličino in pomembnost Smithovega dela. — Smith izgovori: Smis. Bogastvo narodov je nastalo v času, ko se je v Angliji izvršil velik gospodarski preobrat. Moderna veleindustrija se je šele začenjala in je morala na svojem razvojnem potu premagati zapreke, ki so se zdele skoraj nepremagljive. Ovire je delalo zastarelo cehovstvo in nadzorovanje gospodarskega življenja od strani države. Kaj vse si je tedaj država lastila! Podjetniku je bilo natančno predpisano, koliko delavcev sme imeti, koliko jim sme plačati in celo, kakšno blago sme izdelovati. Visoka izvozna in uvozna carina je ovirala trgovino. Proti tej gospodarski*politiki je nastopil Adam Smith in je nasproti sili in državnemu posredovanju postavil »voj lastni sistem, sistem gospodarske prostosti. Boj Smithov proti zlorabam časa in proti obdavčevanju se nam zdi sodobna godba in nehote pozabimo, da je pisal Smith pred sto in petdeset leti. On ni bil samo profesor, bil je tudi visok carinski uradnik in ni poznal gospodarskega življenja samo pri zeleni mizi, temveč tudi v najbližji bližini. Združil je cilje objektivnega raziskovalca s cilji praktičnega gospodarskega politika in je gospodarsko politiko označil kot ono vedo, ki mora v prvi vrsti rešiti dve nalogi: 1. Dobiti mora sredstva in pota, ki naj omogočijo narodu bogate dohodke in udobno življenje; 2. Postavi naj načela zdrave in pravične davčne nolitike. V dosego prvega cilja zahteva Smith od države, da pusti državljanu popolno politično in gospodarsko prostost To zahtevo podpira Smith 1 dejstvom, da more posameznik in z njim vred vsa celota bolje varovati svojo in skupno korist kakor pa državne odredbe in državni predpisi. Pravi, da je lastni osebni interes prva in zadnja moč, ki gradi in zmeraj na novo obnavlja ves ustroj narodnega gospodarstva; in če država ne stavi osebnosti nobenih ovir, je gospodarsko udejstvovanje vseli posameznikov hkrati največji dobiček proučivši kako tužbu, rešenje i ostala akta, tako i odgovor Ministrov na tužbu, poslal pismom od 22. avg. 1925, C br. 15.407, našao, da je utuženo rešenje Ministra finansija pravilno i u zakonu osnovano s razloga u njemu navedenih.« Vsled tega je razsodil, da se tožba kot neosnovana odkloni. V treh nadaljnih analognih primerili je ministrstvo z odloki C br. 48.234 z dne 9. novembra 1925, C br. 48.233 z dne 9. novembra 1925 in C br. 40.804 z dne 9. oktobra 1925 zavzelo stališče, da je potraživanje ne-! osnovano, što je moliocu povračena ona ista suma, koja je bila naplačena u vremenu, kad je po deklaraciji izvršena uplata< in »što se moliocu ima vratiti suma u onom netom iznosu i po netoj ažiji, koja mu je naplačena«. Uvidevši, da bi nadaljnje pritožbe verjetno bile brez uspeha, se proti gornjemu ministrovemu rešenju nisem pritožil. Trgovina. Fraiicosko-uemška trgovinska pogajanja so se obnovila. Trgovska pogajanja z Ogrsko. Koncem pretečenega tedna so se zaključila pogajanja naše in ogrske delegacije za sklepu nje medsebojne trgovske pogodbe. Besedilo pogodbe je definitivno redigirano in se takoj parafira. Delegacije se bodo sedaj dogovarjale za ureditev obmejnega prometa, nakar se bodo nadaljevala pogajanja glede veterinarske konvencije. Izvozniški kongres. Koncem meseca avgusta t. I. ali začetkom meseca septembra t. t. se vrši v Beogradu kongres vseh zbornic in gospodarskih korporacij. Na kongresu se bodo obravnavata predvsem vprašanja za pospešitev izvoza. Krošnjarji v Mariboru. V zadnjem času se je pojavilo v Mariboru zopet več krošnjarjev, ki pa postopajo bolj pogumno kakor so postopali do sedaj, ker, kakor oni sami trdijo, jim ne more nihče do kože. Med njimi je mnogo mladih fantov, kateri bi lahko delali na kak drugi način in v prid države. Sami se pa ne zavedajo, da goste silno nadlegujejo, kajti vsake 2 do 3 minute vidiš krošnjarja v gostilni ali kavarni pred seboj. — Naše oblasti naj se pač že enkrat zganejo. Industrija. Nemška borba za osvojitev svetovnega trga glede železa. Nemčija uvaža surovo železo v Ameriko po nižji ceni nego ga prodaja na domačem trgu. Ameriška železarska industrija si zaradi tega prizadeva, da se nemški uvoz otežkoči z dum-pingom. Kriza ogrsko tekstilne industrije. Položaj ogrske tekstilne industrije je jako kritičen. Obrati so se samo v zadnjem času reducirali za 30%. Strokovno delavstvo ogrske tekstilne industrije je po večini inozemsko, ker Ogri sami še nimajo domačih tekstilnih delavcev. Ogrsko tekstilno blago se težko prodaja tudi po znižanih cenah. Tovarnarji so vsled insolvenc velikih trgovskih tekstilnih tvrdk utrpeli ogromne izgube in ne morejo investiranega kapitala primerno izrabljati, vsled česar jim ne d( naša primernega zaslužka, zaslužek ni v nikakem razmerju s prometom. Pred štrajkom v Lodzu? Te dni so zahtevah tekstilni delavci v Lodzu poviša-nje *svojih mezd. Tekstilna industrija se je izrekla proti vsakemu zvišanju. Ni torej izključeno, da izbruhne v tekstilni industriji v kratkem štrajk. Pogajanja med delodajalci in delavci so se že pričela. Posredovanje je prevzelo delavsko ministrstvo. Za podjetja lesne industrije je pripravljen priznan strokovnjak organizirati izdelavo novih lesenih predmetov, za katere obstoji pri nas naraščajoča potreba. Gre za intenzivno izkoriščanje lesa, in ekonomično izrabo surovine. Dotični bo organizatorično sodeloval, vodil administracijo, nadzoroval obrat, in opravljal vse posle v pisarni, delavnici, na skladišču itd., ter zastavil vse sile svoje obširne izobrazbe v povzdigo podjetja. Osobi-to bi po osebnih izkušnjah izdelal načrte za obnovo obrata itd. Nudi se podjetnikom lesne stroke redka prilika, si zasi-gurati sotrudnika prvovrstne kvalifikacije, ki želi svojo organizatorično sposobnost izkoriščati v prid domači industriji in ne reflektira na visoke osebne dohodke, ampak samo na primeren delokrog. Interesenti naj se pismeno pod označbo: »Lesna industrija« obrnejo potoni uprave tega lista na dotičnega gospoda. Denarstvo. Koliko je žrtvovala Italija za liro. — Finančni minister grof Volpi je te dni izjavil v italijanskem senatu, da so stali manevri radi zaščite italijanske lire državno blagajno nad 80 milijonov lir. Po-vdarjal je, da je ta sveta neznatna, ker doseza zunanja trgovina Italije nad 40 milijard lir. Porast avstrijskih hranilnih vlog. V mesecu maju t. 1. so hranilne vloge v Avstriji zopet izdatno porastle. Samo pri večjih denarnih zavodih znaša porast približno 19 milijonov šilingov. Strokovno šolstvo. Državna tlvorazredna trgovska šola v Celju. Vpisovanje gojencev in gojenk za šolsko leto 1926/27 se vrši 30. junija in 1. julija, vsakokrat od 9. do 11. ure. — K vpisu je prinesti zadnje šolsko izpričevalo iti krstni list. Oni, ki stanujejo izven Celja, se morejo prijaviti in poslati svoje dokumente po pošti. — V I. letnik se sprejemajo dečki oziroma deklice, ki so dovršili z uspehom 4. razred srednje šole (gimnazije, realne gimnazije, realke, liceja) ali četrti razred meščanske šole. —' V II. letnik se sprejemajo absolventi I. letnika javnih dvorazrednih trgovskih šol. — Ravnateljstvo. Carina. Carinska zaščita v Rusiji. Finančna komisija je te dni ped predsedstvom ljudskega komisarja za finance sklenila, da se upeljejo zaščitne carine za rusko industrijo, ki bedo specijelno glede luksuznega blaga izredno visoke* Za pospešitev izvoza se vse izvozno blago oprosti carine. Sovjetska zveza je izjavila, da nima interesa na trgovskih pogodbah na podstavi najvišjih ugodnosti. Davki In takse. Ukinjenje davka na premog na Čeho-slovaškem. Vlada je predložila parlamentu predlog zakona, s katerim se bistveno izpremeni zakon o tem davku iz 1 1923. Po tem predlogu se oprosti davka premog, ki se izvaža iz Čehoslovaške v inozemstvo, davek na koks, ki se porablja za proizvajanje sirovega železa v domačih železarnah, se pa zniža na pol češke krone za meterski stot. Promet. Izprenieinbe pravilnika o industrijskih tirih. Prometni minister je te dni podpisal nov pravilnik o pristojbinah za industrijske tire. Pravilnik predvideva znižanje pristojbin v prvi vrsti za daljše tire, znižanje dostavnine, ako gre za več nego tri vagone in znižanje dvojne pristojbine za en vagon na enostavno izmero. Izpremembe stopijo dne 1. julija t. 1. v veljavo. Poštna zveza Buče—Kozje. Poštna zveza Buče—Prelasko, ki je bila 1. junija letos uvedena, se zadnji dan tekočega meseca ustanovi in se dne 1. julija zopet uvede zveza Buče—Kozje, kakor je bila pred 1. junijem 1926. Rekordni polet francoskega letalca. — Francoski letalec Pelletier d’ Oisy, ki je preletel evropsko in azijsko kopnino v sedmih dneh, je dospel sem. Vidiranje potnih listov v Benetkah. Da se olajša tujim turistom posle za vidiranje pasov in da se obenem omogoči po-služevanje direktne zveze med Benetkami in našo obalo je ministrstvo trgovine in industrije na intervencijo ministra trgovine in industrije g. dr. Krajača vpo-stavilo v Benetkah častni konzulat. Pogodnosti za putovanje u Split. Od 15. jula do 15. anglista ove godine odr-žaje se u Splitu, kako je več bilo javljeno, Izložba Fotografija pejsaža iz svili krajeva naše Kraljevine. Za posjetioce te izložbe odobren je popust od 50% na svim državnim željeznicama i na ladjama Jadranske i Dubrovačke Plovidbe na način, da se na po lažno j stainici nabavi potpuna vozna karig, koja važi za besplatan povratak, ako je na legitimaciji potvirda Primorskog Saveza za una-predjenje turizma (koj.i priredjuje izlož-bu), da je detični posetio izložbu. Taj popust važi na željeznicama i na ladjama za polazak u Split od 8. jula do 15. augusta, a za povratak od 16. jula do 23. augusta. Sve detaljne upute u vezi s o vini pogodnostima štampane su na samim legitimacijama, koje se mogu dobiti u svakom večem mjestu kod Put-ničkih Kancelarija, novčanih zavoda, kod Odbora Jadranske Straže, kod svili agencija Jadranske i Dubrovačke Plovidbe, kao i kod raznih ustanova, koje raspeca-vaju i legitimacije raznih velesajmova, a mogu da se i izravno naruče kod Put-ničkeg Ureda u Splitu, uz priposlanje otpadajučeg iznosa. Trideset let brezžičnega brzojava. — 14. junija letos so slavili v Italiji enega največjih njenih sinov, Marconija. Ta datum so si kot spominski dan izbrali zato, ker je bil 14. junija 1896 podeljen mlademu iznajditelju prvi patent in je bil s tein njegovemu duševnemu delu vtisnjen uradni pečat. Začetkoma so gledali na novo najdbo z veliko nezaupljivostjo, a kmalu se je osvojila ves svet. Njena mlajša sestra, brezžična telefonija, je postala kulturni element prve vntste, in že začenja tudi brezžično prenašanje slik svoj zmagoslavni pohod po svetu. — Marconi je v Balogni doma. Tam so se zbrali 14. junija zastopniki vseh državnih in civilnih uradov, kralj Viktor Emanuel je poslal pozdravno brzojavko. Svečanost se je vršila v velikem obsegu in z velikim pompom. Minister narodnega gospodarstva Belluzo je dejal med drugim, da hoče častiti Italija svoje velike sinove že v njih življenju in ne šele po smrti. »Italija. je svojemu velikemu sinu hvaležna.« mm/zg; se ssaBSBEBs-maBa ►BUDDHAt 1 'ff- Ako piješ „Buddha“ čaj, vživaš že na zemlji raj! TRAOE MASK 1 -_J e* -3 -£A■-« ss 'čš t=4 eiaM&m RAZNO. Letošnji Ljubljanski velesejem se otvori dne 26. t. m. Med številnimi inozemskimi gosti, med katerimi so zastopane najodličnejše osebnosti, sta k otvoritvi prijavljena tudi avstrijski poslanik na našem dvoru gospod Hofinger in poljski poslanik na našem dvoru ekscelenca Okenski. Obrambna pogodbu med Rumunijo in Jugoslavijo. Na blejski konferenci Male antante so ministri razpravljali tudi o ratifikacijskih listinah pogodb, ki so bile podpisane dne 13. t. m. v Bukarešti, in sicer: 1. obrambna pogodba med Rumunijo in Češkoslovaško, 2. obrambna pogodba med Rumunijo in Jugoslavijo. — Obrambna pogodba, sklenjena med kraljevino SHS in Rumunijo, se glasi: Krepko odločena, da se ohrani mir, ki je bil dosežen s tolikimi žrtvami, kakor tudi stanje, ustvarjeno s pogodbo, sklenjeno v Trianonu 4. julija 1920 med zavezniškimi in združenimi silami na eni strani ter Madžarsko na drugi strani, in s pogodbo, sklenjeno 27. novembra 1919 v Neuillu med zavezniškimi in združenimi silami na eni strani ter Bolgarsko na drugi strani sta Nj. Vel. kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev in Nj. Vel. kralj Romunije sklenila naslednjo obrambno pogodbo: § 1. Napad Madžarske ali Bolgarske. V slučaju neizzvanega napada Madžarske ali Bolgarske ali obeh teh držav proti eni visokih pogodbenih strank v cilju kršitve stanja, ustvarjenega s trianonsko in neuiBsko pogodbo, se druga stranka zavezuje, da se udeleži obrambe napadene stranke na način, ki je določen s posebnimi določbami, kakor je to navedeno v § 2. te pogodbe. —• § 2. Vojaška pogodba. Dotieni strokovnjaški organi kraljevine SHS in kraljevine Ru-munije določajo na podlagi sporazuma v vojaški pogodbi, ki se ima skleniti v najkrajšem času, pravila o izvršitvi te pogodbe. — tj 3. Medsebojno obveščanje. Niti ena visokih pogodbenih strank ne more skleniti zveze z neko tretjo silo brez predhodne obvestitve druge stranke. — § 4. Sporazum glede Madžarske in Bolgarske. Da združijo svoja miroljubna stremljenja, se obe vladi zavezujeta, da se bosta vzajemno sporazumevali v vprašanjih zunanje politike, ki se nanašajo na njih stališče napram Madžarski in Bolgarski. Ljubljanski velesejem je poslal v Beograd svojega delegata, gospoda dr. L. Bohma, ravnatelja trgovske akademije v Ljubljani. Dr. L. Bolim irfia. nalogo, da kot vsako leto tudi letos osebno povabi najodličnejše osebnosti gospodarstva v Beogradu, zlasti častnega predsednika, ministra trgovine in industrije gospoda dr. Ivana Krajača in člana častnega predsedstva, ministra za poljedelstvo, gospoda Ivana Puclja, k svečani otvoritvi letošnjega velesejma, ki se vrši dne 26. t. m. Odlični gospodje, merodajni faktorji se bodo na velesejmu zaniogli prepričati o žilavosti naših gospodarskih krogov v današnji težki gospodarski krizi. Slovenija je uničena, če propade naša industrija, obrt in trgovina. Občinski zakon. — Ministrstvo za notranje zadeve pripravlja z vso naglico predlog zakona o občinah. Pričakuje se, da bo ministrstvo pripravilo zakonski predlog tako pravočasno, da ga bo mogoče že v jeseni predložiti skupščini. Brezposelnost v naši državi. — Po mesečnem poročilu Hrvatske eskompt-ne banke je bilo v mesecu maju t. I. v naši državi 45.716 oseb brezposelnih. Napram stanju v mesecu aprilu t. 1. se je brezposelnost tekom meseca maja znižala samo za 280 oseb. V mesecu maju t. 1. je iskalo dela potom državnih borz dela v Beogradu 2549, v Zagrebu 1223, v Ljubljani 1874, v Mariboru 864 in v Splitu 460, skupaj 6970 oseb. Mariborska borza dela. Od 14. do 20. junija je pri mariborski borzi dela iskalo dela 785 moških in 743 ženskih, skupaj tedaj 1528 oseb, 359 moškim in 269 ženskim, t. j. 628 osebam se je nudilo delo, v 58 slučajih, to je pri 21 moških in 37 ženskih osebah je borza posredovala uspešno, odpotovalo je 11 moških in 3 ženske, to je 14 oseb; odpadlo jih je pa 38 moških in 42 ženskih, skupaj torej 80 oseb. Nekaj statistike o zavarovanju zoper nezgode v Italiji. — V prvih štirih mesecih letošnjega leta je izdala Državna zavarovalnica proti nezgodam na delu 38.727 novih polic za 514.266 delavcev, javili so ji poleg tega 57.649 nezgod in je plačala 29,522.806 lir podpore za 52.948 slučajev, med temi 255 smrtnih in 3658 trajne nesposobnosti. Vse te številke so znatno'višje nego za prve štiri mesece 1925, ker se je število polic zvišalo za 5519, delavcev za 81.894, nezgodnih sporočil za 4299, podpor za 5,823.058 52 lir. Te številke veljajo za delavce v industrijskih strokah. Iz poljedelskih strok je dobil zavod v istem času letošnjega leta 12.511 sporočil o nezgodah (za 859 manj nego v istem času lani (je plačal 6,056.413'55 lir, za 419.082’52 lir več (v 11.323 slučajih (222 manj nego lani), med temi 231 smrtnih in 1544 trajne nesposobnosti. Slovenski zvezek »Poljoprivrednega Glasnika«. — V Novem Sadu izhaja pod spretnim uredništvom in v zalogi priznanega veščaka gospoda dr. Popvič-Pecije ugleden strokovni list »Poljopri-vredni Glasnik«. Uredništvo tega lista je pred kafkim izdalo lepo opremljeni Slovenski Zvezek«, v katerem nam prikazuje ‘sedanjo sliko slovenskega kmetijstva. V njem so izšli izčrpni strokovni članki najboljših naših kmetijskih strokovnjakov, ki popisujejo posamezne panoge našega kmetijskega gospodarstva, tako poljedelstvo, hmeljarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, živinorejo, planšarstvo, govedorejo, mlekarstvo, konjerejo, gozdarstvo, zadružništvo itd. in naše za po-.zdigo kmetijstva važne in koristne zavode, kot kmetijske šole, kmetijsko družbo itd. »Slovenski zvezek« nam nudi lepo priliko, da spoznamo sami, kaj imamo in da nudimo našim bratom Srbom in Hrvatom priliko, da se seznanijo z razvojem in sodobnim stanjem našega kmetijstva. Zato moramo to delo iskreno pozdraviti in se zahvaliti gospodu uredniku in lastniku »Poljoprivrednega Glasnika«, da se ni ustrašil ne truda, ne žrtev, ki so bile z izdajo tega zvezka združene. Delo priporočamo vsakomur, ki se zanima za stanje in napredek našega kmetijstva. Manjkati ne bi smelo na nobeni mizi inteligentnega kmetovalca, trgovca in drugih pridobitnih slojev. Cena njegova je izredno nizka (20 Din). Dobi se pri upravi lista. Gospodarski program poljske vlade. — Industrijski minister Kwiatkowsiki je izjavil novinarjem, da bo podpiral predvsem poljedelsko industrijo, potem premogovno in nato ostale. Vlada bo stopila v trgovske stike z inozemstvom na temelju reciprocitete, medsebojnih koncesij in zvišanja blagovne izmenjave. Vlada ne želi nadaljevati gospodarske vojne z Nemčijo, temveč hoče sodelovanja z vsemi državami. Kwigtko\vski je osebno nasproten carinskim obrambnim pristojbinam, vendar priznava potrebo začasnega pravilnika za uvoz. Hoče, da se spoštuje osemurnih in ustaljenje cen. Državna podjetja se organizirajo tako, da bodo dajala čim večji dobiček. Rusija anektirala Mongolijo. Kakor poročajo, je Rusija proglasila aneksijo Mongolije. Japonski poslanik pri mongolski vladi je dobil nalog, da poda svoji vladi tozadevna podrobna poročila. Gospodarsko vesti. Ladjegradbena družba v Tržiču (Monfalcone), sedaj Cantiere Navale Triestino imenovana, je imela lani 400.000 lir čistega dobička; akcionarjem niso dali nič, temveč so dobiček prenesli na nov račun. — Izvoz Reke po morju v prvem četrletju 1926 je znašal 1,460.000 meterskih stotov napram 1,683.000 stotom v isti dobi lanske- ga leta. Uvoz je pa znašal 544.000 in 904.000 stotov. Ne samo, da 'se je promet znižal; narobe je tudi to, da prihajajoče ladje nimajo toliko tovora kot odhajajoče. — V dunajski podružnici Landerbanke bodo odpustili večje število višjih in nižjih uradnikov. — Italijansko finančno ministrstvo je dovolilo udeležbo ameriškega kapitala na akcijski družbi za hidroelektrično industrijo v znesku 60 milijonov lir. — Ruska akcijska družba »Orgametalc organizira vso rusko kovinsko industrijo; sedaj je sklenila z ‘zvezo nemških strojnih tovarn dogovor glede stalnega skupnega tehniškega dela. Že delajo načrte za zgradbo velike strojne tovarne v Ukrajini, ki jo bodo vodili Nemci. — V Parizu se je vršila konferenca o umetnih gnojilih; druga taka konferenca se bo vršila v Londonu. Vprašanje gnojil je stopilo sedaj na celi črti v diskusijo. — Ogrski pode-želni mlini se trudijo za ustanovitev velikega mlinskega trusta. 20 do 25 pode-želnih mlinov je prišlo v tem oziru že do prav zadovoljivega zaključka. Sestavili so velepotezno spomenico in so jo predložili velikim budimpeštanskim mlinskim podjetjem v odobrenje. Naj-prvo so mislili samo na kontingentira-nje produkcije, sedaj pa mislijo tudi na nakup žita, na prodajo in na eksport. Trustu bodo pristopile najbrž tudi velike mlinske družbe v glavnem mestu. — Ogrski volneni trg se je v zadnjih tednih želo zboljšal in so se izvršili veliki nakupi. Zlasti veliko so naročali Italijani in Nemci. — Rusi so svoja naročila na Nemškem deloma stornirali. Ljubljanska borza. 21. juniju l!)2(i. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921, de.n. 72, bi. 73.50; Loterijska državna renta za vojno škodo, den. 303; Zastavni listi Kranjske deželne banke, den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 193, bi. 190; Ljubljanska kredit, baraka, Ljubljana, den. 175, 1)1. 195; Merkantilna banka, Kočevje, den. 100, bi. 102, zaklj. 102; Prva hrv. šte-dionioa, Zagreb, den. 865, bi. 868; Slavonska banka d. d., Zagreb, den. 49; Kreditni zavod za trg. iin ind., Ljubljana, den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 72; Trbovelj, prem. družba, Ljubljana, den. 332; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, Stavbna družba d. d., Ljubljana, den. 55, bi. 65; »še-rir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, den. 103. Blago: Trami po noti kupca, fco vag. nakl. post., 2 vag., den. 220, bi. 220, zaklj. 220; bukova drva, suha, fco vag. nakl. post., 1 vag., den. 17.50, bi. 17.50, jaklj. 17.50; bukovi plphi neobrobljeni, 2.20 do 4 m dolž., 70% 32 mm, 20% 36 nun, 5% 48 moi, 5% 21 nun, fco meja, den. 500; hrastovi plohi 70 do 110 nun, 2.50 metra dolgi, fco nakl. post., bi. 900; hrastovi neobrobljeni plohi, 90 mm debeli, od 22 cm širine naprej, od 2.15 do 2.50 m ozir. tozadevne dvojne dolžine, fco vag. meja, 4 vag., den. 1050, bi. 1100, zaklj. 1050; hrastovi bordonali, 30-30 in 26-26 cm, dolž 4.70 m, fco vag. meja, den. 1300; hrastovi pragovi, 2.20 m X 12 X 18, fco vag. meja, bi. 26; pšenica, 76, 2% bačka, fco vag. nakl. post., bi. 337.50; pšenica 77-78, 2% banatska, fco vag. nakl. pošt., bi. 370; pšenica nova, 76, 2% bačka, za VIII., fco vag. nakl. post., bi. 265; koruza, fco vag. nakl. post., bi. 155; koruza, fco vag. Ljubljana bi. ltM); Ječmen, letni, fco vag. nakl. post., bi. 170; oves rešetani, fco vag. nakl. post., bi. 195; otrobi drobni, fco vag. nakl. post., bi. 125; ajda domača, fco vag. nakl. post., bi. 255; proso rumeno, fco vag. slov. post., bi. 217.50; fižol beli banat., fco vag. nakl. post. bi. 160; fižol mandalon, fco vag. Postojna, bi. 280. TRŽNA POROČILA. Tržne cene za kavo in sladkor na svetovnih tržiščih. Pretečeni teden je notiraia kava na newyorški borzi: Santos št. 4 22.87, Rio št. 7: 20.12, za juli 18.13, za september 17.43, za december 16.65, za marc 16.40 in za maj 16.14. Sladkor pa za julij 2.43, za september 2.45 do 2.55, za december 2.70, za marc 2.73. Tržne cene v Ljubljani dne 19. junija 1926. 1 kg .govejega mesa 15—19, jezika 18—19, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18—19, ledic 15—19, možganov 18—19, teletine 17—20, jeter 25—30, pljuč 20, svinjine 22—25, pljuč 10, jeter 15—20, ledic 25, glave 7.50—10, parkljev 5—7.50, slanine 20—22, masti 25, šunke 35, prekajenega mesa 30—32, prekajenih parkljev 10—12, prekajene glave 12.50—13, jezika 35, koštrunovega mesa 14—15, kozličevine 20, konjskega mesa 6—8, krakovskih klobas 45, debrecinskih 54, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, tlačenk 30, svežih kranjskih 30—40, pol-prekajenih kranjskih 33—35, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30, 1 pi- ščanec 12—20, kckoš 25—95, petelin 30 do 10, domač zajec 10—20, 1 kg karpa 25—30, linja 25, ščuke ‘26, postrvi 55—60, klina 15, mrene 15, pečenke 15, liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 40 do 45, čajnega 50—55, kuhanega 45, bohinjskega sira 38, sirčka S)—10, par jajc 1.75—2, liter vina 14—20, čaša piva 3.25, vrček piva 4.50—4.75, steklenica piva 5 do 5.75, I kg belega kruha 6.50, črnega 5.50, luksuznih hrušk 16, 1 oranža 1—5, limona 0.75—1,1 kg fig 15, orehov 10 do 12, 'jedrc 30—32, črešcnj 4 — 12, suhih češpelj 10—11, marelic 25—30, breskev 20, liter rdečih jagod 4, borovnic 2, 1 kg kave 48—76, pražene kave 56—100, sladki rja 13.50—15.50, kavne primesi 22, riža 8—12, liter olja 18—20, liler kisa 2.50—4.50, 1 kg soli 3.50, kamene 4.25, 1 kg celega popra 52, mletega 54, paprike 28—56, liter petroleja 7, 1 kg testenin .0—12, pralnega luga 3.75, 1 kg čaja 75, 1 kg moke »0« 6.25, št. 1« 5.75, št. 2 5.50, št. 3< 5, št. 5 4, kaše 6—7, ješprenja 6—8, ješprenjčka 10—13, otrobov 2.50, koruzne moke 3.50—4, koruznega zdroba 4—5, pšeničnega zdroba 7, ajdove moke 8—9, ržene moke 5, 1 <| pšenice 370—385, rži 250—280, ječmena 230—‘260, ovsa 225— 300, prosa 275—300, nove sušene koruze 195—205, ajde 280 do 300, fižola 350, gralia 400—500, leče 600, 1 q premoga trboveljskega 43.50, 1 kub. meter trdih drv 150, mehkih 75, 1 i| sladkega sena 75—80, polsladkega 60. kislega 50, slame 50, 1 kg glavnate salate 5—6, štruco a te si late 5, ajserice 5—6, kislega zelja 2.50—3, ohrovta 6—8. karfijol 18—20, špargiljev 20—25, kolerab pcdzemljic 1—150, 1 kg špinače 7.50. paradižnikov 14, kumar 13—14, gralia-v stročju 3.50*—1.75, krompirja novega 2.50, kisle repe 2—2.50, korenja 1.50—8, peteršilja 8, zelenjave za juho 8 Din. Mariborski trg dne 19. junija 1926. Na trgu je bilo 22 slanina rje v, ki so pripeljali 64 zaklanih svinj ter so prodajali svinjino in slanino pc 12.50 do ‘25 Din na drobno, oziroma po 15 do 17.50 Din 1 kg v celih komadih. Domači mesarji pa so predajali govedino po 8 do 15, teletino 12.50 do 15, svinjino in slanino 12.50 do 20, kravje in ovčje meso pa po 10 do 12.50 Din kg. Perutnine je bilo c koli 400 komadov. Prodajalo se je: piščanci po 12.50 do 25 Din par, kokoši 55 do 60, gosi in race mlade po 50 do 60, stare pa po 80 do 100 Din komad, purani 100 do 150 Din komad. Domači zajci 6 do 25, kozliči 75 do 100 Din komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompir se je zelo pocenil, prodajal se je stari po 5 do 6 D m mernik oziroma 0.75 Din kg, novi pa 3 do 4 Din kg. Salata, katere je bilo v veliki obilici na trgu, se je prodajala po 0.25 Din do 1 Din kupček, glavnata pa po 0.25 do 1 Din komad. Solata se bo vsled deževnega vremena bržkone podražila; grah v stročju 3 do 5 Din, fižol v stročju 12 do 14 Din, kislo zelje 2 do 3, kisla repa 1.50 do 2, maslo 40 do 44, kuhano 45 do 48, čajno 50 do 60 Din kg, mleko 2.50 do 3, smetana 12 do 16, oljčno olja 30 do 40, bučno olje 20 'do 25 dinarjev liter, jajca 0.75 do 1.25 Din komad. Sadje:, hruške 12, suhe češplje 10 do 12, breskve 20 do 30, marelice 20, črešnje 6 do 8 Din kg. Črešcnj je bilo v soboto 19. t. m. okoli 20, v nedeljo pa okoli 35 voz na trgu; vsled česar so jih prodajale kmetice po 2.50 do 3 Din liter, med 20 de ‘25 Din kg. Lončena in lesena roba od 1 do 100 Din komad, brezove metle 2.25 do 5 Din, lesene grablje 8 do 10, lesene vile 12 do 14, cepci 10 do 12. Din komad. — Seno in s I a m a n a m a r i h o r s k e m t r g u: 'V sredo 16. I. m. je bilo 5 voz sena in 3 vozovi slame, v soboto 19. t. m. pa vsled deževnega vremena samo 4 vozovi sena in 3 vozovi slame na trgu. Cene so bile senu 75 do 2.50, slami pa 35 do 40 Din za 100 kg, oziroma 2 Din za snop. Kovinski trg okoli 10. junija. Koncem majnika se položaj na ameriškem železnem in jeklenem trgu menda ni zboljšal; v zadnjem majhikovem tednu je znašala produkcija jekla 78% kapacitete, v predzadnjem tednu pa 8*2%. Železnice so spet veliko naročile. Pc surovem železu je povpraševanje tako kot običajno. Položaj v Evropi nespremenjen. V nemških listih opetovano beremo glasove o stremljenju po mednarodnih dogovorih v železni industriji, in je gotovo, da se mora nekaj ukreniti. To mnenje imajo tudi vodilni narodni gospodarji. Pot do sporazuma pa je pač več kot težka. Težkoče so političnega značaja, trgcvskopolitičuega in teh-niškeadminiistrativnega. Veliko vprašanj se mora še pojasniti. Nemška industrija je v splošnem mednarodni ureditvi zelo prijazna in bi bil merodajnim krogom i ficielne Nemčije tak dogovor prav dolinah Šel. Tudi Belgijci in Luksemburžani ne bodo delali težav, samo za Francoze s£ ne ve, kako se bodo odločili. Nemško strokovno časopisje zelo živahno odobrava odredbe ameriške tarifne ko-, j leia' v palicah lani v vsem letu 4550 ton', letos pa. že v prvem-četrtletju 12.7000 ton, tiačnic 11,850 in 5570 ten. Evropski ekspertni trg je 'bil okoli it), junija skoraj nespremenjen in sc bile cene tele: Želez i v palicah funtov 4/18, valjano železo 5/13, surova pločevina 5/5, srednja 5/9, fina 8. Rudarski št raj k v Angliji jo na železno industrijo zelo neugodno vplival. Tovarne so premog polagoma porabile, povpraševanje po železu je bil:, večje kot ponudbe. Povpraševanje in majhne zaloge so potisnile cene navzgor in so bile zadnje cene na domačem trgu tele: Cleveland št. 3 šil. 74, št. 1 šil. 77, št. 4 foun-dry 73, forge 72/6.-Angleški ekspert je šel vsled vsega tega zelo nazaj, impart se je pa dvignil. — 1. maja je delalo na Francoskem 146 plavžev. Aprila so napravili 786.000 ton surovega železa, v maju pa 685.000 ton, malo manj kot v marcu. Položaj je zelo nejasen, bodočnost zelo negotova, frank drči spet navzdol in ni nič sigurnega, kdaj se bo ustavil. Vse to se seveda pozna v gospodarskem položaju. Cene so zelo različne, vsaka tovarna ima svoje. — Položaj v Belgiji je splošno zadovoljiv, surovo železo se prav dobre drži, železo v palicah in pločevina ne--premenjena. Zaposlenost je menda malo manjša, ker Belgijci krčevito iščejo naročil v inozemstvu in gredo s cenami zelo misije, ki je predlagala zvišanje carine j dol. — Luksemburžani imajo dosti naro- na surovo železo, na jeklo in valjano blago od dolarjeiv 3.57 na 5.95 za tono, češ, da nemške izvozne odškodbe niso nič. drugega kot izvozne premije. Izvoz Nemčije v Ameriko se je zelo dvigniPin smo že opetovano omenili prizadevanje nemških proizvajalcev, da se utrdijo na ameriškem trgu. Nemška statistika pravi: Lela 1925 je znašal nemški eksport v Ame-i iko 88.400 ton kovinskega blaga, letos pa že v prvem četrtletju 58.000 ton. Že- en, zaposlenost je slejkcprej zelo ugodna. — Položaj na Češkoslovaškem je še nadalje zelo neugoden, brezposelnost raste, upi v bližnjo bodočnost niso veliki. — Na Nemškem nič izboljšanja, domače povpraševanje nezadostno, eksport boljši, ker ga vlada z vsemi sredstvi podpira. Cene nespremenjene z železo v palicah 140 do 148 zl. mark, surova pločevina 122.70, srednja 128 do 135, fina 140 do 150, valjana žica 139. KJE SE KUPI? Le pri tvrdki Hi Ljubljana bliža Prešernovega spomenika ob vodi. Najboljši šivalni stroj zn rodbinsko ali obrtno rabo, svetovno znnr.ih znomk ^ OrftsKner - Adler - PltiSaJr. Tstotom posamezne dele za stroje in kolesa, igle, • olje, jermera, pnevmatike. Pouk o vezenju na stroj 'irčzptfičen 1 — Večlelna garancija! Ne vel ko' Na malo I GRlTzNc IDI “ (majski sir) mehak, prvovrsten v 5 kg-posodah po Din 100'— franko vsaka poštna postaja proti nakaziiu zneska vnaprej. Sirarna ARNOLD WEISZ VELKE ŠARI.liHY (Slovaško) Zastopniki se iščejo I v vseh barvnh in vrsluh od Din 18*— naprej, moške nogavice, dokolenke, otročje nogoviec, volna, bombaž, žepni robci, modni pasovi, loaleine potrebščine, ščetke zn zobe, obleko in čevlje itd. v največji izberi in po nnjnlžji ceni pri Peteline losip LJUBI/JANA llizu Pre^rnovega smmio 1)6 rol!. veliko T No malo 1 Vabilo na IV. redni občni zbor zadruge za izvoz jajc, r. z. z o. z. v četrtek, dne 15. julija 1926 ob 7» 9 uri dop. v zadružni sejni dvorani v Št. Juriju ob juž. žel. DNEVNI RED: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzoistva o poslovanju v letu 1925. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1925. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Sprememba pravil, 7. Slučajnosti. Glasom § 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrši čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev. V Št. Juriju ob južni železnici, dne 18. juniia 1926. Zadruga za izvoz jajc Načelstvo. r. z. z o. z. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe IVAN JELAČIN, Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode. Točna In solidna postrežba 1 Zatitevafte cenike! Trgovci insalrollo v Trgovskem listo TISKARNA »MERKUR« TRGOV.-IND. D. D. LJUBLJANA Sim. Gregorčičeva 13 TELEFON ŠTEV. 552 Tiska časopise, knjige, posetnice, razglednice, pravila, lepake, letake, brošure, časopise i. t. d. Izvršuje vsakovrstne trgovske, uradne kakor tudi vso druge tiskovine v eni ali več barvah. LASTNA KNJIGOVEZNICA. OPEL-AUTOMOB II S so našim cestam najbolj odgovarjajoči, skrajno trpežni 2-, 3- in 4-se-dežni, pollovorni in lahki tovorni vozovi, 4 16 KS porabijo le 5 litrov bencina na 100 km. B a 11 o n-pnevmalika. — Osebni in tovorni automobili, aulobusi 10 45 KS. Velesejmski paviljon F. Zastopstvo za Slovenijo : R. EUCKMANN, Ljubljana Ahactjeva cesta štev. lO. Brzojav: E. Luckmann. Telefon interurb. štev. 50. Piiznano najsolidnejša domača tvrdka JOS. ROJ IN A, Ljubljana Aleksandrova cesta št. 3. Velika zalo a vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. — Bogata izbita vseh vrst izgotovljenih oblek, ragtanov, površnikov, dežnih plaščev itd. po izredno nizkih cenah Lastni krojaški atelje! ToČuu postrežba! --------- Solidne cene! JSB?" Proti gotovemu jamstvu daje tudi na ugodna mesečna odplačila! ji "Ža&O—i i .......................... ■ IBS ; IVAN JAX IN SIN, Ljubljana, Gosposvetska c 2 \ S>\rV!tWt jUVALvoniDAt x\inAttalt& K3 Najboljši šivalni In pletilni stroji. izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev. Desetletna garancija. Pisalni stroji ,A«Iler‘ in .Urania*. Kolesa iz prvih tovarn ,Diirkop]3‘, ,StyrIa‘, Waf-fenrad' ,Kayser‘ 'M \ s. _x: Hnie, liil JnoBti lis!'. / 8 \ J prodaja PREMOG las slovenskih premogovnikov v»eta kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog In koks Vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta št, 15, il. nadstr. Odarovoral urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. - Za Trgov.ko-indu.trijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A.8EVER, Ljubija