GLASILO DELOVNIH SKUPNOSTI SESTAVLJENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT S SEDEŽEM V PTUJU naša LETO IV. lile iiliiii * 1 m ÜP 1 MAREC 1977 ŠTEVILKA 3 ZDRUŽEVANJE KMETOV Zakon o združenem delu, naša mala ustava, kot jo imenujemo, zagotavlja in omogoča najrazličnejše oblike združevanja kmetov, za te oblike pa se kmetijski proizvajalci odločajo sami. Kmetje prav tako kot vsi drugi občani žele bolje živeti in si zagotoviti zanesljivo socialno varnost. Zato je potrebno, da se združujejo, da bi uspešneje uresničevali vse svoje poglavitne življenjske interese. Pred ohladitvijo vremena Kmetijsko zadružništvo ima pri tem izredno pomembne naloge, v okviru katerih se kmetje enakopravno vključujejo v združeno delo. Kmetje se v kmetijsko zadrugo organizirajo prostovoljno in v skladu s svojimi interesi. Svobodno se odločajo o obsegu, trajanju in raznolikosti oblik združevanja svojega dela, zemljišč, delovnih in drugih sredstev in sicer na podlagi sporazumno ugotovljenih potreb kmetijske proizvodnje. Osnova za združevanje ter uresničevanje razvojnih nalog in interesov kmetov je dol- goročno planiranje proizvodnje, nabave ali prodaje in skupno uresničevanje drugih ciljev. Zakon o združenem delu podrobno razčlenjuje ustavna določila o položaju kmeta v samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosih, ki se z združevanjem v kmetijske zadruge in druge oblike združevanja vključuje v sistem združenega dela. Skupaj z delavci ima kmet v teh organizacijah enake pravice in dolžnosti v skladu z ustvarjenim dohodkom. Takšen položaj kmet pridobi na podlagi samoupravnih sporazumov in pogodb, ki opredeljujejo medsebojne pravice in obveznosti v organizirani proizvodnji. Prizadevati si moramo, da bodo nastajali čim trdnejši odnosi v proizvodnem sodelovanju kmetov. Združevanje dela, zemlje, delovnih in drugih sredstev kmetov med seboj in z delom delavcev ter z družbenimi sredstvi bo dolgotrajen proces, ki bo potekal na podlagi zavestnih spoznanj o dolgoročnih skupnih interesih med kmeti samimi. V tem procesu, in to moramo posebej poudariti, ni sprejemljiva nobena administrativna ali kakšna druga oblika prisile. Vendar pri tem družbeni dejavniki ne smejo stati ob strani. Družbeni dejavniki morajo neposredno sodelovati v tem procesu in prispevati k poglabljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijskih zadrugah in temeljnih organizacijah kooperantov. Ustvarjati morajo pogoje, da se bodo z združevanjem dela, sredstev in zemljišč opredelili kmetje, ne glede na velikost kmetije. Posebna skrb mora veljati kmečki mladini in kmečkim ženam, ki morajo skladno s proizvodnimi nalogami postati del zadružnega članstva in nosilec proizvodnega sodelovanja. Stvarni interes kmetov in družbe za večanje delovne produktivnosti v zasebnem kmetijstvu se izkazujejo v različnih oblikah medsebojnega sodelovanja in povezovanja. Še posebej je pri tem pomembna kvaliteta notranjih odnosov, ki spodbuja združevanje in razširitev družbeno organizirane kmetijske proizvodnje oziroma oblikovanje skupnih razvojnih programov in nalog, ki jih kmet opravlja, soodgovorno z drugimi člani in delavci v zadružni organizaciji. Družbeni sektor kmetijstva mora postati vzgled dobro organizirane, medsebojno povezane, visokoproduktivne kmetijske proizvodnje, nosilec stalnega uvajanja tehnoloških novosti v celotno kmetijstvo in pridelovalec kakovostnega semena ter dobrega plemenskega materiala. Družbena proizvodnja je lahko zgled širokemu krogu kmetov in kmečkim skupnostim. Kmetijska pospeševalna služba naj bi tehnološke dosežke z družbenih OZD neposredno prenašala v široko prakso, v skladu z razvojnimi programi in proizvodnimi usmeritvami. POMEN TREH OBLETNIC V letošnjem letu slavimo pomembne obletnice, kot so 40-letnica ustanovitve KR Slovenije, 40-1 et-nica prihoda tovariša Tita na vodstvo naše partije in 85. letnica tovariša Tita. Na Čebinah so slovenski komunisti pred 40 leti na svojem ustanovnem kongresu ocenili, da je slovenski delavski razred kot najbolj zavedni, napredni in organizirani del slovenskega naroda zgodovinsko odgovoren za njegovo prihodnost. Letos mineva štirideset let od dneva, ko je bil na Čebinah sprejet Komunistični manifest. Zato se bomo letos s posebno pozornostjo spominjali teh pomembnih mejnikov iz zgodovine razrednega in narodnostnega boja delavskega razreda jugoslovanskih narodov za njegove pravice. Teh dogodkov se bomo spominjali z delom, z zavestnim dograjevanjem družbenopolit. sistema, ki smo ga potrdili za svojega, s sodelovanjem v delu organov, kjer sodelujemo kot delegati ter s svojim stalnim strokovnim in družbenim izobraževanjem. Poleg teh, osebnih, a za vse obvezujočih oblik in načinov, bomo obe pomembni obletnici počastili še s številnimi zunanjimi znaki, pomembnimi založniškimi dejanji na področju izdajanja družboslovne misli, srečanji in pogovori z udeleženci razrednega in narodnostnega boja. Solidarnost in tovarištvo, ki sta našla svojo najvišjo potrditev v boju za uveljavitev delavskih in narodnostnih pravic, morata ob štiridesetletnici še dosledneje prerasti v imperativ našega razvoja. To so cilji, za katere za zavzemata in jih uresničujeta tovariš Tito in zveza komunistov, ki jo bo letos popeljal v peto desetletje. OB 15-OBLETNICI TOZD TEHNOSERVIS V TOZD Tehnoservis so hkrati z zaključkom leta proslavili tudi 15-letnico obstoja TOZD, ki se je razvila iz delavnice s petimi delavci, do današnje TOZD, ki zaposluje 219 delavcev, od tega 39 vajencev. V letu 1961 se je ustanovil Kmetijski kombinat Ptuj z nalogo, da organizira sodobno kmetijstvo. Zaradi te naloge in programa je bilo nujno organizirati servisne delavnice za vzdrževanje kmetijske mehanizacije. Tako je bil leta 1961 ustanovljen obrat mehanične delavnice z nalogo, da vzdržuje kmetijske stroje družbenega in privatnega sektorja. Že leta 1982 so pristopili k izgradnji novih delovnih objektov, nabavi najosnovnejših delovnih sredstev in šolanju kadrov. Ob vsestranskem napredku in razvoju, tako v kadrovskem in tehnološkem smislu, so krepili ekonomsko moč delovne organizacije. Ob razvoju mehaničnih delavnic pa so potrebe narekovale, da je potrebno ustanoviti enoto za nabavo repro- v Tehnoser- visu zbralo več strokovnega kadra. Leta 1969 so se odločili razširiti in ustanoviti proizvodno dejavnost in so prevzeli od takratne Tovarne avtocpreme Ptuj proizvodnjo kopirnih aparatov ter že leta 1970 ustanovili svojo konstrukcijsko skupino, ki bi naj izdelovala nove projekte. Sčasoma so začeli z novimi kopirnimi aparati osvajati jugoslovansko tržišče in pozneje tržišče v tujih državah. Leta 1974 so zgradili novo proizvodno halo in se dogovorili s tovarno Gorenje za poslovno-tehnično sodelovanje sestavljanja elektronskih sklopov za črnobele in barvne televizorje. Ob proslavljanju 15-obletnice obstoja Tehnoservisa so podelili praktično darilo Viktorju Ščavničarju, najstarejšemu mehaniku v TOZD. dukcijskega materiala oziroma nadomestnih delov. V razvojnem obdobju 1961. do 1969. leta se je OBČINSKI PRIPRAVULNI ODBOR ZA PROSLAVE JUBILEJEV V LETU 1977 Program proslav 1. OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA dne 8. aprila 1977 ob 19,30 uri v športni dvorani »Mladika« 2. MNOŽIČNI POHOD V MOSTJE »VSI PO POTEH REVOLUCIJE« dne 23. aprila 1977 ob 7. uri — zbirališče v Ptuju po odredih 3. PRAZNOVANJE 1. MAJA dne 30. aprila 1977 ob 15. uri ob OTVORITVI PTUJSKIH TOPLIC —• Turistično gostinski center 4. PRAZNOVANJE DNEVA MLADOSTI, PIONIRJEV IN LETALCEV dne 20. maja 1977 ob 10 uri na letališču v Moškajncih 5. OTVORITEV SKUPNE RAZSTAVE »DESETLETJA BOJEV, REVOLUCIJE IN ZMAG« v četrtek, dne 24. marca 1977 ob 17. uri v paviljonu »Dušana Kvedra« v Ptuju Razstavo so pripravili Pokrajinski muzej, Študijska m ljudska knjižnica ter Zgodovinski arhiv Ptuj. OKROGLA MIZA — razgovor z udeleženci NOB in predvojnimi komunisti v domu »Franca Krambergerja« v Ptuju, v petek, dne 25. marca 1977 ob 16. uri KINO PTUJ 6. april 1977 ob 18. uri — predstava IZ PROGRAMA ZGODOVINE ZK JUGOSLAVIJE 19. aprila 1977 ob 18. in 20. uri — ŠTIRI DNU DO SMRTI 20. aprila 1977 ob 20. uri — UMOR DURE BAKOVIČA 27. aprila 1977 ob 18. uri — predstava IZ PROGRAMA ZGODOVINE ZK JUGOSLAVIJE PRIHOD ZVEZNE IN LOKALNIH ŠTAFET MLADOSTI v ponedeljek, dne 18. aprila 1977 ob 9. uri Trg Mladinskih delovnih brigad. PREDLOG ZA PODELITEV PRIZNANJA VIKTORJU PISLAKU V skladu s pravilnikom za podeljevanje priznanj in nagrad Zadružne zveze SR Slovenije je Obrat za kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj predlagal, da se v letošnjem letu podeli priznanje kmetu-kooperantu Viktorju Pislaku iz Lešja 22. Predlogu za podelitev priznanja Zadružne zveze Slovenije zaslužnemu kmetu kooperantu posvečajo v Obratu za kooperacijo izredno velik pomen, saj bo to prvo priznanje, ki ga bo sprejel kmet-kooperant in član obrata. Predlog Izvršnega odbora sindikalne organizacije, da se podeli priznanje Viktorju Pislaku, je bil na seji sveta Kooperacije 26. februarja 1977 in Svetu za družbeno-ekonomske odnose v kmetijstvu pri OK SZDL Ptuj soglasno podprt. Predlog za podelitev priznanja utemeljujejo z naslednjim: Viktor PISLAK rojen 8. marca 1927 v Lešju 22, s končano srednjo kmetijsko šolo na Gradiščanskem, aktivno dela na področju zadružništva v vsem povojnem obdobju. Leta 1952 je postal član UO Kmetijske zadruge Majšperk, že leta 1955 pa upravnik in jo uspešno vodil do leta 1961. V letu 1961, ko so se pričeli prvi integracijski procesi na področju zadružništva, se je Viktor Pislak odločil za kmetovanje na domačiji, ki jo je do leta 1965 usposobil in preusmeril v govedorejsko proizvodnjo. Viktor Pislak na svoji preusmerjeni kmetiji letno vzredi v kooperaciji 260 telet, 10 govejih pitancev in odda 3000 — 4000 litrov mleka, kar da v 10 letih okrog 310.000 kilogramov mesa in 35.000 litrov mleka in približno 35 vagonov tržne proizvodnje govejega mesa in mleka. Viktor Pislak je poleg marljivega in vestnega kmetovanja tudi družbenopolitičen delavec. Najdemo ga v vseh samoupravnih organih kot tudi v družbenopolitičnih organizacijah, kjer se oblikuje politika zasebnega sektorja kmetijstva in zadružništva. Bil je več mandatnih dob odbornik Občinske skupščine Ptuj, predsednik sveta za kmetijstvo pri Skupščini občine Ptuj, od leta 1969 do 1974 pa poslanec republiškega zbora Skupščine SRS in član njegovega odbora za socialno politiko in zdravstvo. Vseskozi je član samoupravnih organov, od sveta kooperantov, sveta kooperacija, skupnega delavskega sveta KK Ptuj do delavskega sveta SOZD Kmetijsko prehrambeni kombinat Ptuj. Devet let je bil predsednik Krajevne skupnosti Majšperk in še bi lahko naštevali funkcije, ki jih vseskozi vestno in prizadevno izpolnjuje. Je član upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije, od ustanovitve pa do danes. Predlagatelji vidijo v Viktorju Pislaku vzglednega kmeta-kooperanta, družbenopolitično aktivnega delavca in tvornega samoupravljalca, zato predlagajo komisiji za podelitev priznanj pri Zadružni zvezi Slovenije, da Viktorju Pislaku podeli priznanje. TOZD GOSTINSTVO »HALOŠKI BISER« PTUJ RAZVOJNI PROGRAM DO LETA 1980 DELAVSKI SVET TOZD GOSTINSTVO »HALOŠKI BISER« JE V ZAČETKU LETA 1975 SPREJEL RAZVOJNI PROGRAM, KI UGOTAVLJA RAZVOJNE MOŽNOSTI TOZD DO LETA 1980 IN NA PODLAGI TEGA POTREBO PO IZDELAVI KONKRETNIH AKCIJSKIH PROGRAMOV ZA REALIZACIJO V PROGRAMU NAVEDENIH CILJEV. Grajska restavracija v Ptuju Program je bil v preteklih dveh letih delno spremenjen in dopolnjen z nekaterimi dodatnimi nalogami, ki predvidevajo v glavnem investicijske naložbe. Te spremembe lin dopolnitve je potrdil delavski svet TOZD na seji 28. oktobra 1976. Prvotno sprejeti program in kasnejše spremembe in dopolnitve temeljijo na razvojnem programu občine, na potrebah razvijajočega se poslovnega življenja v občini in v mestu Ptuju ter na oceni lastnih ekonomskih in finančnih možnosti za predvidene investicijske naložbe. Program prav tako upošteva določene razvojne prednosti posameznih zvrsti turizma na širšem ptujskem območju. Razvojna usmeritev TOZD je usklajena tudi s samoupravnim sporazumom o osnovah srednjeročnega plana razvoja Kmetijskega kombinata iPtuj za obdobje 1976—1980. Razvojni program je obravnaval tudi Izvršni svet Skupščine občine 'Ptuj na seji 5. januarja 1977 iin mu dal v celoti vso potrebno podporo. VSEBINA PROGRAMA IN GRADNJA HOTELA Program obravnava kot prioritetno nalogo potrebo po razširitvi nastanitvenih zmogljivosti oziroma 'konkretno potrebo po zgraditvi novega hotela v Ptuju. Obstoječi hotel Poetovio je bil zgrajen 1962 leta In več ne ustreza potrebam turističnega prometa v Ptuju ter zahtevam gostov nasploh, tako glede obsega zmogljivosti, kakor tudi glede kategorije in funkcionalnosti prostorov. Zato je bila sprejeta odločitev, da se takoj pristopi k izdelavi ustrezne investicijsko-tehnič-ne dokumentacije. V ta namen je bila izdelana dokumentacija za pripravljalna dela in sicer ekonomska študija z utemeljitvijo potrebnosti, smotrnosti in koristnosti investicije, urbanistična študija s prikazom lokacije in vključitve objekta v urbanistični načrt ter spomeniškovarstvena valorizacija lokacije, ki jo predlaga in utemeljuje urbanistična študija. TRI VARIANTE LOKACIJE NOVEGA HOTELA Urbanistična študija obravnava tri variante možnih lokacij nove- ga hotela iin sicer na prostoru ob hotelu Poetovio, na desnem bregu Drave (na prostoru sedanje Surovine) in v mestnem kareju med Krempljevo, Zelenikovo in Vodnikovo ulico i(ob predvideni rekonstruirani vinski kleti TOZD Kletarstvo »Slovenske gorice«). Po ugotovitvah zavoda za urbanizem je ta lokacija ovrednotena kot najugodnejša in jo zagovarja tudi vrsta ekonomskih razlogov, ki so razčlenjeni v posebni ekonomski študiji. To lokacijo, kot najustreznejšo in torej tudi sprejemljivo je na podlagi predloženih elaboratov potrdil tudi Odbor za gospodarske zadeve Kmetijskega kombinata Ptuj na seji 20. januarja 1977, ko je obravnaval razvojno usmeritev gostinske In turistične dejavnosti v Kmetijskem kombinatu Ptuj in delavski svet TOZD na seji 21. januarja 1977. O vsebini pripravljalne dokumentacije so bili informirani predstavniki izvršnega sveta občinske skupščine, ki so priporočili, da se dodatno ekonomsko ovrednoti tudi lokacija na Bregu, na podlagi katere bi bilo po mnenju nekaterih dejavnikov umestno pretehtati tudi primernost te lokacije, glede na predvideno zasnovo urbanističnega načrta za ta kompleks. Dodatna dokumentacija je že naročena in bi po dogovoru naj bila izdelana predvidoma do konca tega meseca. Na podlagi pripravljalne dokumentacije bi bilo potrebno takoj pristopiti k izdelavi idejne in izvedbene projektne dokumentacije. V kolikor bi bili predvideni roki glede projektiranja realizirani in potrebna finančna sredstva zagotovljena, bi bilo možno že konec leta 1978 pristopiti 'k začetku izgradnje hotelskega objekta. Glede kategorije in obsega novih hotelskih zmogljivosti so bila izoblikovana naslednja načelna programska izhodišča: zasnova naj upošteva normative B«ka-tegorije, minimalna nastanitvena zmogljivost naj ima 120 ležišč, z ustreznimii gostinskimi in gospodarskimi prostori, ki jih zahtevajo predpisani normativi. Da bi primerno usposobili in posodobili obstoječo mrežo gostinskih obratov, so v programu do leta 1980 predvidene tudi modernizacije, razširitve in rekonstrukcije nekaterih gostišč, zla- sti tistih, ki ne ustrezajo več sodobnim zahtevam. ADAPTACIJE OBRATOV IN NADALJNJI RAZVOJ GOSTINSTVA Letos in prihodnje leto ima TOZD Gostinstvo »Haloški biser« v načrtu adaptacije v naslednjih obratih: v Bukovcih (dela so že v teku), okrepčevalnica Evropa, tujske sobe v hotelu Poetovio in v depandansi Beli križ, Grajska restavracija, Beli križ, Zlatorog, avtobusni bife in kavarna v hotelu 'Poetovio. Predvidena je tudi ureditev novega gostišča na Trgu svobode (v stavbi minoritskega samostana), v kolikor bo dosežen sporazum glede izpraznitve potrebnih prostorov. Projekti za navedena dela so že v izdelavi. Razvojni program nadalje predvideva tudi učinkovitejšo povezovanje z nekaterimi potovalnimi agencijami, pestrejšo in kvalitetnejšo ponudbo gostinskih storitev ter specializacijo nekaterih gostišč v Ptuju, večjo izkoriščenost zmogljivosti in višjo produktivnost na zaposlenega. V letošnjem letu, ki velja na področju gostinstva in turizma za »leto kvalitete« in »leto bolj zadovoljnega gosta«, so v ta namen dogovorjene med slovenski- mi gostinskimi organizacijami tudi nekatere bistvene novosti, kot je obvezno označevanje kvalitete gostinskih obratov (po pravkar sklenjenem samoupravnem sporazumu) in prehod na sistem nagrajevanja delavcev po vloženem delu. Oboje naj prispeva k izboljšanju kvalitete odnosa do gosta in k večji prizadevnosti gostinskega delavca za večjo produktivnost, za doseganje večjega dohodka in s tem za učinkovitejše gospodarjenje v TOZD. Franjo Rebernak DOPISUJTE V »NAŠO POT!« AGROKOMBINAT LENART Organiziranje kmetov po zakonu o združenem delu V AGROKOMBINATU LENART SO V ČASU OD 7. DO 12. MARCA 1977 POTEKALE RAZPRAVE O ORGANIZIRANJU KMETOV, TAKO PO KRAJEVNIH ORGANIZACIJAH SZDL IN PO ZADRUŽNIH ENOTAH AGROKOMBINATA. Kmetje se ne navdušujejo za ustanavljanje novih kmetijskih zadrug po zadružnih enotah, temveč se zavzemajo, da bi obrat kooperacija-kmetijstvo preimenovali v Kmetijsko zadrugo Lenart, ki bi se formirala v enovito Kmetijsko zadrugo Lenart kot samostojno delovno organizacijo, v sestavu katere bi bile vse zadružne enote, trgovine z reprodukcijskim materialom in z živili. Vse to pa je zaenkrat le predlog kmetov in družbenopolitičnih organizacij v občini. S tem predlogom pa se strinjajo tudi družbenopolitične organizacje v Agrokombinatu Lenart. Čim se bo pokazala ekonomska upravičenost, se bodo pričele formirati temeljne zadružne organizacije, za eno ali več krajevnih skupnosti. Tudi predstavniki Agrokombinata Lenart v celoti podpirajo predlog, saj bi s tem odpadli očitki, da morajo kmetje pokrivati izgubo, ki je nastala v lastni proizvodnji. Hkrati pa bi lahko kmetijska zadruga vključevala tudi ostale kmete, ki do sedaj niso bili povezani v obrat kooperacijo-kme-tijstvo, s čemer pa bi reševali socialni problem, zlasti manjših, ostarelih kmetov. Sedaj je v obrat kooperacija-kmetijstvo vključenih 400 članov — kooperantov, kar pa predstavlja 15 od- Šmm Strojno škropljenje v poljedelstvu stotkov vseh kmetij na tem območju. Razprave o nadaljnjem organiziranju kmetov so bile zaključene do 25. marca. Nato bo v Agrokombinatu Lenart izveden referendum, kjer se bodo kmetje od- Organiziranje kmetov na območju občine Ptuj ločili za novo delovno organizacijo Kmetijsko zadrugo Lenart oziroma se za takšno organizacijo ne bodo odločili. Na predhodnih razpravah so kmetje zlasti opozarjali na slabo poslovanje obrata kooperacija-kmetijstvo v preteklih letih in predlagali, da bi se naj formirala enovita Kmetijska zadruga Lenart. Odcepitev obrata kooperacija-kmetijstvo ne bi predstavljala za Agrokombinat Lenart izpad dohodka, saj je obrat posloval v zadnjih letih s slabšim finančnim rezultatom in s tem ni prispeval v sklade Agrokombinata, je pa pokrival stroške režije skupnih služb. JAVNA RAZPRAVA O ZAGOTAVLJANJU POGOJEV ZA HITREJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA, UVELJAVLJANJE NOVIH DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV IN PREOBRAZBA VASI V SREDNJEROČNEM RAZVOJU 1976—1980, JE V OBČINI PTUJ PRIČELA 28. JANUARJA IN JE BILA ZAKLJUČENA 6. MARCA 1977. SKLICANIH JE BILO 34 ZBOROV KMETOV, OBČINSKI SINDIKALNI SVET PA JE ORGANIZIRAL RAZPRAVO V TOZD. UGOTOVITI MORAMO, DA RAZPRAVE V ZDRUŽENEM DELU NISO POTEKALE TAKO ORGANIZIRANO IN PRIZADETO IN SO OSTALE ZGOLJ NA INFORMIRANJU. RAZPRAV O KMETIJSTVU SE JE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH UDELEŽILO 1.620 KMETOV IN SO BILE TO ENE NAJBOLJ OBISKANIH RAZPRAV. SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANJE ZASEBNEGA KMETIJSTVA V razpravah, ki so bile na različnih nivojih in ki so bile sklenjene s sejo Sveta za družbenoekonomske odnese v kmetijstvu pri OK SZDL, smo podali predlog za samoupravno organiziranost zasebnega kmetijstva v enotno zadrugo za območje cele občine. Zadruga bi bila organizirana v 9 temeljnih zadružnih enot (TZO), v okviru le-teh pa proizvodne skupnosti. Po teritorialnem in proizvodnem principu bi se organizirale temeljne organizacije kooperantov (TOK). Delovna organizacija bi bila dalje v KPK SOZD Ptuj, ta pa skrbi za prevzem vseh proizvodov in njihovo predelavo ter plasma na tržišče. V taki organizaciji se vzpostavijo dohodkovni odnosi, ki jih zakon o združenem delu nalaga. Ta predlog so kmetje podprli na 13 zborih. Štirje zbori kmetov in sicer v Cirkov-cih, Lovrencu in Selah so odločno odklonili to obliko in zahtevajo, da se na tem območju kmetje združujejo oziroma ostanejo organizirani v Kmetijsko zadrugo Lovrenc, s tem da je tudi v tej zadrugi potrebno napraviti nekatere vsebinske premkie (strokovna služba, HKS, dohodkovni odnosi). 18 zborov kmetov predlaga, da naj ostane organiziranost kmetov zasebnega kmetijstva v občini v okviru Kmetijskega kombinata Ptuj — obrata kooperacija s tem, da je nujno delati na vsebinskih in ne na organizacijskih nalogah. Organizacija ne sme biti dražja, razen v strokovni službi, ki pa bo prinesla večje proizvodne efekte. Zbor kmetov v Juršincih se je zavzemal za enotno zadrugo v Ptuju, le trsničarji se želijo organizirati v svojo zadrugo trsničarjev. Kmetje oziroma vinogradniki v Cirkulanah in Zavrču se zavzemajo za formiranje TOK v vinogradniški proizvodnji. Drugje ni bila izražena misel o formiranju TOK. TOK bo vzpostavi! Mesokombinat Perutnina Ptuj po proizvodnem in teritorialnem principu za kooperante piščančjega mesa. POMEN POSPEŠEVALNE SLUŽBE Za realizacijo proizvodnih nalog na področju kmetijstva je izredno pomembna pospeševalna služba. Kar na 29 zborih so se kmetje zavzemali za številčnejšo in kvalitetnejšo pospeševalno službo. Zavedajo se, da brez strokovne službe ni napredka ali pa je ta prepočasen za naloge, ki jih družba postavlja pred kmetijstvo. To je ugotovitev kmetov samih. V nobenem primeru se kmetje niso izrekali proti financiranju strokovne službe, ki bi morala biti na vsakem proizvodnem okolišu oziroma TZO, ne pa da imajo kmetijski pospeševalci ogromna območja, da jih ni mogoče dobiti za strokovne nasvete, da so preveč obremenjeni z administrativnimi in drugimi deli itd. Na zboru v Juršincih so celo predlagali, naj se zaradi boljše učinkovitosti strokovna služba izloči iz zadruge oziroma obrata in naj bo posebej organizirana. ZDRUŽEVANJE DELA, ZEMLJE IN SREDSTEV Bodoča kmetijska zadruga bo še naprej koristila skupne službe Agrokombinata Lenart. V načrtu pa imajo tudi razširitev in pojača-nje pospeševalne službe tako, da bi na vsaki zadružni enoti deloval en pospeševalec. Enovito kmetijsko zadrugo bodo formirali le v primeru, ko se bodo za to odločili kmetje neposredno in delavci z referendumom. M. P. Združevanje dela, zemlje in sredstev je vzbudilo na večih zborih zaradi napačnega reagiranja nekaterih kmetov največ razprav. Menili so, da je to oblika obujanja bivših kmetijskih delovnih zadrug, omejevanje lastništva na zemlji, podružbljanje zemlje itd. Večkrat so bila izenačena gesla »tujega nočemo, svojega ne damo«, »pustite nas pri miru« itd. Verjetno so trojke uspele prepričati kmete na zborih o nasprotnem in da je samo večja, cenejša in lažja proizvodnja in ekonomski interes tisti moment, ki pogojujejo združevanje dela, zemlje in sredstev. Večina zborov kmetov se je izrazila proti dragemu administrativnemu aparatu, ki bi ga pogojevala nova organizacija, čeprav povečini s sedanjimi vsebinskimi odnosi tudi niso povsem zadovoljni. Ob novi organiziranosti kmetje ne nameravajo podpreti tistih rešitev, ki bodo pogojevali veliko administracije in jo bo navsezadnje moral plačati kmet. NEIZKORIŠČENOST MEHANIZACIJE Na zborih v Cirkovcih, Dornavi, Lovrencu, Rogoznici, Sp. Velovla-ku in Trnovski vasi so tudi spraševali, zakaj je omejitev lastništva zemlje na 10 hektarjev, ko pa je sedanja mehanizacija na kmetiji neizkoriščena in je sposobna za obdelavo mnogo večjih površin. prevzeti kemtije. Ob tem sklopu vprašanj so bila v ospredju še vprašanja zaščitenih kmetij in zakona o dedovanju. NERAZVITA INFRASTRUKTURA Slabo razvita in nerazvita infrastruktura v nekaterih območjih občine je tisti zaviralni moment, ki pogojuje, da ne moremo ustrezno razvijati proizvodnje, nekatere, zlasti perutninske pa ob nerazviti infrastrukturi sploh ni mogoče razviti. Brez cest, vode in dovolj elektrike ni mogoče intenzivirati proizvodnje, so bili najpogostejši očitki v Halozah in Slovenskih goricah. V ravninskih predelih ob rekah Pesnici in stranskih pritokih, Polskavi in Dravinji pa bomo za intenziviranje kmetijske proizvodnje morali več storiti na hidro in agromelioracijah. To so le nekatera vprašanja, katerim so kmetje dajali največji pomen in katera je potrebno pri- Kljub tolmačenju o neizkorišče-nosti strojev na malih in razdrobljenih površinah, zaradi tega pa dražji proizvodnji, je izredno mala pripravljenost in mnogo pomislekov o organiziranju strojnih skupnosti. Velika je kritika naše industrije, ki ni sposobna izdelati ustrezne mehanizacije za potrebe našega kmeta, ki je prisiljen iskati rešitve v uvozu in v dragih rezervnih delih in servisih. USTANOVITEV SIS ZA POSPEŠE-VANJE KMETIJSTVA Zbori kmetov so tudi obravnavali osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju SIS za pospeševanje kmetijstva v občini Ptuj. Sporazum je naletel na splošno odobravanje povsod s kritiko, da niso ustanovitelji vse OZD v občini. Financiranje programa SIS namreč ne more biti obveza samo tistega, ki hrano prideluje, ampak tudi tistega, ki hrano rabi. Le tako bomo na tem področju hitreje napredovali in postali za naloge, izvirajoče iz sporazuma, učinkovitejši. NEPRAVILNO RAZMERJE CEN Nadalje je bilo največ kritike izrečene na račun nevzdržnemu razmerju cen reprodukcijskega materiala, v primerjavi s cenami kmetijskih pridelkov, ki ne sledijo povečanim stroškom proizvodnje. Prav tako je nevzdržno, da so odkupne cene pri živini npr. v sosednji Hrvatski mnogo višje, da so ob dobri letini cene sadju ali poljskim pridelkom nizke ali pa pridelka ni mogoče prodati, da v odkup mleka ni zajeto vse območje občine in da je preveč odtegljajev za reduktazno ne-vzdržano mleko. Kmetje menijo, da bi ob sistemu spodbudnih in garantiranih cen ter odkupi tržnih viškov proizvajali mnogo več in tudi kvalitetneje. Tako je misel planirane proizvodnje za znanega kupca in vpeljava dohodkovnih odnosov povsod žela odobravanje. Doslej pa se je vse preveč dogajalo, da je največ rizika nosil osnovni proizvajalec — kmet, da pa se bo le ta sedaj porazdelil med vse udeležence v proiz- KMETIJSKA ZADRUGA MARIBOR V PESNICI Samoupravna organiziranost Kmetijska zadruga Maribor-Pesnica se je odločila z referendumom, da bo naprej poslovala kot delovna organizacija. Samoupravno se bodo združevale v zadrugi naslednje temeljne organizacije: JAKOB, PESNICA, SVEČINA, PERNICA, ŠENTILJ — Zg. VELKA, POHORJE. V sestavi zadruge ne bo TOZD družbene proizvodnje ali uslužnostnih dejavnosti. Obstoječa družbena proizvodnja, trgovine z reprodukcijskim materialom in uslužnostne dejavnosti se bodo vključevale v temeljno zadružno organizacijo in bodo imele status obračunske enote. Te dejavnosti so v manjšem obsegu v vsaki temeljni zadružni organizaciji. Za dosledno izvajanje samoupravne organiziranosti pa bodo skrbeli samoupravni organi, kot jih predvidevajo samoupravni sporazumi in drugi splošni akti na nivoju temeljnih zadružnih organizacij in OZD. V našem primeru gre za statusno spremembo dosedanje organizacijske oblike, ki nam bo v bodoče zagotavljala neposredno samoupravljanje članov za- druge in zaposlenih s tem, da se pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so jih doslej imeli, nadaljujejo. Kot posebna delovna skupnost bodo skupne službe, ki bodo o-pravljale dela skupnega pomena za vse temelje zadružne organizacije. V skupnih službah bi delovale razvojna, pospeševalna, hranilno-kreditna služba, pravnik in računovodstvo. vodnem procesu, tj. od osnovne proizvodnje do trgovine. SOCIALNA VARNOST OSTARELIH KMETOV V krajevnih skupnostih Haloz in Slovenskih goric je bilo izpostavljeno vprašanje ostarelih kmetov in kako tem zagotoviti večjo socialno varnost. Kako je z odgovornostjo otrok do staršev, ki so se zaposlili drugod, pa se sedaj za starše ne zmenijo več, niti niso pripravljeni kmetovati in četi reševati čimprej. Mnogo so razpravljali o problemih, ki so pomembni za ljudi le v ožjem območju krajevne skupnosti ali vasi, ki pa obvezujejo krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije kmetijstva in druge, da pristopijo k njihovemu reševanju. Mnogo je volje pri ljudeh samih, da bi rešili gotove probleme ob minimalni pomoči širše družbe. Tu pa mnogokrat nismo dovolj hitri in učinkoviti. Po proizvodnem interesu pa se bodo združevali kmetje v proizvodnih skupnostih na nivoju zadruge s tem, da bodo temeljne proizvodne skupnosti v temeljnih zadružnih organizacijah. Na nivoju zadruge že imamo vinogradniško in sadjarsko skupnost, ki imajo svoje temeljne skupnosti v petih temeljnih zadružnih organizacijah. Tako samoupravno organizirana zadruga pa se želi nadalje povezovati z zadrugami v občini in v SOZD primarne proizvodnje v regiji; zavzemamo se za čimprejšnjo povezavo s predelavo in trgovino v reprodukcijsko celoto, kjer bi vzpostavljali takšne dohodkovne odnose, ki jih določata ustava in zakon o združenem delu In kjer bi bil cilj za večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo. Opisana samoupravna organiziranost pa nam omogoča nemoteno realizacijo srednjeročnega programa proizvodnje za obdobje od 1976 do 1980. Srednjeročni program smo sprejeli že v letu 1976 in se vklaplja v srednjeročni program razvoja predelave v regiji in izven nje. Analiza postavljenega plana, ki smo jo opravili, nam je pokazala naslednje: proizvodnja v letu 1976 je bila v skladu s planom, investicijska vlaganja po programu pa so bila presežena za 15 odstotkov. Prvi mesec v letu 1977 pa kaže, da se bo še bolj investiralo v zadružno proizvodnjo in da bo postavljen plan možno realizirati. Uvajanje dohodkovnh odnosov pa zaostaja, kar bo gotovo negativno vplivalo na proizvodnjo v prihodnjem letu. Boris Rožman Poslovni rezultati v 1976. letu „Košaki” TMI Maribor »KOŠAKI« TMI MARIBOR JE LETO 1976 ZAKLJUČILA Z IZGUBO 9,001.101,42 DIN, ZARADI NEUSKLAJENIH CEN MESA IN MESNIH IZDELKOV Z ODKUPNIMI CENAMI ŽIVINE. IZ SVOJIH SREDSTEV REZERV JE POKRILA LE DEL IZGUBE IN SICER 2,113.114,30 DIN TAKO, DA JE OSTALO VEČJI DEL IZGUBE NEPOKRITE IN SICER ZNESEK DIN 6,887.987,12. Letni gospodarski načrt ni 100-odstotno realizirala, zaradi pomanjkanja svinjskega mesa, ki ima za posledico zmanjšano proizvodnjo in prodajo vseh drugih proizvodov. Realizacija gospodarskega načrta je bila naslednja: Zakol v komadih Plan Realizacija Indeks goveda 12.100 9.406 78 svinje 42.000 39.286 94 teleta 1.500 1.682 112 Proizvodnja v tonah goveje meso 3.495 2.948 84 telečje meso 191 121 63 svinjsko meso 1.630 1.393 85 mesni izdelki 3.800 3.578 94 drugo 914 993 108 Z navedeno proizvodnjo je u-stvarila 343,660.205,66 din celotnega dohodka, kar pa kakor je že uvodoma navedeno ni zadostovalo za pokritje vseh stroškov, davkov, prispevkov in akontira-nih osebnih dohodkov. Pri tem je vredno poudariti, da je podjetje pri prodaji svinjskega mesa izgubilo preko 15.000.000,00 din pri nabavni ceni svinj, ne da bi pri tem obračunali kakršnekoli stroške ali osebne dohodke. Naše prodajne cene so formirane na podlagi garantiranih cen svinj, ki so bile od 1. januarja do 31. oktobra 1976 15,39 din, od 1. novembra dalje pa 19,50 din. Svinje smo pa plačali v obdobju od 1. januarja do 31. oktobra 1976 po ceni od 18,18 do 22,38 din po kilogramu žive teže; v obdobju od 1. novembra do 31. decembra 1976 pa po ceni 22,98 din po kilogramu žive teže. Tako smo že pri nabavi živih svinj imeli izgubo od 2,79 do 6,99 din pri kilogramu žive teže, skupno za vse nabavljene svinje pa 17,981.697,00 din. Z uveljavljeno kompenzacijo (regres) smo pokrili 2,872.761,00 din te izgube tako, da je ostalo odprte izgube še 15,058.935,00 din. Navedena izguba je deloma pokrita z dohodkom pri mesnih izdelkih. Glede na to, da je podjetje zaključilo 1976. leto z izgubo, je istočasno s predložitvijo zaključnega računa, predložilo že tudi potrjeni sanacijski program, s katerim smo zaprosili Občinski sklad skupnih rezerv za 3.000. 000.00 din in Republiški sklad skupnih rezerv pa za 3.888.000. 00 din dolgoročnega posojila za pokritje izgube. Obenem je bil s sanacijskim programom izdelan tudi program ukrepov za izboljšanje poslovanja, ki predvideva v glavnem organizacijske spremembe in uvedbo nagrajevanja po učinku tam, kjer še to ni uvedeno. Da bi v bodoče lahko poslovali brez izgube v enakih cenovnih razmerah kot so bile v decembru preteklega leta (takrat so bile cene že povišane), je bilo potrebno proizvodnjo povečati za 35 odstotkov. Zaradi tega je potrebno, da se skoraj vsa živina na mariborsko-ptujskem območju preusmeri v »Košake« TMI, sicer bo ob koncu leta (tudi že prej) ponovna izguba, ki pa verjetno ne bo več prizadela samo kolektiva »Košaki« TMI kot to leto. IVAN ROTMAN KZ Maribor - Pesnica V ZADRUGI S POSLOVANJEM V LETU 1976 NISMO ZADOVOLJNI. V PRIMERJAVI S PROIZVODNO FINANČNIM PLANOM SMO CELOTNI DOHODEK REALIZIRALI S 95,6 ODSTOTKOV, POSLOVNE STROŠKE PA S 96,6 ODSTOTKOV. ZADRUGA NE IZKAZUJE POSLOVNE IZGUBE, VENDAR TUDI NI POMEMBNEGA OSTANKA DOHODKA. V PRIMERJAVI Z LETOM 1975 SMO CELOTNI DOHODEK REALIZIRALI S 115 ODSTOTKI, POSLOVNE STROŠKE PA S 117 ODSTOTKOV. VZROKI POSLABŠANJA POSLOVNEGA REZULTATA Na poslabšanje poslovnega rezultata je predvsem vplivalo naslednje: — hitrejša rast poslovnih stroškov, predvsem cen reprodukcijskega materiala in raznih uslug od cen kmetijskih pridelkov in storitev, ki jih opravlja zadruga; — zvišanje osebnih dohodkov delavcev v letu 1976, ki je bilo nujno zaradi prevelike fluktuacije delavcev in na drugi strani nezainteresiranosti strokovnega kadra, da bi se zaposloval v zadrugi. Osebne dohodke je bilo nujno uskladiti z gospodarskimi organizacijami v občini Maribor; — nedoseganje planskih nalog pri ustvarjanju dohodka je bilo zaradi manjših pridelkov sadja in grozdja, kar je posledica suše na našem območju in zaradi tržnih razmer oziroma nestimulativnih cen kmečkega sadja. Posebno velik izpad je bil pri odkupu grozdja, saj smo dosegli le 60 odstotkov planiranih količin; — pri prodaji reprodukcijskega materiala za kmetijsko proizvodnjo in prodaji drugega industrijskega blaga za široko potrošnjo na območju zadruge so imeli v letu 1976 poslovno izgubo, kljub večjemu prometu v primerjavi z letom 1975 za 5 odstotkov. Izguba je nastala zaradi tega, ker se je zvišala nabavna cena, kakor tudi materialni in drugi poslovni stroški, dosežene razlike v ceni pa so bile manjše od leta 1975; — od pomembnejših gospodarskih panog je poslovala z izgubo tudi kooperacijska proizvodnja mleka. Doseženi del premij za mleko (drugih razlik v ceni zadruga pri mleku nima) ni zadostoval za pokritje vseh stroškov v proizvodnji mleka. V zadrugi smo zadovoljivo zaključili poslovno leto 1976 le pri kooperacijskem pitanju goveje živine in pri perutninarski proizvodnji — valilnici piščancev. Velik napredek je zadruga dosegla pri hranilno kreditni službi, ne z doseženim dohodkom te službe, temveč pri pridobivanju hranilnih vlog in dajanju kreditov za razne namene kmetijske proizvodnje. Analize gospodarjenja za preteklo leto so v kolektivu zadruge in med kmetovalci še v teku. Pri sprejemanju proizvodnih nalog za leto 1977 se zavedamo, da je treba bolj upoštevati realne možnosti posamezne gospodarske panoge v zadrugi. Vse razprave o analizi gospodarjenja v preteklem letu so v zadrugi usmerjene k vzrokom subjektivne narave, kar je sicer pravilno za uspeh pri izboljšanju poslovanja v I 1977. Nujno pa je poudariti, da so se splošno pogoji gospodarjenja tudi poslabšali. Ob primerjavi nastalih pogodbenih obveznosti (zavarovalnih premij, obresti od kreditov, članskih prispevkov poslovnim združenjem in podobno) so se v primerjavi z letom 1975 povečali za 40 odstotkov, prispevki samoupravnim interesnim skupnostim in zakonske obveznosti pa celo za 60 odstotkov. Kolektiv zadruge je sicer zadovoljen, da so zaključili poslovno leto brez izgube, nezadovoljen pa, ker ni sredstev za razširjeno reprodukcijo, niti sredstev za splošno porabo (sklad skupne porabe) za delavce, kakor tudi za kmete oziroma temeljne zadružne enote. Mirko Janžekovič Kmetijski kombinat Ptuj Vse TOZD, razen dveh so končale poslovanje s pozitivnimi finančnimi rezultati. Z izgubo sta končali poslovanje TOZD Kmetijstvo in TOZD Petovia. Izguba v TOZD Kmetijstvo je predvsem posledica objektivnih težav in je v celoti pokrita. Vendar pa ne moremo mimo dejstva, da se kljub temu nahaja ta TOZD v resnih težavah. Zaradi pospešene investicijske izgradnje na eni strani in nizke akumulativnosti na drugi, ustvarjena amortizacija, kljub izvršeni revalorizaciji osnovnih sredstev ne bo zadoščala za odplačilo anuitet. Sprašujemo se, kako naprej, če se ne bo nekaj spremenilo. Delež lastne udeležbe pri investicijskih vlaganjih je še zmeraj previsok. Previsoke so tudi obrestne mere, prekratke pa odplačilne dobe pri vlaganjih v gradbene objekte in melioracije. To velja tudi za kredite, ki jih najemajo druge TOZD. Ugotavljamo namreč, da smo vedno bolj odvisni od bank, saj smo v letu 1976 plačali za 32 odstotkov več obresti kot v letu 1975. RAZDELITEV SREDSTEV Močno bremenijo primarno kmetijsko proizvodnjo še druge pogodbene obveznosti, zakonske obveznosti, visoki stroški reprodukcijskega materiala in vrsta obveznosti po sprejetih sporazumih. Če pa ob vsem tem ugotovimo še to, da so rezultati iz leta v leto slabši, potem je jasno, da se bo moralo v kmetijstvu marsikaj spremeniti. Ne bomo smeli čakati na to, da se bo vse uredilo samo po sebi. V TOZD Petovia izguba ni pokrita. Za pokrivanje izgube bomo iskali tuje vire, lastni viri bodo prišli v poštev le v nujnem primeru in še takrat samo kot posojilo, ker bi v tem primeru težko govorili o tem, da je izguba posledica le objektivnih težav. Za sanacijo TOZD Petovia bodo potrebna precejšnja sredstva. Razen za kritje izgube bomo namreč morali zagotoviti sredstva tudi za vlaganje v investicijo, če bomo hoteli zagotoviti tej TOZD rentabilno poslovanje. Kljub temu, da so TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj ustvarile v letu 1976 22,570.000 din pozitivne raz-like-realizacije, ki smo jo razporedili za pokrivanje zakonskih obveznosti po samoupravnih sporazumih in to tistih, ki smo jih Kmetijski kombinat Ptuj do leta 1975 vkalkulirali, od tega leta dalje pa jih pokrivamo iz razlike realizacije, za pokrivanje razlike osebnih dohodkov, do zneska obračunskih osebnih dohodkov v mejah sporazuma grupacije za pokrivanje obveznosti po sprejetih občinskih sporazumih, za posojilo za hitrejši razvoj gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo, za posojilo za sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij in za rezervne sklade TOZD, v mejah zakonskih določil, smo namenili za poslovne sklade TOZD in sklad skupne porabe precej manj sredstev kot v letu 1975. V poslovni sklad smo naložili 1,236.000 din ali 63 odstotkov lanskega zneska in v sklad skupne porabe le 66 odstotkov lanskega zneska. Ta ne zadostuje za realizacijo plana po rabe v letu 1977. Poleg naložbe v poslovni sklad smo ustvarili še 2,650.000 din pospešene amortizacije, kar predstavlja posredno naložbo v razširjeno reprodukcijo. Za 70 odstotkov smo povečali znesek, ki smo ga namenili za potrebe družbenih služb, zakonske obveznosti so večje za 59 odstokov, pogodbene pa za 35 odstotkov. Iz navedenega torej sledi, da smo dohodek, ki je sicer večji od lanskega za 30 odstotkov v glavnem namenili za zadovoljevanje osebne in skupne porabe ter pogodbenih obveznosti in praktično nič za razširjeno reprodukcijo. Ob vsem tem lahko ugotovimo, da smo premalo naredili, da bi bili rezultati boljši. Produktivnost je majhna, verjetno pa so tudi merila za delitev skupno ustvarjenega dohodka, vsaj nekatera, premalo dodelana. Glede na gospodarsko stanje v organizaciji združenega dela ni možno v bodoče podpirati prakse, da se družbeni proizvod v precejšnjem delu nameni za družbene dejavnosti. Nekaj ga mora ostati tudi za razvoj gospodarstva. Žal pa letos ob delitvi ugotavljamo, da nismo tako delili. UKREPI ZA IZBOLJŠANJE GOSPODARJENJA Nujno je takoj ukrepati. Znižati bo potrebno obrestne mere, izvesti konverzijo kreditov, pospešiti izgradnjo investicij, ki so v teku, nadaljevati z vlaganji v prioritetne investicije, izboljšati organizacijo dela in s tem povečati produktivnost, uvesti nagrajevanje po delu in ukiniti tiste osebne prejemke, ki nimajo s produktivnostjo nič skupnega, vzpostaviti dohodkovne odnose in spraviti skupno porabo v realne okvire. Zakon o združenem delu obvezuje TOZD, da vpeljejo tak sistem nagrajevanja, ki bo odvisen od rezultatov dela delavca in njegovega prispevka k ustvarjenemu dohodku TOZD in k uspehu celotnega družbenega dela. Dela delavca in njegovega prispevka k ustvarjenemu dohodku pa ni možno ugotavljati ločeno oziroma neodvisno od sredstev dela, od načina koriščenja teh sredstev, od načina opravljanja s sredstvi itd. Vse te komponente pa je možno v celoti oceniti edino v okviru kompleksa združenega dela, ki je med-seboj delovno, proizvodno in poslovno povezan in ki medsebojne odnose regulira na osnovi dogovorjenih dohodkovnih odnosov. Zato bo v naslednjih mesecih naša glavna naloga izdelava meril za nagrajevanje po delu ter vzpostavitev dohodkovnih odnosov med TOZD v delovni organizaciji in izven nje. Marija Magdalene Agrokombinat Maribor VSE TRI TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA AGROKOMBINATA MARIBOR SO V LETU 1976 DOSEGLE SLABŠE POSLOVNE REZULTATE OD PREDVIDENIH. NAJSLABŠI FINANČNI REZULTAT POSLOVANJA JE DOSEGLA TOZD KMETIJSTVO, KI JE ZAKLJUČILA POSLOVANJE Z IZGUBO. GOZDARSTVO IN KMETIJSKA ZADRUGA MARIBOR STA SICER POSLOVALI POZITIVNO, VENDAR NEKOLIKO SLABŠE OD PLANSKIH PREDVIDEVANJ. NA TAKO STANJE STA V GLAVNEM VPLIVALA DVA FAKTORJA: — KMETIJSKI PROIZVODNJI NENAKLONJENE VREMENSKE RAZMERE — ZAKONSKA DOLOČILA O VREDNOTENJU ZALOG OB KONCU POSLOVNEGA LETA TER DELNO PREHOD NA UGOTAVLJANJE CELOTNEGA DOHODKA IN DOHODKA PO PLAČANI REALIZACIJI. Prav gotovo so bile v poslovanju delovne organizacije tudi subjektivne slabosti, ki pa jih ni lahko ovrednotiti oziroma izmeriti njihov vpliv na poslovne rezultate s številkami. To velja predvsem za TOZD Kmetijstvo. Nekateri elementi iz obračuna celotnega dohodka in dohodka po posameznih TOZD so naslednji: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Porabljeni material Proizvodni stroški drugih Neproizvodne storitve Dnevnice in terenski dodatek Reklama, reprezentanca Amortizacija Zaloge v začetku leta Zaloge ob koncu leta Obresti za kredite Zavarovalne premije Prisp. SIS s področ. negosp. Osebni dohodki naslednja: Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek Porabljeni material Proizvodni stroški drugih Neproizvodne storitve Dnevnice in terenski dodatek Reklama, reprezentanca Amortizacija Zaloge v začetku leta Zaloge ob koncu leta Obresti za kredite Zavarovalne premije Prisp. SIS s področja nei Osebni dohodki Kmetij. Gozd. KZ Mbr. Skupaj 143.699 7.972 73.146 224.817 89.556 3.627 65.472 158.655 54.143 4.345 7.673 66.161 47.319 501 3.251 51.071 7.137 1.660 834 9.631 1.917 45 283 2.245 481 465 37 983 46 7 23 76 10.333 313 399 11.045 18.017 6.120 — 24.137 25.541 1.126 — 26.667 4.514 — 1.467 5.981 6.740 74 182 6.996 1.655 156 165 1.976 42.235 3.350 4.967 50.552 AVA Z LETOM 1975 ntov z letom 1975 izražena z indeksi je Kmetij. Gozd. KZ Mbr. Skupaj 106 105 115 109 102 113 114 107 114 99 123 114 112 120 129 113 289 124 174 225 121 125 123 121 c 112 128 116 119 74 61 96 78 136 153 140 137 85 174 — 98 142 18 — 110 100 — 143 108 130 112 142 130 160 77 104 142 132 107 153 132 V preteklem letu je bilo celotno kmetijstvo v severovzhodni Sloveniji močno prizadeto zaradi suše v mesecu juliju in avgustu, ki je močno prizadela tudi osnovno kmetijsko dejavnost naše temeljne organizacije. KOLIČINE PRIDELKOV Vrsta pridelka plan kg realizacija kg indeks Vino 1,480.646 1,145.909 77 jabolka 4,331.920 6,182.660 143 hruške 458.500 337.441 74 breskve 77.500 105.039 136 pšenica 1,794.000 2,022.820 113 koruza-zrno 3,150.750 2,357.123 75 rž 980.000 984.467 100 hmelj 47.600 40.674 85 mleko 1,470.059 1,255.994 85 VZROKI ZA IZPAD DOHODKA Pri sadjarstvu je bil izpad dohodka predvsem zaradi slabe kvalitete, saj je bil več kot polovica pridelka, ki je bil količinsko sicer zadovoljiv, 'kakovostno neustrezen. Namesto predvidenih 75 odstotkov pridelka 1. razreda smo ga pridelali le 45 odstotkov. To ja povzročilo izpad dohodka v višini 7,492.000 din. V vinogradništvu je bil izpad le količinski, kar finančno pomeni 4,872.000 din zmanjšani dohodek. Poljedelstvo je utrpelo škodo zlasti pri koruzi in hmelju; vrednostna ocena izpada pridelka pa znaša 3,140.000 din. Večja izguba kot smo jo sicer predvidevali, je nastala tudi v živinorejski proizvodnji. Pri končnih podatkih o poslovanju velja vsekakor upoštevati nizko vrednotenje zalog, v smislu novih predpisov, po katerih je zaloga vina vrednotena očitno nerealno po 9,79 din za liter ali jabolka I. razreda po 3,64 din za kilogram. Posledica vsega tega je, da je TOZD Kmetijstvo izkazala izgubo v višini 8,7:12.414 din. Pri tem je potrebno poudariti, da je 60 odstotkov izgube treba pripisati nizkemu ovrednotenju zalog in 40 odstotkov posledicam neugodnih vremenskih razmer v letu 1976. Potrebno je še omeniti, da so nekatere organizacijske enote v TOZD Kmetijstvo poslovale dobro in dosegle dobiček v višini: — Strojna postaja 1,518.347 din — Hladilnica 2,103.554 din — Gostinstvo 163.027 din Zaradi izgube v letu 1976 je že izdelan za TOZD Kmetijstvo sanacijski program za odpravo posledic izgube in za nadaljnjo poslovanje do leta 1980. Franc Sapač Poslovni rezultati v letu 1976 AGROKOMBINAT LENART IZ PRIKAZA CELOTNEGA DOHODKA IN PORABUENIH SREDSTEV PO TOZD JE RAZVIDNO SAMO ZA LETO 1976, SAJ JE V LETU 1975 AGROKOMBINAT LENART KOT DELOVNA ORGANIZACIJA POSLOVAL NA NIVOJU DVEH TOZD, ZATO NI PRIMERJALNIH PODATKOV ZA LETO POPREJ. A. PRIKAZ CELOTNEGA DOHODKA, DOHODKA PO TOZD: 1. TOZD Poljedelstvo-živinoreja Lenart Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek PORABLJENIH SREDSTEV IN leto 1976 15,894.579 din 13,575.012 din 2,319.567 din 2. TOZD Sadjarstvo Selce Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek 12,528.775 din 6,662.775 din 5,865.999 din 3. TOZD Gostinstvo in trgovina Lenart Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek 12,777.960 din 10,565.283 din 2,212.677 din 4. TOZD Transportservis Lenart Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek 5. Obrat kooperacija-kmetijstvo Lenart Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek 7,393.360 din 4,399.061 din 2,994.299 din 69,888.847 din 66,712.092 din 3,176.755 din 6. Delovna skupnost skupnih služb Celotni dohodek Porabljena sredstva Dohodek 3,612.971 din 788.357 din 2,824.640 din B. PRIKAZ POSLOVANJA AGROKOMBINATA LENART V LETU 1975 IN 1976: Celotni dohodek Porabljena sredstva Amortizacija po predpisani stopnji Amortizacija pod predpisano stopnjo Dohodek — pogodbene obveznosti obveznosti od kreditov provizija in druga plač. bank zavarovalne premije prispevki in članarina — zakonske obveznosti zakonske obveznosti po občinskih predpisih zakonske obveznosti po predpisih republike zakonske obveznosti po predpisih federacije prispev. SIS s področja gospodarstva prispev. SIS s področja negospodarstva prispev. stan. interes, skupnost stanovanjski prispevek ki ostane TOZD druge zakonske obveznosti — za osebne dohodke za druge osebne prejemke 1975 1976 Ind. 118,982.645 122,098.495 103 100,263.808 102,702.583 102 2,763.030 3,589.614 120 257.192 — — 18,718.837 19,393.912 104 2,027.449 3,099.594 153 218.773 71.256 33 1,357.384 2,395.923 176 96.915 31.503 32 15.268 29.214 191 — 36.273 — 70.001 6.097 — 120.098 122.825 102 466.564 910.969 195 436.475 313.203 72 237.041 449.297 189 — 87.631 — 11,701.241 13,188.021 113 391.802 478.786 122 Pri Agrokombinatu Lenart kot delovni organizaciji je opaziti trend rasti pri celotnem dohodku in tudi dohodku. Celotni dohodek se je povečal za 3 odstotke ali za 3,113.850 din v primerjavi z letom 1975, porabljena sredstva za 2 odstotka, dohodek za 4 odstotke ali za 675.075 din kot je znašal v letu 1975. Ob pregledu delitve dohodka je opaziti visok porast pogodbenih obveznosti, kar vsekakor vpliva na slabši finančni rezultat. Obresti od kreditov so porasti e za 53 od- stotkov ali za 1,072.145 din. Visoko postavko v razdelitvi dohodka predstavljajo tudi zavarovalne premije, saj so porastie za 76 odstotkov ali za 1,038.539 din. Hiter trend rasti opažamo tudi pri zakonskih obveznostih, ki rastejo hitreje kot celotni dohodek, dohodek ter sredstva za osebne dohodke. Pod zakonske obveznosti spadajo predvsem izdatki, ki izvirajo iz osebnih dohodkov, kot so prispevki samoupravnim interesnim skupnostim, članarine ter drugo. Osebni dohodki so porastii za 13 odstotkov v primerjavi z letom 1975 in so v letu 1976 bili nižji od republiškega poprečja. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega je porasel za 6 odstotkov In znaša 3.356 din, kar je za 5 odstotkov manjši od republiškega poprečja za leto 1975. Finančni rezultat za leto 1976, v primerjavi z letom 1975 je nekoliko slabši, zaradi izpada pri proizvodnji koruze, ki predstavlja v strukturi delovne organizacije visok odstotek in na katerega je vplivala suša in zaradi nedokončanih hidromelioracij pozna setev. K slabšemu finančnemu rezultatu je prispevala svoj delež tudi živinoreja, ki je glavna panoga v Agrokombinatu Lenart. INTERNA BANKA — da ali ne v Našo delovno organizacijo je 31. marca letos obiskala delovna skupina predsedstva CK ZKJ z namenom, da ugotovi kako izvajamo zakon o temeljih bančnega in kreditnega sistema v praksi. Povedali smo jim, kako smo delali doslej in kako nameravamo v bodoče, predvsem pa, da ne nameravamo organizirati v Kmetijskem kombinatu Ptuj interne banke, ker zato nimamo materialnih možnosti. Posle s področja interne banke bomo opravljali preko posebne finančne službe, ki jo v naši delovni organizaciji že imamo organizirano in ki po oceni članov delovne skupine predsedstva CK, opravlja posle skorajda tako kot to predvideva zakon. Med drugim smo jih tudi seznanili, kako nameravamo organizirati delo sedaj, ko bodo imele vse TOZD namesto internih, eksterne žiro račune pri SDK. Menili so, da je predlog organizacije, ki smo ga podali v redu in izrazili željo, da pošljemo predsedstvu CK ZKJ organizacijsko shemo finančne službe v KK z ustrezno obrazložitvijo. Material, ki ga bomo poslali v Beograd, bomo poslali tudi vsem TOZD. Prakso, da za kratkoročne kredite oziroma depozite obračunavamo obresti po poprečni obrestni stopnji, ki velja v TOZD KK v tekočem letu, so ocenili za pozitivno. Med drugim so povedali tudi to, da bo obrestna mera kot merilo racionalnega trošenja sredstev še obstojala. KK Rtuj? Ko smo povedali, da so se obrestne mere v primerih, ko TOZD neracionalno gospodarijo višje od poprečnih, so člani delovne skupine menili, da je tako prav, opozorili pa so nas na to, da bi se takšno povišanje moralo odražati na višini osebnih dohodkov delavcev v teh TOZD. Povedali smo jim še to, da razmišljamo tudi o tem, da bodo TOZD za bodoče večje investicije združevale sredstva brez obresti, sodelovale pa bodo z ustreznim deležem na skupno ustvarjenem dohodku. Na vprašanje, kako je s transformacijo bank, smo odgovorili, da so dela v teku in da računamo, da bo do konca leta Kreditna banka Maribor organizirala tako kot to predvideva zakon. V regiji bomo najverjentneje imeli temeljno banko, v Ptuju pa njeno poslovno enoto. Temeljna banka bi naj bila združena v združeno banko Slovenije. Le tako bomo lahko koristili sredstva, ki jih gospodarstvo tega območja nakazuje v korist republiških SIS ali pa so združena pri KRS ali KZS in so sedaj depoziti Ljubljanske banke, ki jih lahko koristijo le komitenti te banke, ne pa tudi TOZD upravljale! Kretitne banke Maribor. Razgovor s člani delovne skupine predsedstva CK ZKJ je bil izredno koristen. Prepričali smo se, da smo v KK Ptuj pravilno zastavili organizacijo finančne funkcije. Marija MAGDALENC Koristen brezplačni servis v TOZO Tehnoservis TOZD TEHNOSERVIS KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ JE PRIPRAVIL ZA 1. APRIL PRESENEČENJE, SAJ JE KMETOVALCEM IN LASTNIKOM KMETIJSKIH STROJEV OPRAVILA NA NJIHOVIH TRAKTORJIH BREZPLAČEN SERVIS; PRI NAKUPU NADOMESTNIH DELOV PA JIM JE PRIZNALA 5-ODSTOTNI POPUST. ČEPRAV SO MNOGI MISLILI, DA GRE ZA PRVOAPRILSKO ŠALO, JE BREZPLAČEN SERVIS IZKORISTILO PREKO TRIDESET KMETOVALCEV IN LASTNIKOV KMETIJSKIH STROJEV. PREDSTAVLJAMO: MIMICO ŠEGULA KOT SMO ZE V PREJŠNJI ŠTEVILKI NAŠE POTI ZAPISALI, JE BILA MIMICA ŠEGULA, KMETICA-KOOPERANTKA OBRATA ZA KOOPERACIJO KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ IMENOVANA V ODBOR ZA KMEČKE ŽENE PRI ZVEZI ZADRUŽNIH ZVEZ JUGOSLAVIJE. OBLJUBILI SMO, DA BOMO BRALCEM MIMICO ŠEGULA PREDSTAVILI V NASLEDNJI ŠTEVILKI NAŠE POTI. Mimica Mimica Šegula je kmetica — kooperantka obrata Kooperacija Kmetijskega kombinata Ptuj že od vsega začetka. Na kmetiji, ki obsega 6 ha obdelovalne zemlje, od tega 3 hektarje njiv in 3 hektarje travnikov ter še 2 hektarja sadovnjaka, se ukvarja pretežno z živinorejo in sadjarstvom. V hlevu ima šest govedi in sedem plemenskih svinj, od tega le del živine v kooperaciji. Ker je hlev že precej dotrajan ima v načrtu verjetno že v letošnjem letu adaptacijo starega hleva, z zmogljivostjo 20 plemenskih svinj. Kot smo omenili ima tudi 2 hektarja sadovnjaka. V lanskem letu je pridelala veliko sadja, vendar je bila prodaja kmečkega sadja slaba. Šegula bi bila namenjena kmečkemu turizmu. Vse to pa je odvisno od kreditov in interesa odgovornih ljudi. Mimičin sin Stanko ima gostilno, drugi sin Boris pa bi naj prevzel kmetijo in se preusmeril na razvoj kmečkega turizma. Poleg tega, da je Mimica Šegula kmetica — kooperantka, je tudi že štirinajsto leto predsednica Turističnega društva Polenšak. Ko je bila leta 1975 asfaltirana cesta iz Dornave v Polenšak, je bila Mimica predsednica odbora za asfaltiranje ceste. Asfaltna cesta je speljana skoraj 8 kilometrov, le del ceste v Hlaponcih še ni asfaltiran zaradi zamočvirjenosti terena. Ze v letošnjem letu pa imajo v načrtu asfaltiranje tudi tega dela. Mimica Šegula pa vse bolj razmišlja o razvoju kmečkega turizma. V načrtu ima gradnjo nove kmečke hiše, ki Ker leži Polenšak na hribu in ker ga obdaja šest dolin (Hlaponska, Slomovska, Brezovska, Bratislavska in Lasi- govska) so vse doline močno zamočvirjene, zaradi česar pa je zelo prizadeta živinoreja. Kmetje na tem območju so se odločili, da ustanovijo melioracijsko skupnost Polenšak. Med kmeti je za ustanovitev te skupnosti veliko zanimanje, ker bodo z meliorira-njem zamočvirjenih zemljišč pridobili boljše zemljišče. Mimica Šegula pa je tudi predsednica odbora kmečkih žena v občini Ptuj, članica odbora za kmečke žene pri Zadružni zvezi Slovenije, od koder so jo predlagati tudi v odbor za kmečke žene pri Zvezi zadružnih zvez Jugoslavije. Čeprav pomeni ta funkcija za Mimico še dodatno obremenitev, je mnenja, da bo njeno sodelovanje v tem odboru pripomoglo k nadaljnjemu razvoju še precej nerazvitih Slovenskih goric. Izkušnje, ki jih bo pridobila s sodelovanjem v tem odboru, bo zlahka prenašala na druge, zlasti pa na krajevnih sestankih. Ob tako pomembni izvolitvi Mamici Šegula iskreno čestitamo in ji želimo pri nadaljnjem delu veliko uspehov. M. P. PREDSTAVLJAMO: MARKA KNEZA, traktorista in kombajnista MARKO KNEZ JE DOMA IZ CVETLINA, KRAJA OB CESTI PTUJ— TRAKOŠČAN. ŠTIRINAJST LET ŽE DELA V OBRATU RAČE AGROKOMBINATA MARIBOR; TRAKTORIST IN KOMBAJNIST JE ŽE VEČ KOT 10 LET. SKRBI ZA SVOJO DRUŽINO, ŽENO JULIJANO IN ŠTIRI OTROKE. IZ PRAKTIČNEGA DELA NA TRAKTORJU IN KOMBAJNU IMA MNOGO IZKUŠENJ, KORISTNO ZNANJE PA Sl JE PRIDOBIL ŠE NA 14-DNEVNEM TEČAJU ZA KOMBAJNISTE PRI TOVARNI »ZMAJ«. ZMAGA NA TEKMOVANJU KOMBAJNISTOV MU JE OMOGOČILA SREČANJE Z ZMAGOVALCI V BEOGRADU IN SPREJEM PRI PREDSEDNIKU TITU TER 10 DNI NAGRADNEGA POTOVANJA PO MADŽARSKI, ČEŠKI IN AVSTRIJI. Ob obisku na delovem mestu v Obratu Ra-ču nam je Marko Knez o sebi povedal: »Po več kot 10 letih dela s kombajnom in s traktorjem na vožnjah iin oranjih ter drugih delih, sem si nabral mnogo korist-oik izkušenj, kar pa še ni pomenilo popolnega obvladanja dela in poznanja funkcioniranja posameznih delov velikega kmetijskega stroja — kombajna. To mu je lani potrdil iin pokazal tečaj, ki je bil od 15. aprila do 1. maja v tovarni »ZMAJ« v Zemunu, za kombajniste na kombajnih tipa 125, ki ga imata Obrat Rače AK Maribor in obrat v Pesnici. Tečaj je organizirala tovarna »Zmaj« za tečajnike iz vseh predelov Jugoslavije. Z menoj sta bila iz Slovenije še tečajnika iz Žalca in iz Murske Sobote. Na predavanjih smo bili od 7. do 13. ure, vmes pa po uro ali dve na praksi. Prejšnjo večletno prakso sem sii tako temeljito izpopolnjeval. V slabih delovnih pogojih se tudi kombajn »Zmaj« hitro pokvari. Potrebno ga je dobro 'pripraviti na žetev. To mi je zdaj mnogo lažje, kar je bil tudi namen tečaja. Novi stroj stane (Nadaljevanje na 10. strani) Naši učenci ZDENKA MAUKO se uči za kuharico RUBRIKA »NAŠI UČENCI« SE JE DOSLEJ UDOMAČILA 'PRI BRALCIH NAŠE POTI PO SVOJEM NAMENU, DA BI JIH Z UČNIM ČASOM SPREJELI MED MLADE KADRE Z NJIHOVO POKLICNO USMERITVIJO, UČNIM DELOM IN ŠOLANJEM, Z VŽIVLJANJEM V NOVO OKOLJE TER Z 'DOSEŽENIMI SPOZNANJI 'l'N USPEHI. TAKO SO DELEŽNI ENAKE POZORNOSTI KOT ŠTIPENDISTI IN PRAKTIKANTI TER VEČLETNI DELAVCI, KI JIH TAKO SPOZNAMO liN JIM TUDI LAŽJE 'POMAGAMO PRI SKUPNEM PRIZADEVANJU DELOVNE ORGANIZACIJE. Zdenka Manko je iz družine Friderika in Jožice Mauko, ki sta delavca v tovarni »Konus« v Lenartu v Slovenskih goricah. Že kot učenka osnovne šole je Zdenka rada pomagala materi pri kuhanju, zato ji je večkrat rekla: »Zdenka, morala boš postati kuharica!« Po končani osemletki v Lenartu je mati zvedela za učno mesto pri TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINA Agrokombinata Lenart. Zdenka se je šla predstavit in bila je sprejeta. Tudi oče je bil za to. O sebi je Zdenka dejala: »V gostišče Črni les, kjer sem učenka za kuharico, prihajam zdoma z avtobusom najpozneje do 10. ure, kakor je pač dogovorjeno in ostanem na učnem mestu do 18. ali 19. ure, ko me zapelje avtobus zopet domOv. Če malo zamudim, me pelje domov kdo izmed domačih gostov ali pa upravnica Flora Deleja. Na učnem mestu bom vse do septembra 1911, nakar bom šla v Gostinski šolski center v Maribor v šolo. Po triletnem praktičnem in teoretičnem pouku v šoli in na učnem mestu bom postala pomočnica. Upam, da bom kot pomočnica sprejeta na delovno mesto v TOZD GOSTINSTVO IN TRGOVINA v Lenartu. Zdaj prejemam 100 din mesečne nagrade in varčujem za svoje potrebščine, ki sta mi jih prej kupovala oče in mati. V gostišču Črni les dobim službeni plašč, ruto in ortopedske čevlje. Upravnica Flora Deleja se sproti zanima za težave in delo glavne kuharice Marije Dajčman ter kuharice Ide Pregl, ki delata v izmeni, pa tudi za mojo pridnost. Večkrat pride v Črni les tudi vodja TOZD Franc Kovačič in se pogovori o vsem z upravnico Delejo. V Črneni lesu pri Hrastovcu je ob petkih in sobotah zvečer glasba iti ples. Igra ansambel VIS SANJE iz Velke. Za mlade iz okolice je to lepa priložnost za razvedrilo, ki zadrži v Črnem lesu tudi prehodne goste, ki se peljejo iz Maribora proti Lenartu in obratno. Tudi v kuhinji je ta dva večera več dela. Upravnica Flora Deleja je dovolj stroga in energična, da je v obratu vse v redu, da se gostje pravočasno in lepo razidejo in se vračajo zopet v Črni les, ko imajo za to priložnost. Med mojimi prijateljicami in sošolkami iz osnovne šole mi je najbližja Erika Kurbus, ki se šola na Srednji medicinski šoli v Mariboru. Pogosto-ma se vidiva in se pogovoriva o mojem in njenem šolanju. V jeseni, ko se bom tudi jaz vozila v šolo v Maribor, se bova vsak dan videle. Iz moje okolice se je že izučila za kuharico Sonja Koder pri »Orlu« v Mariboru. Sedaj dela v kuhinji MTT in se vidiva le ob nedeljah, ko se vrača Sonja domov na obisk. Na posebno vprašanje, kako je Zdenka zadovoljna na učnem mestu, je odgovorila: »Sem zadovoljna, saj sem si to želela in ker iz dneva v dan čutim, da se bom tukaj res naučila mnogo koristnega za svoj poklic!« J. V. (Nadaljevanje z 9. strani) Zraven izrednega šolanja se je 503 delavcev udeležilo raznih izobraževalnih akcij, in to: 371 zaposlenih se je udeležilo raznih seminarjev in tečajev, 9 raznih specializacij (doma in v tujini), 5 raznih strokovnih kongresov in 118 raznih strokovnih ekskurzij. Skupno je bilo za izobraževanje porabljenih 2,442.280 din, od tega 1,516.396 din za nagrade vajencem, za štipendiranje in izobraževanje delavcev ob delu pa 925.884 din. V občinski štipendijski sklad smo zraven že navedenih sredstev v skladu s samoupravnim sporazumom o štipendiranju učencev in študentov združili 463.381 din. ŠTIPENDIRANJE IN IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV V LETU 1977 Za leto 1977 so TOZD KK Ptuj, zraven že navedenih 64 dosedanjih štipendistev, planirale še 23 novih štipendistov, in to: 15 za poklicne šole, 3 za srednje, 1 za višjo in 4 za visoke šole. Zraven dosedanjih 110 vajencev, bodo sprejele še 37 novih vajencev. TOZD za leto 1977 načrtuje 21 raznih seminarjev in tečajev v TOZD oziroma v delovnih organizacijah, ki bi se jih naj udeležilo 1103 delavcev. Raznih seminarjev, tečajev in specializacij izven delovne organizacije pa bi se naj udeležilo 122 delavcev. V mesecu aprilu bo Svet za kadre KK Ptuj na osnovi planov delal in uskladil plan kadrov in kadrov in izobraževanja TOZD iz-izobraževanja delovne organizacije KK Ptuj. Franc Golob REJNIŠTVO všteto v pokojninsko dobo Na osnovi drugega odstavka 48. člena dopolnjenega in spremenjenega republiškega zakona o socialnem skrbstvu, ki je bil sprejet s 1. januarjem letos, pripravljajo skupnost socialnega skrbstva SR Slovenije, zdravstvena skupnost Slovenije in skupnost kopojninskega in invalidskega zavarovanja samoupravni sporazum, da bi se rejništvo vštelo tudi v pokojninsko dobo, saj to dejavnost lahko upravičeno štejemo za delovno razmerje s polnim delovnim časom. Drugi odstavek 48. člena zakona namreč pravi, da je rejništvo samostojna poklicna dejavnost, če rejnik izpolnjuje pogoje, ki so določeni v samoupravnem sporazumu, ki ga sklenejo skupnost socialnega varstva, zdravstvena skupnost ter skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Izhodišč iz tega stališča bi po samoupravnem sporazumu med vsemi tremi skupnostmi priznavali v pokojninsko dobo rejniško delo vsem tistim rejnikom, ki imajo v reji vsaj tri zdrave otroke oziroma dva lažje telesno ali duševno prizadeta rejenca ali pa enega težje prizadetega otroka. Vendar pa bodo po sprejetju sporazuma, ki bo kmalu v veljavi, lahko rejniki uveljavljali po- sebno pokojninsko dobo le od 1; jannuarja 1975, ko je bil v naši republiki sprejet še zakon o socialnem skrbstvu oziroma rejništvu. Žal pa republiška zakonodaja ne predvideva možnosti, da bi rejniki lahko minulo delo tudi dokupili, kot je to urejeno v pokojninskem in invalidskem zavarovanju kmetov-kooperantov oziroma za nekdanje samostojne o-brtnike, ki so se kasneje zaposlili. R. Radešček (Kmečki glas) ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Za modernizacijo mlečne proizvodnje LJUBLJANA — Republiški izvršni svet je sredi prejšnjega tedna na svoji seji, ki jo je vodil predsednik Andrej Marinc, o-bravnaval vrsto predlogov zakonov s področja pravosodja, razpravljal o gospodarskem položaju in sprejel več odlokov. Sprejet je bil tudi naslednji odlok: »Z odlokom o premijah za kravje mleko za čas od 1. januarja do 30. junija 1977 se orga-nizajicam združenega dela, ki pridelujejo kravje mleko same ali v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, in ga prodajajo mlekarnam, plačuje premija 0,15 din za liter mleka. Poleg te premije pripada organizaciji za mleko lastne proizvodnje in za mleko, pridelano v kooperaciji z individualnimi proizvajalci še premija 0,15 din za liter mleka, pri katerem je čas redukcije meti-lenskega modrila daljši kot dve uri.« Odlok o namenskem prispevku za modernizacijo mlečne proizvodnje v organizacijah združenega dela za čas od 1. januarja do 30. junija 1977 pa določa, da se OZD oziroma TOZD, ki pridobivajo kravje mleko same in ga prodajajo organizacijam združenega dela, ki se ukvarjajo s predelavo ali prometom mleka, plačuje namenski prispevek za modernizacijo mlečne proizvodnje v znesku 1,00 din za liter prodanega mleka določene kakovosti. V. V. (Kmečki glas) KO PREČITATE „NAŠO POT“, JO DAJTE ŠE SOSEDU! NAŠI PRIPRAVNIKI Antonija Brunčič-kemijskl tehnik Antonija Brunčič — kmetijski tehnik je pripravnica v laboratoriju predelave v »Košakih« TMI Maribor, od januarja letošnjega leta. Na delovno mesto laborant-ke je bila sprejeta za določen čas, za bodo osmih mesecev, saj nadomestuje delavko na porodniškem dopustu. Antonija Brunčič je sicer absolventka drugega letnika Visoke tehnične šole v Mariboru, kemijska smer, zato želi že v jeseni letošnje leto nadaljevati študij na drugi stopnji, v kolikor ne bo do tega časa dobila primerne zaposlitve. Ko smo jo povprašali o možnostih nadaljnje zaposlitve v »Košakih« TMI Maribor je povedala, da zaenkrat v TMI nimajo sistemiziranega delovnega mesta kemijskega inženirja in tako ne obstaja možnost nadaljnje zaposlitve. Zaenkrat sta v laboratoriju zaposlena dva delavca, vodja laboratorija in laborant, kar pa zaenkrat za današnje razmere zadostuje. Z gradnjo mesne industrije v Zlatoličju in s tem z razširitvijo predelave, se bo povečal obseg dela v laboratoriju in bi se na ta način laboratorij tesneje povezal s proizvodnjo, kar pa bi vplivalo tudi na razširitev laboratorija in bi se s tem povečala potreba po povečanju števila zaposlenih v laboratoriju. Glede prilagajanja delu je Antonija Brunčič povedala, da delo v laboratoriju ni tako težko in zato ni potrebovala veliko časa, da se je vživela v delo. Kot laborantka dela stalne kontrole in analize maščob in vlage masti in mesnih izdelkov. Pri njenem delu ji je v veliko pomoč vodja laboratorija, ki je hkrati tudi njen mentor in redno kontrolira njeno delo ter jo sproti seznanja z novitetami v delovni organizaciji. Stalne kontrole masti in klobasnih izdelkov zahtevajo inšpekcijske službe pri skupščini občine. V primeru, da Antonija Brunčič opazi v mesnih izdelkih stalne nepravilnosti, ki se kontinuirano ponavljajo, o tem obvesti vodjo laboratorija, ki je dolžan opozoriti na pomanjkljivosti odgovorne v proizvodnji. Za delo pripravnice Antonije odgovarja vodja laboratorija, jo opozarja na morebitne nepravilnosti, ki jih je potrebno odpraviti. Čeprav je Antonija na tem delovnem mestu le kratek čas, se je v delo razmeroma dobro vživela in se seznanila s sodelavci in kolektivom, v katerem dela. Pri nadaljnjem delu ji želimo veliko uspehov, prav tako pri nadaljevanju študiju, s tem, da se po končanem študiju vrne v novo mesno industrijo v Zlatoličju. M. P. AGROKOMBINAT LENART Planiranje kadrov in izobraževanje Srednjeročni program razvoja TOZD in delovne organizacije za obdobje 1976—1980 zajema tudi kadrovsko problematiko. V tem obdobju je predvideno precejšnje povečanje proizvodnje na obstoječih zmogljivosti in na izgradnji novih. Pri novih so mišljena: hidro in agromelioracije, obnove novih nasadov, povečanje in obnova strojnega parka, razširitev gostinskih lokalov in s tem pa povečanje strokovnih služb. Vzporedno z novimi 'investicijami je po programu predviden tudi potreben strokovni kader, ki ga je potrebno istočasno izobraževati z izvedbo investicij. Gre za izobraževanje že zaposlenih delavcev, kakor tudi rednih štu-dentov-štipendiistov, ki še niso bili vključeni v združeno delo. V zadnjih letih je bil v delovni organizaciji precejšnji poudarek študiju ob delu, med tem ko je bilo za šolsko leto 1976-1977 razpisanih 9 štipendij, od katerih je izkoriščenih le sedem. Istočasno se je še povečalo število delavcev, ki se 'izobražujejo ob delu. Štipendije iz združenih sredstev so bile v zadnjih nekaj letih Izredno zanimive za študente, predvsem zaradi višine in navezanosti na določeno delovno organizacijo, saj so bile precej višje od kadrovskih štipendij. S šolskim letom 1976-77 pa je glede na pomanjkanje združenih sredstev nastal nerešen problem, predvsem tistih, ki že nekaj let študirajo in sedaj nimajo rešenega vprašanja financiranja. V naši delovni organizaciji so bile do sedaj kadrovske štipendije nizke, saj so naši štipendisti dobivali razliko do dovoljene višine štipendije iz združenih sredstev. Glede na nastali položaj, bo nujno kadrovske štipendije uskladiti glede na porast življenjskih stroškov. Antonija Brunčič V delovni organizaciji se izobražuje ob delu večje število zaposlenih, od katerih vračamo stroške glede na veljavni pravilnik sedmim delavcem. Sedanji pravilnik bo potrebno v najkrajšem času uskladiti, saj so se pokazale v zadnjih letih posamezne pomanjkljivosti. Redni štipendisti in zaposleni delavci se izobražujejo: redni študij študij ob delu na višjih šolah 4 4 na srednjih 3 3 V delovni organizaciji pa teče izobraževanje tudi v družbenopo-litični in samoupravljalski smeri, ki jih organizira Delavska univerza v Lenartu. Leopold Hameršak onnoonüDnDDaannnDDDoonncmnDnDoonDDacincmQ d g □ n g VSI PO POTEH REVOLUCIJE! D D LETOŠNJI POHOD PO POTEH REVOLU- § g CIJE V MOSTJE BO 23. APRILA ZDRUŽEN S g g PROSLAVO USTANOVITVE OSVOBODILNE g g FRONTE SLOVENSKEGA NARODA. ENAKO KOT PREJŠNJA LETA BODO TU- g g Dl LETOS ORGANIZIRANI ŠTIRJE ODREDI: g g LACKOV, OSOJNIKOV, KVEDROV IN KRAM- g g BERGERJEV. KOMANDANTI ODREDOV BO- g g DO PREDALI RAPORT GOVORNIKU NA PRO- g g SLAVI; PO GOVORU BO KRAJŠI KULTURNI g g PROGRAM, V KATEREM BODO NASTOPALI B g ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI IN KONCERT B g GODB NA PIHALA IZ PTUJA, KIDRIČEVEGA B g IN BUKOVEC. AEROKLUB PTUJ BO PRIPRA- □ g VIL ZANIMIV LETALSKI MITING, n S aDDnDDnnnüannDnnnaDDDnnDDDnDaDünäDDDünanDn DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV DELAVSKI SVET »KOŠAKOV« TMI MARIBOR Na seji delavskega sveta »Košakov« TMI Maribor, ki je bila 24. februarja in nato nadaljevanje seje 2. marca 1977 so bila sprejeta naslednja stališča: — na podlagi poročila in predloženega zaključnega računa je delavski svet potrdil zaključni račun za leto 1976 z naslednjimi glavnimi postavkami: 1. BILANCA USPEHA A. Ugotavljanje dohodka: Porabljena sredstva Doseženi dohodek Celotni dohodek B. Struktura dohodka: Vkalkulirane pogodbene obveznosti Vkalkulirani davki in prispevki Vkalkulirani osebni dohodki Vkalkulirani drugi osebni prejemki Vkalkulirani del dohodka Izguba Doseženi dohodek Izguba zaradi nedoseženega dohodka Skupaj C. Kritje izgube: Iz sredstev lastnih rezerv Nekrita izguba Skupaj izguba 2. BILANCA STANJA: 303,795.829,01 39,864.376,65 343,660.205,66 6,292.045,96 4,442.433,20 35,112.788,50 1.577.016.04 47,424.283,70 7.559.907.05 39,864.376,65 9,001.101,42 48,865.478,07 2,113.114,30 6,887.987,12 9,001.101,42 Aktiva A. Poslovna sredstva I. Obratna sredstva a) Denarna sredstva b) Terjatve iz poslovnih razmerij e) Zaloge II. Plasmaji III. Osnovna sredstva IV. Poslovna sredstva izven funkcije c) Sredstva rezerv in drugi viri č) Sredstva skupne porabe Skupaj aktiva Izvenbilančna evidenca — aktivni konto 137,660.049,54 43,651.301,89 6,710.361,28 9,613.828,00 27,327.112,61 4,439.054,25 82,287.779,84 7,281.913,56 884.134,07 7,420.168,30 145,964.351,91 7,966.422,94 Pasiva A. Viri poslovnih sredstev I. Kratkoročni viri poslovnih sredstev a) Tekoče obveznosti b) Obveznosti iz dohodka c) Obveznosti v obračunu d) Druge tekoče obveznosti II. Srednjeročni viri poslovnih sredstev III. Dolgoročni viri poslovnih sredstev C. Viri sredstev rezerv in sredstev za druge namene D. Viri sredstev skupne porabe Skupaj pasiva Izvenbilančna evidenca — pasivni kontro 139,337.438,94 30,803.294,58 17,841.680,30 4,589.958,20 7,291.743,09 1,079.912,99 1,142.802,15 107,391.342,21 16.724,90 6,610.188,07 145,964.351,91 7,966.422,94 — uvede se sanacijski postopek v smislu 5. člena Zakona o pogojih in postopku za sanacijo (Uradni list SFRJ št. 58-76) in sicer: 1. Delavski svet ugotavlja, da so vzroki za nastalo izgubo ugotovljeni že z izdelanim sanacijskim programom in je o njegovi vsebini že razpravljal delavski svet na svoji seji dne 18. februarja 1977. Delavski svet daje sanacijski program zboru delovnih ljudi »KOŠAKI« TMI v razpravo in sprejetje. Zbor delovnih ljudi naj razpravlja o sanacijskem programu in ga sprejme najkasneje v roku 30 dni od sprejetja zaključnega računa. 2. Delavski svet nadalje ugotavlja, da so vzroki nastale izgube izven delovne organizacije, v neusklajenosti cen, na katere delavci niso mogli vplivati s svojim delom. Zaradi tega meni, da so vzroki za nastalo izgubo že u- gotovljeni v sanacijskem programu. Eventuelne odgovornosti poslovodnega organa in posameznih delavcev naj ugotovi zbor delovnih ljudi v roku 30 dni od sprejetja zaključnega računa, ki ga je sprejel delavski svet. 3. Delavski svet ugotavlja, da je program ukrepov za odpravo vzrokov nastale izgube oziroma ukrepov za izboljšanje poslovanja izdelan in ga daje v obravnavo in sprejetje na zbor delovnih ljudi. Zbor delovnih ljudi naj sprejme program za izboljšanje poslovanja v roku 30 dni od sprejetja zaključnega računa. 4. Delavski svet ugotavlja, da »KOŠAKI« TMI nima usklajenih samoupravnih sporazumov o vzajemnem prevzemanju rizika in kritju izgub in da ni združila sredstev rezerv za pokrivanje izgub. Glede na to ne morejo »Košaki« TMI poslati zahtev za pokritje izgube drugim OZD. Delavski svet nalaga strokovnim službam, da pošljejo zahtevo za kritje izgube Skladu skupnih rezerv Skupščine občine Maribor in Skladu skupnih rezerv SR Slovenije, v zneskih predvidenih v sanacijskem programu. 5. Na predlog direktorja podjetja, ki je kontaktiral s predstavniki Skupščine občine Maribor, Sklada skupnih rezerv Skupščine občine Maribor in Sklada skupnih rezerv SR Slovenije in dobil njihovo mnenje, da se izguba pokriva s sredstvi rezerv, je delavski svet sprejel sklep, da se predlog za kritje izgube zaenkrat ne pošlje drugim možnim prevzemnikom sanacije. 6. Za izvedbo sanacije so potrebne ivesticijske naložbe predvidene s sanacijskim programom v višini 10,047.700 din v osnovna sredstva in 2,000.000 din v trajna obratna sredstva; — delavski svet je soglasno sprejel sklep, da se podjetje sme zadolžiti za naslednje kredite: 1. za sanacijski kredit pri Skladu skupnih rezerv Skupščine občine Maribor in Skladu skupnih rezerv SR Slovenije za pokritje izgube v skupnem znesku din 6,888.000 po pogojih, ki jih določata oba sklada. 2. Za dolgoročni kredit pri KO-TEKS-TOBUSU Ljubljana, za trajna obratna sredstva v višini 5,000.000 din po pogojih, ki jih določi kreditodajalec oziroma za dolgoročni kredit, za trajna o-bratna sredstva, ki jih bo dal KO-TEKS-TOBUS Ljubljana preko Ljubljanske banke v navedeni višini 5,000.000 din. 3. Za dolgoročni kredit pri KB Maribor za vlaganje v osnovna sredstva v znesku 5,049.000 din po pogojih, ki jih določi banka. 4. Za dolgoročni kredit iz sredstev Sklada skupnih rezerv Skupščine občine Maribor v višini 2,000.000 din za osnovna sredstva, po pogojih ki jih določi sklad. 5. Za lastno udeležbo pri investicijskih vlaganjih v osnovna sredstva, ki so predmet sanacije se dovoli uporaba lastnih poslovnih sredstev v višini, ki presega obvezni znesek potrebnih virov obratnih sredstev; — zemljišče v Krčevini v izmeri 14.664 m2 se naj aktivira; — merilo delitve poslovnega sklada je nabavna vrednost posamezne dejavnosti na koncu vsakega leta pred revalorizacijo osnovnih sredstev; — delavski svet predlaga analitični komisiji naj temeljito pregleda in preuči, kako so ocenjena delovna mesta ter jo zadolži, da poda vse potrebno do naslednje seje delavskega sveta; — pogodbo za izdelavo projektov od Tehnološkega instituta Beograd v znesku 78.000,00 din se potrdi in se krije iz sredstev amortizacije; — s Projektom Maribor se sklene pogodba za izdelavo načrtov v predračunski vrednosti 279.850,00 din, ki se bo krila iz amortizacijskih sredstev, kolikor pa teh sredstev ne bo toliko na razpolago pa iz kredita Kreditne banke Maribor; — delavsko nadzorstvo naj s pomočjo strokovne službe (tov. Murka, Belca, Petriča in Črnivca), začne že jutri z ugotavljanjem krivca, zakaj se pomanjkljivosti v obratu II. niso odpravile; — delavski svet se strinja, da se prevzame v najem prodajalno od Kmetijske zadruge Ruše v Limbušu na Lackovi cesti. Danica Potočnik DELAVSKI SVET AGROKOMBINATA LENART Na seji delavskega sveta Agrokombinata Lenart, ki je bila 11. marca in se nadaljevala 14. marca 1977 so bili sprejeti naslednji sklepi: — sprejme se zbirni zaključni račun delovne organizacije Agrokombinat Lenart za leto 1976; — delavski svet delovne organizacije Agrokombinat Lenart ugotavlja, da je Samoupravni sporazum o spremembah samoupravnega sporazuma o sistemizaciji, analitični oceni in opisu delovnih mest bil sprejet 11. marca 1977 ter ga razglaša; — delavski svet delovne organizacije Agrokombinat Lenart je sprejel statutarni sklep k statutu delovne organizacije Agrokombinat Lenart, ki je bil sprejet v delovni organizaciji po posameznih TOZD, obratu koopeci-ja-kmetijstvo in delovni skupnosti skupnih služb; — pristopi se k podpisu sprememb in dopolnitev sporazuma grupacije kmetijske dejavnosti; — sprejme se odpoved direktorja delovne organizacije Daniela Špraha od 8. marca 1977 dalje, z določenimi pogoji; — v komisijo za razpis delovnega mesta direktorja delovne organizacije se imenujejo: Miroslav Bauman, predsednik Franc Zemljič, član Jože Kocbek, član Ivan Kogler, član Milica Vute, član Franc Krempl, član — pristopi se k podpisu pogodbe o prenosu osebnih dohodkov na hranilne knjižice pri Kreditni banki Maribor. Za podpis pogodbe se poblasti direktorja delovne organizacije Daniela Špraha; — delavski svet delovne organizacije potrdi predlog kolegijskega poslovodnega organa delovne organizacije 8. marca 1977, o imenovanju delovnih grup po TOZD, za izdelavo osnutkov sanacijskih programov, Francka Dečko OBISK NA DELOVNEM MESTU Gorazd Plečko je skladiščnik Gorazd Plečko je glavni skladiščnik gotovih izdelkov v obratu II. v »Košakih« TMI Maribor. Za kvalificiranega mesarja se je izučil v Kmetijski zadrugi Rače in se po končani učni dobi leta 1967 zaposlil v »Košakih« kot mesar v klavnici. Nato je bil sekač v prodajalni 23 na Vodnikovem trgu, poslovodja prodajalne v Lovrencu na Dravskem polju, bil mesar v izločevalnici klavnice, ekspeditor v skladišču predelave in nato vodja skladišča. Kot vodja skladišča materialno in moralno odgovarja za celotno uskladiščenje in izdajo mesnih izdelkov. Delo v skladišču poteka tako, da iz prekajevalnice prevzemajo gotove izdelke, jih uskladiščijo v skladišču in se po potrebi oziroma po naročilu izdajajo dobavitelju. Z mesnimi izdelki iz skladišča oskrbujejo lastno trgovinsko mrežo, tri distribucijska skladišča [Slovenj Gradec, Trbovlje in Izolo) in štiri trgovske potnike — dostavljače ter nekatere privatne mesarje, gostilničarje in obrate družbene prehrane. Dnevno naročilo daje pismeno vodji skladišča komercialni sektor. Vodja skladišča zadolži delavce, da pripravijo blago in ga odpremijo kupcu. Prav tako je Gorazd Plečko zadolžen za organizacijo dela v skladišču. V času največjega prometa uskla- diščijo in izdajo dnevno tudi do 20 ton klobasnih izdelkov in 10 ton prekajenega mesa. Skladišče, ki je v stari zgradbi obrata predelave, preurejeno iz bivše klavnice, vamparne in črevarne, več ne zadostuje osnovnim delovnim pogojem, saj v teh prostorih ni klimatskih naprav. V skladišču je majhna hladilnica, predvsem za hitropokvarljivo blago, ki pa ne zadostuje za današnje potrebe. V času sezone delajo v skladišču ves dan, od 2. ure zjutraj, v dveh izmenah. Po mnenju Gorazda Plečka se bodo delovni pogoji izboljšali z izgradnjo novega skladišča v Zlatoličju, kjer se gradi nova mesna industrija. Glede delovne sile vodja skladišča nima večjih težav, razen v primerih, ko odhajajo delavci na odsluženje vojaškega roka in jih je potrebno za ta čas nadomestiti. Težave pa nastopijo tudi v sezoni, v času, ko je potrebno delati tudi več kot osem ur dnevno in to ravno poleti, v času dopustov. Vodja skladišča razporeja delo tedensko na ta način, da sestavi razpored dela za vsaki naslednji teden. Po mnenju Gorazda Plečka poteka delo v skladišču v redu, brez večjih težav in želimo mu tudi pri nadaljnjem delu veliko uspehov. M. P. Gorazd Plečko KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ Načrtovanje kadrov in štipendiranje V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ JE SKOZI VSE LETO 1976 STALNO DELALO POPREČNO 2075 DELAVCEV, OD TEGA 1955 ZA NEDOLOČEN ČAS (STALNIH DELAVCEV) IN 120 DELAVCEV ZA DOLOČEN ČAS (SEZONSKIH DELAVCEV). V UČNEM RAZMERJU PA JE BILO 110 UČENCEV V GOSPODARSTVU (VAJENCEV). Številčno stanje stalno zaposlenih delavcev se je proti koncu leta 1976 še povečalo, tako da so TOZD KK Ptuj na dan 31. decembra 1976 zaposlovale 2002 delavcev za nedoločen čas. Izobrazbena struktura teh delavcev pa je bila naslednja: 1019 polkvalificiranih in nekvalificiranih, 664 kvalificiranih in visokokvalificiranih, 53 z nižjo šolsko izobrazbo, 182 s srednje šolsko izobrazbo in 84 delavcev z višjo in visoko šolsko izobrazbo. Za leto 1977 TOZD KK Ptuj načrtujejo dodatne potrebe za zaposlitev še 289 delavcev. Po teh načrtih bodo TOZD v letu 1977 dodatno zaposliti delavce z naslednjo strokovno izobrazbo: 194 polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev, od tega 142 za določen čas, 58 kvalificiranih delavcev, 18 s srednjo šolo, 6 z višjo in 4 z visoko šolsko izobrazbo. Zraven tega TOZD planirajo tudi sprejem 9 novih pripravnikov, in to: 6 s srednjo šolo, 12 z višjo in 2 z visoko šolsko izobrazbo. Največje potrebe po sezonskih delavcih planirata TOZD Kmetijstvo (101 delavec) in TOZD Petovia (30 delavcev). Največje potrebe po delavcih za določen čas pa načrtujeta TOZD Tehnoservis (62 delavcev) in TOZD Kmetijstvo (24 delavcev). Realizacija predvidenih potreb po novih delavcih v TOZD Tehnoservis je v znatni meri odvisna od dogovorov te TOZD z Gorenjem iz Velenja, s katero ima Tehnoservis podpisano pogodbo o proizvodno-tehničnem sodelovanju. IZOBRAŽEVANJE KADROV IN ŠTIPENDIRANJE Gospodarski in družbeni razvoj terja od delovnega človeka vedno več znanja in strokovne usposobljenosti. Neogibno je torej spreminjati, izpopolnjevati, prilagajati izobrazbeno in poklicno sestavo zaposlenih. Zato postaja vedno bolj pereč problem kadrovske politike šolanje in štipendiranje novih kadrov, kakor tudi stalno usposabljanje in dopolnilno izobraževanje že zaposlenih delavcev. Zaradi naglega razvoja znanosti in tehnike ter naglega razvoja samoupravne družbe kot celote, samo šola ni in ne more biti več zadosten in stalen vir za delo in življenje potrebnega znanja. To ne pomeni, da se zmanjšuje vloga šole, temveč to dejstvo terja globoke spremembe in izpopolnitve vzgoj-noizobraževalnega sistema z oblikami in metodami stalnega dopolnilnega usposabljanja in izobraževanja. Tako politiko izobraževanja so si TOZD v KK Ptuj začrtale tudi s svojimi splošnimi akti, s katerimi smo se dogovorili, da bomo materialno in moralno podpirali: — šolanje in dopolnilno izobraževanje (strokovno, samouprav-Ijalsko in splošno) že zaposlenih delavcev in to z obiskovanjem rednih in izrednih šol ter z obiskovanjem in organiziranjem raznih seminarjev, tečajev, specializacij itd.; — šolanje in usposabljanje perspektivnih kadrov (s štipendiranjem). Kako so tako začrtano politiko izobraževanja TOZD KK Ptuj spro-vajale v letu 1976 nam povedo naslednji podatki: v letu 1976 je bilo razpisanih 43 novih štipendij, in to: 8 za študij na visokih šolah, 8 za srednje in 27 za šolanje v poklicnih šolah. Stanje vseh štipendistov na dan 31. decembra 1976 : 64 učencev in študentov, od tega 13 na visokih šolah oziroma fakultetah, 3 na višjih šolah, 28 v srednjih šolah in 20 v poklicnih šolah. Zraven navedenih štipendistov izobražujejo TOZD KK Ptuj še 110 učencev v gospodarstvu. Ob delu se je v raznih šolah izobraževalo 39 zaposlenih, in to: 3 delavci na lil. stopnji fakultete, 3 na visokih šolah, 13 na višjih, 16 v srednjih in 4 v delovodskih šolah. (Nadaljevanje na 14. strani) TOZD Sadjarstvo Selce DANAŠNJA TOZD SADJARSTVO SELCE JE BILA PRVOTNO OBDELOVALNA ZADRUGA, V LETIH 1948 DO 1953 KMETIJSKA ZADRUGA, POZNEJE EKONOMIJA IN KMETIJSKA ZADRUGA. VSE DO LETA 1975 JE DANAŠNJA TOZD DOŽIVELA VRSTO ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB. TEGA LETA SE JE IZ TOZD LASTNA PROIZVODNJA FORMIRALA IN SE PREIMENOVALA V TOZD SADJARSTVO SELCE. Sadno drevje v Selcah pred razcvetom SKUPNE POVRŠINE TOZD Sadjarstvo Selce ima skupno 610 hektarjev površin, od tega obsega obračunska enota Selce 210 hektarjev površin in Jože Čeh (Nadaljevanje s 13. strani) okrog 750.000 din in mora ostati sposoben za večletne žetve. Predavatelji so nam z vsemi pripomočki prikazali težko in odgovorno delo na kombajnu, zlasti na terenu, kjer pridelek večkrat poleže in mora znati kom-bajnist pobrati s tal klasje ter rešiti zrnje in zmanjšati škodo. Prej nisem mogel misliti na vse to, kar so nam povedali predavatelji in nam še pokazali na slikah, filmih in na samih strojih ter njihovih delih. Spomnim se, kako sem večkrat ob okvarah na kombajnu ali traktorju izgubljal živce, ko se je pri žetvi ali pri oranju najbolj mudilo. Zdaj bom lahko ostal miren, ker je kombajn že sedaj dobro pripravljen na žetev, nekaj malenkosti pa še moram urediti. Teorija in izkušnje na tečaju so mi pokazale tudi posebnosti traktorja Zmaj, s katerim sem že pet do šest let oral, -največ na območju Rač in Radvanja. V organizaciji Ludvika Ortha-berja je bilo lani tekmovanje kombajnistov v Obratu Rače — Radvanje. Na tem tekmovanju sem bil v Sloveniji -prvi, v Jugoslaviji pa peti. izmed 28 tekmovalcev nas je bilo iz Jugoslavije 12 najuspešnejših. Gospodarska - zbornica Jugoslavije nas je povabila v Beograd. Predsednik Zbornice tovariš Küster nas je sprejel in nam sporočil, da smo povabije- obračunska enota Trate 400 ha površin. V obračunski enoti Selce je približno 120 hektarjev intenzivnih nasadov (največ jablan, hrušk in breskev), v obračunski enoti Trate pa oskrbujejo 20 hektarjev jablanovih nasadov po rekonstrukciji in 10 hektarjev vinogradov v Tratah. TOZD Sadjarstvo Selce ima približno 240 hektarjev ekstenzivnih jablanovih nasadov, ki jih pa ne oskrbujejo. Ti nasadi so sicer obnovljeni, visokodebelni in nekomercialnih sort. Čeprav opuščanje teh nasadov večkrat povzroča različne kritike, je z o-zirom na ekonomičnost to potrebno. TOZD Sadjarstvo Selce se ukvarja izključno s sadjarstvom in le delno z vinogradništvom. V letu 1976 v TOZD niso dosegli planske količine sadja, predvsem zaradi spomladanske pozebe, ki je bila najizrazitejša predvsem pri breskvah in hruškah in delno pri jabolkah. Del škode je TOZD povrnila zavarovalnica, saj so bili pridelki v ce- ni k predsedniku Titu in k soprogi Jovanki na kosilo. Kosilo je bilo 26. novembra 1976 ob 13. uri v poslovju Zveznega izvršnega sveta. Med zbrane v dvorani je prišel tovariš Tito s soprogo Jovanko. -Pozdravila sta se z vsemi nami. Na ta dogodek sem izredno ponosen. O tem rad pripovedujem sodelavcem in tudi svojim domačinom v CvetLinu pri Leskovcu v Halozah. Končno sem dobil še diplomo in plaketo Jugoslavije ter vabilo na 10-dnevno nagradno potovanje, skupno z drug-im-i zmagovalci po Madžarski, Čeh o slovaški in Avstriji, od koder sem si prinesel mnogo koristnih vtisov in prijetnih spominov. Za žetev 1977 bom dobro pripravljen. Z veseljem bom zopet na kombajnu od 5. ure zjutraj do 23. ure zvečer, ob žetvi po kombinatovih, kooperantskih in kmečkih njivah, v okolici Rač 'in Radvanja, kjer si vs-i želijo hitro in kvalitetno strojno uslugo. Vse doživeto na tečaju in po njem me navdaja k priporočilu vsem traktoristom in kombajni-stom, ki delajo na strojih tovarne Zmaj, naj se udeležijo tečajev, ko se jim ti nudijo. Mnogo bodo pridobili na tečajih in mnogo lažje bodo tudi delali, saj bodo kombajne do podrobnosti poznali in si bodo tudi lahko v primeru okvare pomagali sami.“ J. V. loti zavarovani in je bila ocenitev povrnitve škode realna. NADALJNJI NAČRTI Glede nadaljnjih obnov je TOZD v zadnjih letih zaostala, zlasti v obnovah sadovnjakov, saj so obnovili le 22 hektarjev breskev. V programu obnov v letih od 1977 do 1980 imajo obnovo 40 hektarjev jablan in 40 hektarjev vinogradov. Izpolnitev tega plana pa je odvisna predvsem od sredstev, zlasti od kreditov. Velik problem glede ekonomičnosti nasadov se pojavlja zlasti pri nasadih v obračunski enoti Selce, saj so ti nasadi v primerjavi z novejšimi sodobnimi nasadi zastareli. Zato bo potrebno po mnenju vodje TOZD Jožeta Čeha obstoječe nasade v Selcah čimprej obnoviti, po pilar sistemu. V TOZD predstavlja problem tudi premajhno sadno skladišče, z zmogljivostjo 12 vagonov, čeprav bi v času spravila sadja, v jeseni potrebovali minipulativno skladišče, z zmogljivostjo 20 do 30 vagonov, predvsem zaradi oddaljenosti od najbližje hladilnice in zaradi proizvodnje hitropokvar-Ijivega sadja, ki ga je potrebno čimprej spraviti do hladilnice oziroma potrošnika. PRODAJA SADJA V preteklem letu so v TOZD Sadjarstvo Selce proizvedli 125 vagonov sadja, ki so ga prodali grosističnim podjetjem v Mariboru. V hladilnico sadja niso uskladiščili, saj so celotno količino prodali. Sadje drugega razreda so v lanskem letu prodali po razme- roma nizki ceni, od 1,70 din do 2 din po kilogramu; industrijsko sadje pa so uskladiščili, približno 12 vagonov. Ker pa v času pobiranja niso dobili dispozicij za odpremo industrijskega sadja, so čakali s prodajo tega sadja do meseca novembra oziroma decembra. Takrat pa so jim prevzemniki industrijskega sadja večino blaga reklamirali, s utemeljitvijo, da je sadje prezrelo. Odjemalci so jim za industrijsko sadje plačali 0,60 din po kilogramu, franco kupec. Ker pa je prevoz stal od 0,30 do 0,35 din po kilogramu, je ostalo za ostale stroške le malo. KADROVSKA STRUKTURA ZAPOSLENIH V TOZD Sadjarstvo Selce je zaposlenih 41 stalnih delavcev. V času spravila pridelka zaposlijo tudi sezonske delavce, ki jih zaenkrat ni težko dobiti, ker so to v glavnem stalni delavci. V TOZD je kadrovska struktura naslednja: dva kmetijska tehnika, trije kvalificirani in trije polkvali-ficirani traktoristi, dva kvalificirana sadjarska delavca, ostalo pa so polkvalificirani delavci. Zaposlovanje delavcev na tem območju predstavlja velik problem, glede na to, da je to obmejno območje in veliko delavcev odhaja na delo v Avstrijo. LETOŠNJI SADNI NASTAVEK V letošnjem letu je nastavek pri sadnem drevju zelo ugoden in v kolikor ne bo pozebe in pozneje suše ali toče, lahko pričakujejo rekordni pridelek, približno 220 do 250 vagonov sadja. Sadni nasadi v Selcah MAREC 1977 Anketa o delu sindikata v 1976 IZ POSAMEZNIH SESTAVKOV, KI SO BILI OBJAVLJENI V NAŠI POTI IN GOVORIJO O DELU SINDIKATA V PRETEKLEM LETU VIDIMO, DA SO BILE NEKATERE OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA BOLJ AKTIVNE, DRUGE MANJ. IN PRAV O TEM SMO SE POGOVARJALI Z DELAVCI V SESTAVLJENI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA KMETIJSKO PREHRAMBENI KOMBINAT, SAJ SMO ŽELELI NJIHOVO OCENO O DELU SINDIKATA V PRETEKLEM LETU. IVANKA FUREK: »MISLIM, DA BODO TUDI LETOŠNJE SINDIKALNE AKCIJE USPELE!« IVANKA FUREK, administrativ-ni referent v Agrokombinatu Maribor od 1964.leta: »Kot članica izvršnega odbora sindikata živilske industrije občine Maribor ter članica izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata skupnih služb Agrokombinata Maribor, pa tudi članica konference sindikata SOZD, imam priličen vpogled v usposabljanje sindikalnih delavcev za delo v sindikalnih organizcijah, da bi bilo njihovo delo v TOZD in SOZD čim učinkovitejše. Za sindikalno delo v Agrokombinatu Maribor je brezpogojno, da mora biti izvršeno z vso vest- nostjo in prizadevnostjo. Zato morajo biti sindikalni aktivisti in člani pri delu vedno s političnim občutkom, da ne nastopijo pri nalogah zamude in škoda, ki jih je težko opravičevati v proizvodnji in v družbenopolitičnem delu. Nenehno je prizadevanje sindikalnega vodstva v AK Maribor, v vseh njegovih obratih in TOZD ter skupnih službah, pa tudi v Občinskem sindikalnem svetu ter v SOZD, da bi bilo vedno v stikih s člani in z razumevanjem za njihove pobude, predloge in mnenja ter za hitro in učinkovito reševanje vprašanj iz proizvodnje in vseh služb ter družbenopolitičnega dela. Tem prizadevanjem pripisujem tudi dosežene uspehe v lanskem letu. Ob lanskih republiških akcijah pomoči in solidarnosti in ob sprejemanju raznih sporazumov so bili člani sindikata pravočasno in temeljito seznanjeni z namenom in obsegom akcij, pa tudi z niihovim izvajanjem. Če je kdo izostal, to ni bilo iz nerazumevanja, temveč iz osebnih težav. Izpolniti ni bilo mogoče vseh želja članic in članov, pač pa vse tiste tudi v zvezi z ozimnico in drugimi družinskimi potrebami in pomočmi, ki so bile izvedljive. Mislim, da bodo tudi v letošnjem letu sindikalne akcije uspele, pa tudi delo po letošnjem delovnem programu in da bodo premagane težave, ki spremljajo naše proizvodno in družbenopolitično prizadevanje.« MIRKO MOM: »SINDIKALNA ORGANIZACIJA JE PRISPEVALA K OSVEŠČANJU DELAVCEV!« MIRKO MOM, delovodja v hmeljišču obrata Rače Agrokombinata Maribor, predsednik sindikalne organizacije obrata Rače in član delavskega sveta TOZD Poljedelstvo in živinoreja: »Ob gospodarskih dosežkih v TOZD Poljedelstvo in živinoreja, obrata Rače Agrokombinata Maribor se zrcali več ali manj tudi pravilen odnos delavcev kolektiva do delovne skupnosti, do proizvodnih nalog, do strojnega parka, največ zaradi pravilnega razumevanja proizvodnega plana in nalog. Svoj vpliv na to ima tudi družbenopolitično delo sindikalne organizacije, njenih funkcionarjev ter solidarnost članstva. Večina med njimi se zaveda, da zahteva sožitje v kolektivu in v sindikalni organizaciji delovno voljo, vnemo in prizadevanje, da so naloge vestno in pravočasno opravljene. Nekateri so že prišli s tako zavestjo v našo delovno organizacijo, drugi pa so se navzeli od starejših delavcev smisla za red in proizvodno storilnost. Sindikalna organizacija je nedvomno prispevala svoj delež pri osveščanju delavcev, da je v slogi moč in da koristi izmenjava mnenj, pobud in predlogov notranji urejenosti delovne organizacije in tudi sindikalne organizacije. Zato so poleg proizvodnega dela uspele tudi delovne akcije: tridnevno delo za Posočje, urejanje garaž za mariborsko potujočo knjižnico, priprave za volitve v delavski svet TOZD in v centralni delavski svet. Koristno je bil izrabljen tudi čas na seminarju Občinskega sindikalnega sveta v Habakuku s poučnimi temami ter na izletu v Belo Krajino. Skrb za ostale člane sindikata je bila potrebna v več primerih, ko se znajdejo njihove družine v stiski in jim je v tolažbo obzirnost in pomoč. Kot predsednik sindikalne organizacije in kot član delavskega sveta nove TOZD menim, da bomo letos skupno s članstvom sindikata še več koristnega storili, tako v proizvodnji kot na področju družbenopolitičnega dela.« TILČKA DUH: »DELEGATI SMO AKTIVNI PRI IZVAJANJU SPREJETIH ODLOČITEV!« TILČKA DUH, zaposlena v Agrokombinatu Lenart od 1975. leta, na delovnem mestu knjigo-vodja-administrator v TOZD Poljedelstvu in živinoreja: »Kot članica delavske kontrole od 1976. leta in delegatka sindikalne konference od letos menim, da je za mlade delavce zelo koristno, da jih na delovnih mestih kmalu po sprejemu v delovno razmerje in v sindikalno organizacijo usmerijo tudi v družbenopolitično aktivnost. Tako se mladi naraščaj delavcev hitro seznani z nalogami in problemi proizvodnje ter z družbenopolitično problematiko v TOZD, kar jim zelo koristi pri vsem delu. Če ni tako, jim škoduje, ker jih samo strokovno delo premalo in enostransko angažira. V TOZD Poljedelstvo in živinoreja so me hitro zaposlili s pisanjem zapisnikov o sestankih in sejah v TOZD, kjer sem se prepričala o dragocenosti informiranosti o delu in življenju v TOZD. Znani so mi problemi iz proizvodnje, kadrovske zasedbe, o delu samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij. Ob vsem tem je lažje ocenjevati napore in uspehe zaposlenih, njihovo pripravljenost na družbenopolitično aktivnost ter uspehe in težave samoupravnih organov. Važno je, če vsi zaposleni razumemo svoje naloge in skrbi in da jih tudi dosledno in vestno izvajamo. Mnogo razmišljam o tem, kako bi kot delegatka čimbolj koristila s svojim delom. Prav gotovo me v sindikatu ne bodo toliko ocenjevali po tem, da sem glasovala na sejah za razne odločitve, pač pa bolj po tem, kako smo bili delegati tudi aktivni pri izvajanju sprejetih odločitev, kar je po mojem tudi naloga delegata. Dosedanji uspehi sindikata naše TOZD prav gotovo temeljijo na dobro pripravljenem programu dela, na skupnem delu vseh zaposlenih za njihovo izvajanje in na skrbi, da bi bili v korak z drugimi sindikalnimi organizacijami tudi letos.« JANEZ ŠIJANEC: »KOT PREDSEDNIK OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB NAJBOLJE POZNAM DELO IN NALOGE SINDIKATA!« JANEZ ŠIJANEC, referent za varstvo pri delu v Agrokombinatu Lenart od 1973. leta: »Kot predsednik osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti skupnih služb v Agrokombinatu Lenart ter član odbora za medsebojna razmerja v skupnih službah, moram priznati, da najbolj poznam in občutim naloge in probleme s tega delovnega področja. O posebnih nalogah ne bi govoril, pač pa o rednih, ob danih možnostih in pogojih dela. Glede na vsebino strokovnega dela članov in članic naše osnovne organizacije sindikata moram najprej reči, da dopolnjuje sindikalno delo njihovo že tako potrebno široko poslovno obzorje, da bi lažje gledali nanj tudi z družbenopolitičnega zornega kota. Akcije, ki smo jih izvedli, kot so pomoč Biotehnični fakulteti v Ljubljani in Posočju ter posojila (Nadaljevanje na 16. str.) (Nadaljevanje s 15. str.) za ceste, niso zahtevale od nas več dela kot od drugih sindikalnih organizacij, potrdile pa so nam, da je udeležba v akcijah v večini primerov toliko boljša, v kolikor bolj so seznanjeni zgledni aktivni in vodilni delavci in tudi drugi delavci z razlogi, da gre za slovenske, ne samo za lokalne akcije. Janez šijanec Z organizacijo sindikalnih predavanj, seminarjev in razgovorov o raznih vprašanjih, o kmetih v družbenem delu in drugem, so zagotovljeni stiki povabljenih sindikalnih delavcev z občinskimi sindikalnimi in drugimi funkcionarji. Na njih se tudi najbolj občuti njihova angažiranost po zadolžitvah v delovnih organizacijah ter informiranost o vzdušju, dogajanju in uspehih ter problemih v njih. Njihov odziv vabilu obenem potrdi pripravljenost stika s sindikalnimi delavci, ki si tega želijo. Sindikalna organizacija Agrokombinata Lenart je izkoristila lansko možnost, da je seznanila delegaciji iz pobratenih občin Brus in Knič v SR Srbiji o organizaciji in vsebini dela med članstvom sindikata, pa tudi o gospodarskem ter drugem razvoju v občini Lenart. Delegaciji sta bili povabljeni ob lanskem občinskem prazniku na obisk v Lenart. Občutljivost sindikalne organizacije v Agrokombinatu do izrednih doživetij njenih članov, ob različnih nesrečah, kot so bolezen, smrt, požar in drugo se ne izraža samo z obiski in prispevki za prvo pomoč, temveč predvsem v prizadetosti, kot da bi se vse to dogajalo vsakemu izmed članov kolektiva in sindikalne organizacije. Organizacija sindikalnih izletov pa ne pomeni za člane sindikalne organizacije samo namen, da bi videli marsikaj novega, za kar posamezniki nimajo možnosti, temveč da se med seboj po-bliže spoznajo, se pošalijo in pogovorijo, za kar pri delu ni vedno priložnosti. Ko za izlet ni sredstev, so vsi prizadeti. Če ne letos, pa bo izlet naslednje leto namenjen stiku s Slovenci na avstrijskem Koroškem, ki delajo v združenih organizacijah in z drugimi, ki se družbenopolitično udejstvujejo. Vsi uspehi v sindikalnih organizacijah Agrokombinata Lenari kažejo na močno voljo in prizadevnost, da bi pomenilo družbenopolitično delo v njem mnogo več kot samo priznanje, predvsem pa občutek, da sindikalna organizacija ne zanemaria svoje politične iniciative in je prisotna njena stalna navzočnost.« IVAN RANER: »RAZUMNA RAZDELITEV SINDIKALNEGA DELA ZAHTEVA DOBRO KOORDINACIJO DELA!« IVAN RANER, v »Košakih« TMI že 10 let strojnik v obratu II.: »Sem član delovnega kolektiva »Košakov« TMI že od 1966. leta. Po lastnem preudarku sodim, da je prav, da so bile tudi v 1976. letu številne družbenopolitične naloge razdeljene na več aktivnih družbenopolitičnih delavcev in da je pri njih sodelovalo vse sindikalno članstvo. Praktično se je pokazalo, da zahteva razumna razdelitev sindikalnega dela dobro koordinacijo dela, sicer ne bi bilo mogoče doseči uspehov po nalogah, ki zahtevajo hitro in učinkovito akcijo. Zlasti v proizvodnji morajo sindikalne organizacije z občutkom obravnavati pojave in težave, ki zahtevajo široko zasnovane akcije. Če pomislim, ni lahka niti temeljita informiranost vsega članstva v kratkem času, ker med delovnim časom ni mogoče sklicevati sestankov kolektiva, obveščanje po posameznih delovnih mestih pa se zavleče. Ob takih priložnostih se najlaže vidi, kako je kdo blizu izvorom informacij in kdo je premalo seznanjen z delom in življenjem v delovni organizaciji, v proizvodnji, pa tudi v družbenopolitični aktivnosti. Tako ostajajo večja breme- na skrbi in odgovornosti le ožjemu krogu v kolektivu ali sindikatu. Tudi v naši tovarni ne gre vedno samo za naše interne probleme, ker vplivajo na proizvodnjo tudi zunanji faktorji, na katere je večkrat težko vplivati. Sindikat in samoupravni organi skupno nastopajo in tako se težave v »Košakih« vsaj v glavnem lažje odpravljajo. Republiške akcije pomoči za Kozjansko, Brkine, Posočje ter posojilo za ceste so mimo in kot uspele in najaktivnejši, z vsemi sodelujočimi zaslužijo vse priznanje. Višje cene močno posegajo v kupno moč delavcev — potrošnikov z nižjimi osebnimi dohodki, še bolj pa na druge potrošnike, ki živijo ob minimalnih dohodkih in podporah ter pomoči. V »Košakih« smo vsi veseli prizadevanja sindikalne organizacije, ko je potrebno komu pomagati. Veseli smo srečanja z upokojenci — bivšimi sodelavci, ko so povabljeni na slovesnosti in prireditve. Zelo se zanimajo, kako sedaj delamo in gospodarimo, premagujemo težave in kako se vživljajo v delo in proizvodne skrbi mlajši delavci. Ob lanskem pikniku kolektiva »Košakov« TMI v Studencih je bilo res tovariško razpoloženje, enako pa tudi na izletu v Velenje. Tako se srečujejo v našem kolektivu prizadevanja za vestno izvrševanje proizvodnih nalog, s skrbmi družbenopolitičnih organizacij, obenem pa zamišljenost ob težavah in prijetno razpoloženje, ko se vsaj za kratek čas zberemo kot sodelavci na slovesnostih ali prireditvah s programom ter se poveselimo ob zadovoljstvu, da je ves naš skupni trud spremljalo nemalo delovnih uspehov na vseh področjih.« REZIKA ZAJŠEK: »OB TEŽAVAH PRIČAKUJEMO POMOČ SINDIKALNE ORGANIZACIJE!« REZIKA ZAJŠEK, zaposlena v »Košakih« TMI 7 let in dela v pakirnici mesa: »Ko smo govorili o lanskem delu v sindikalnih organizacijah, sem mislila na sodelavke in sodelavce, ki jih tarejo razni problemi in težave, pa ne na delovnih mestih, temveč v osebnem življenju. Mnoge težave sami premagajo, za druge za pričakujejo pomoč tudi v sindikalnih organizacijah. Verjetno ni sindikalne seje, na kateri ne bi bilo nekaj prošenj za intervencije ali za drugačno pomoč. Skrb za normalno proizvodnjo in za aktivno družbenopolitično delo vzame sindikalnim delavcem ves delovni, pa še mnogo prostega časa. Najbolj so veseli, ko jih razume večina sodelavcev v kolektivu in članstva iz sindikalnih organizacij ter jim pomagajo reševati probleme. Le tako je mogoče tudi v naši stroki dosegati uspehe in premagovati težave. Med našimi sodelavkami in sodelavci jih je veliko že leta družbenopolitično aktivnih. Z njimi se radi pomenimo. V našem kolektivu je že udomačena skrb sindikalne organizacije za sodelavke in sodelavce v stiski in težavah. Obiski v bolnišnici ali doma so bolnim v to- lažbo, zlasti če se potrudi na obisk celo delovodja ali obrato-vodja ali vsaj kdo iz ožjega kroga sodelavcev. Prijazne besede in šopka so vsi veseli, pa naj bo bolnik ali jubilant ob rojstnem dnevu ali kakem življenjskem uspehu. Naš izlet v Velenje, na ogled tržnice je prijal vsem udeležencem. Ko kdo obišče naše podjetje, se tudi potrudimo, da se nas rad spomni, zlasti pa so tega vesele šole, ki jih zanima naša proizvodnja. Če bomo imeli tudi letos izlet, bom rada zopet pomagala pri preskrbi naših izletnikov.« JOŽICA GOBEC: »LETOŠNJE DELO SINDIKATA BO POTEKALO PO PROGRAMU!« JOŽICA GOBEC, finančni knjigovodja v TOZD Mlekarna Kmetijskega kombinata Ptuj, članica izvršnega odbora sindikata in članica sveta za družbeni standard v Kmetijskem kombinatu Ptuj: »K uspehom sindikalne organizacije TOZD Mlekarna smo prispevale ženske na svojih delovnih mestih in kot članice sindikata, enako kot moški, da je bilo uspešno opravljeno proizvodno in sindikalno organizacijsko delo in da so uspele tudi akcije za Posočje, posojilo za ceste, tolmačenje vsebine samoupravnih sporazumov, da smo bili v občutno pomoč članstvu sindikalne organizacije pri nabavi premoga, ozimnice, pralnih praškov in da smo tudi sodelovali na prosla- Anketa o delu sindikata za leto 1976 (Nadaljevanje s 16 str.) vah. Med uspehe sindikalne organizacije štejemo tudi stike s ptujsko garnizijo JLA in z upokojenci, ki smo jih povabili na zaključek dela in ob drugih priložnostih. Letošnje delo naše sindikalne organizacije bo zopet potekalo po delovnem programu, pobudah republiških, regijskih in občinskih sindikalnih svetov, ki spremljajo in ugodno ocenjujejo tudi naše delo. V letnem sindikalnem poročilu je zapisano še več uspehov, ki pa tudi potrjuje, da je ostalo še za letos nekaj nerešenih vprašanj in želja članstva. Stiki članstva s sindikalnimi predstavniki in skupno delo ustvarjajo v sindikatu vtis zadovoljstva, da poteka vsakodnevno delo po delovnem planu in da je med člani kolektiva in med sindikalnim članstvom medsebojno razumevanje in pomoč v skupnem delu.« 30. aprila 1977 otvoritev Ptujskih toplic VLADO SERNC: »Z VSO DOSLEDNOSTJO JE SINDIKALNA ORGANIZACIJA PODPRLA UVELJAVITEV DVEH INOVACIJ!« ni pa tudi razumem kritiko članov, ki še morajo čakati na rešitve njihovih želja in problemov, vendar zaupajo, da bodo prej ali slej tudi rešeni. Po naših sindikalnih zapisnikih bi našli mnogo mnenj in predlogov članic in članov sindikata, pohval, pa tudi kritike, v drugih pa zopet ugotovitve, da še nismo storili vsega, kar bi morali in kar je v korist delovne organizacije in sindikata ter članstva. Z vso doslednostjo je sindikalna organizacija podprla uveljavitev dveh inovacij, pa tudi druga prizadevanja, ki zahtevajo vso podporo strokovnih služb in družbenopolitične iniciative v kolektivu, ki ni zadovoljen samo z nekaj uspehi, ker so v njem sile, ki so sposobne ustvarjati k doseženemu še novosti.« Letos do 30. aprila bodo končana gradbena in druga dela na objektih II. faze Ptujskih toplic: na zimskem kopališču s plavalnim bazenom 25 krat 12,5 m, otroškem bazenu 12,5 krat 6 m, masažnem bazenu ter na prostoru za sončenje, saunah, prhah, sanitarijah in drugem. Do tega časa bodo gotovi tudi gostinski prostori, restavracijski sobi, kuhinja z vsemi pomožnimi prostori, gostinska terasa, letno plesišče, letna točilnica in drugi prostori. Po informaciji Občinskega sveta Zveze sindikatov, organizatorja prvomajske proslave, bo prvomajska prireditev v soboto, 30. aprila 1977 na prostoru Ptujskih toplic, ki bo tudi otvoritev. VLADO SERNC, konstrukter v TOZD Tehnoservis Kmetijskega kombinata Ptuj od 1974. leta: »Sindikalno delo v TOZD Tehnoservis je v 1976. letu dobilo ugodno oceno, glede na razne izpolnjene želje članstva, na upoštevane predloge in pobude članic in članov za boljšo proizvodnjo in usluge, na uspele delovne akcije za Posočje in za posojilo za ceste kot tudi za vse pozornosti do članstva in drugo, kar smo prevzeli med svoje delovne obveznosti in smo jih tudi dosledno izpolnili. Za letošnji delovni program prav gotovo nismo predvideli vsega, kar bo tudi na sindikalnem področju potrebno storiti. Ob pravilnem in pravočasnem tolmačenju vseh nejasnosti nam ne bo težko storiti več kot zahtevajo naše letošnje obveznosti. Kot podpredsednik izvršilnega odbora in kot sekretar osnovne organizacije sindikata TOZD Tehnoservis ter kot predsednik odbora za medsebojna razmerja in kot član komisije za družbeni standard v TOZD Tehnoservis KK Ptuj se zavedam, da se večina članov sindikalne organizacije v raznih težavah in vprašanjih rada posvetuje s sindikalnimi delavci ter rada sprejme priporočila in pomoč, ki jim pomagajo rešiti njihove težave. Na drugi stra- Asfaltiranje na strehi objektov zimskega bazena DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE Delo konference osnovnih organizacij sindikata v 1.1976 V AGROKOMBINATU MARIBOR PRI PREGLEDU DELA KONFERENCE IN OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA UGOTAVLJAMO, DA SE SINDIKAT NI ZADOVOLJIVO VKLJUČIL V DINAMIČNA DOGAJANJA, V KATERIH SE NAHAJA AGROKOMBINAT MARIBOR IN ŠE POSEBEJ TOZD KMETIJSTVO. OCENA DELA Vzrok za tako stanje je deloma v kadrovskih spremembah v izvršnem odboru, saj sta se v tem letu praktično zamenjala dva predsednika, nekaj časa pa smo bili brez predsednika in namestnika. Vendar je to le površno opravičilo. Če smo dovolj samokritični, moramo priznati, da bi tudi brez predsednika konference sindikat moral pokazati več aktivnosti, še posebej, ker so osnovne organizacije v vsakem obratu. Priznati moramo, da se vodstvo osnovnih organizacij sindikatov po obratih le malo ukvarjajo z globljo sindikalno problematiko, ampak le z njenim lažjim delom, kot je zbiranje finančnih sredstev, z raznimi gospodarskimi dejavnostmi in organiziranjem izletov. Ne mislimo tega obsojati, vendar želimo le opozoriti, da delo sindikata ni samo to. V zvezi z zakonom o združenem delu želimo opozoriti le na določilo, ki pravi, da mora biti sindikat obveščen o vseh važnej-šil gospodarskih odločitvah, tako glede splošne usmeritve, kot tudi tistih, ki so v zvezi z investicijskimi vlaganji in večjo nabavo. To določilo nas bo obvezovalo, da ne bomo sindikati več samo pasivno obveščeni o gospodarskih dogajanjih v OZD, ker bi se praktično s tem iz dogajanj izključili, ampak bomo morali do teh smernic in predlogov zavzeti stališča. V preteklem letu je bilo življenje kombinata v organizacijskem smislu precej burno. Iz njegovega sklopa se je odcepila TOZD Kmetijska zadruga Maribor. O-snutek zakona o združenem delu pa je dal tudi končni impulz za reorganizacijo TOZD Kmetijstvo. Vso to vrenje je zahtevalo precej angažiranja, v katerem pa smo se sindikati doslej premalo vključili. Sam proces konstituiranja še ni končan. Sprejeti so šele samoupravni sporazumi o združitvi dela v temeljne organizacije. Pred temeljnimi organizacijami pa je še sklenitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih odnosih delavcev temeljnih organizacij in delavcev delovne skupnosti skupnih služb. Posebno pomemben je za sindikate samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo, posebno tiste njegove določbe, ki predvidevajo enotno urejevanje pravic in obveznosti iz dela v vseh temeljnih organizacijah. Določeno je tudi, da naj bo ovrednotenje delovnih mest opravljeno po enakih kriterijih, da se ne bi dogajalo, da bi bili delavci že pri začetnik osnovah, v različnih temeljnih organizacijah, za isto delo različno nagrajeni. Take tendence se bodo pri posameznikih prav gotovo pojavljale, vendar moramo biti sindikati s pomočjo zveze komunistov dovolj budni, da jih bomo pravočasno opazili in dovolj močni, da se jim bomo uprli. S formiranjem novih temeljnih organizacij pa delo sindikata ne bo končano. ORGANIZIRANJE KONFERENCE SINDIKATA V zvezi z reorganizacijo TOZD Kmetijstvo bo nujno tudi reorganizirati konferenco osnovnih organizacij sindikata. Osnovne organizacije bi tudi v prihodnje Določena so bila osnovna področja dela v osnovnih organizacijah in konferenci: — organizacijsko izpopolnjevanje osnovnih organizacij; — dvig produktivnosti dela; — samoupravno planiranje; — rast osebnih dohodkov, ki bo odvisna od rasti produktivnosti; — delitev dohodka z opredelitvijo, da jačamo poslovni sklad in da dvigamo družbeni standard; — razvijanje neomejene solidarnosti (izobraževanje, sklad skupne porabe, enotna stanovanjska politika); — večja skrb za delovnega človeka; ostale po obratih. Vsaka temeljna organizacija pa mora organizirati konferenco, ki bo skupno s TOZD Gozdarstvo tvorila konferenco osnovnih organizacij sindikata Agrokombinata. REŠEVANJE PROBLEMATIKE Pri oceni dela sindikata v preteklem letu pa ugotavljamo, da smo se premalo ukvarjali s problematiko delovnih pogojev, stanovanjsko problematiko, kadrovskimi problemi, rekreacijo, medsebojnimi odnosi in drugim. Delovni pogoji in njihovo preučevanje, posebno varstvo pri delu, varstvo žena, zlasti mater, mladine ter problem toplih malic bi morali biti stalna skrb sindikatov. Ugotoviti moramo, da razmere na tem področju niso najbolj zadovoljive. Prav gotovo je bistveni vzrok nizka akumula-tivnost kmetijstva, ki ne zagotavlja dovolj sredstev, da bi lahko na tem področju naredili bistvene premike. Prav gotovo pa je precej tudi subjektivnih vzrokov. Toplo malico so organizirali le v redkih organizacijskih e-notah, čeprav bi morali razmisliti o organiziranju toplih obrokov v vseh obratih. Stanovanjska problematika v delovni organizaciji ni tako pereča, čeprav je v Agrokombinatu veliko neprimernih stanovanj. Pretežni del stanovanjskega sklada je porabljenega. Najemnine — izobraževanje samoupravljanja; — športna in rekreativna dejavnost; — razvijanje kulturnega življenja; — priprave na 15. obletnico Kmetijskega kombinata Ptuj; — organiziranje aktivov mladih delavcev. Na prvi seji je bilo izvršeno tudi kadrovanje za predsednika skupnega delavskega sveta kombinata, za predsednike odborov za kadre, za družbeni standard in delavsko kontrolo. Na naslednji seji konference so bile ocenjene volitve, analizirano je bilo delo v osnovnih organizacijah sindikata, s pou- ne zadoščajo niti za najnujnejše tekoče vzdrževanje, čeprav so skoraj vsi objekti potrebni temeljitega investicijskega posega. Sredstev pa ni moč dobiti, ker temeljna organizacija Kmetijstvo že nekaj let ni formirala sklada skupne porabe za prosto razpolaganje, iz katerega bi edino bilo možno popravila financirati. Kadrovski problemi v delovni organizaciji so veliki. Manjka nam kvalificiranih delavcev v neposredni kmetijski proizvodnji, posebno v sadjarstvu in vinogradništvu. Primanjkuje pa tudi visokošolskega kadra vseh u-smeritev, kar pa tudi s štipendijsko politiko v kratkem času ne bomo mogli zadovoljivo rešiti. Če ocenjujemo delo sindikata v preteklem letu, ne moremo mimo gospodarskih oziroma poslovnih rezultatov, ki smo jih v tem letu dosegli. V tem času nas je poleg spomladanske pozebe najbolj prizadela suša. Zaradi nje smo utrpeli precejšnjo škodo. Kot smo samokritično priznali, delo konference osnovnih organizacij sindikata v preteklem letu ni bilo najbolj učinkovito. Zavedamo se, da je pred nami veliko nalog in da bomo morali v bodoče na sindikalnem področju veliko več delati, da bomo tudi izpolnili naloge in potrdili zaupanje, ki nam jih družba nalaga m od nas pričakuje. darkom, da mora biti delo ustvarjalno in samoupravno, ne pa samo kritizersko. Člani konference so se seznanili z nalogami za izvedbo razprave o osnutku zakona o združenem delu. Kasneje so potekale intenzivne priprave za izvedbo analize stanja in izvedbo razprave zakona o združenem delu. Eno izmed naslednjih sej so posvetili gospodarski situaciji v kombinatu in posameznih TOZD, razpravi o problemu zalog, delovne discipline, bolniških izostankov in drugo. Na tretji seji konference os-novih organizacij sindikata so potekale intenzivne priprave za izvedbo analize stanja in izvedbo razprave o osnutku zakona o združenem delu. Prav tako je bila izražena polna solidarnost prizadetim na potresnem območju. Naslednja seja je bila posvečena gospodarski situaciji v kombinatu in posameznih TOZD, razpravljali so o problemu zalog, delovne discipline in o bolniških izostankih. Obravnavali so proble- V KMETIJSKEM KOMBINATU PTUJ V PRETEKLEM LETU JE BILO DELO KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ PRECEJ ŽIVAHNO. NA PRVI SEJI JE BILO OPRAVLJENO KONSTITUIRANJE, IZVOLJENO JE BILO DELOVNO PREDSEDSTVO KONFERENCE, IZVOLJENI SO BILI PREDSEDNIKI RAZLIČNIH KOMISIJ (KOMISIJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO, ZA EKONOMSKA VPRAŠANJA, DRUŽBENI STANDARD, ZA SPLOŠNI UUDSKI ODPOR IN SAMOZAŠČITO IN ZA DELO Z MLADINO). V DELOVNEM NAČRTU ZA LETO 1976 SO ČLANI KONFERENCE DALI POUDAREK NA TEM, DA JE V OSNOVNIH ORGANIZACIJAH POTREBNO POŽIVETI DELO. KADROVSKE SPREMEMBE me delegacij, analizirali izvajanje samoupravljanja, sprožili akcijo vpisa posojila za ceste, akcijo za pripravo referenduma o izgradnji srednješolskega centra v Ptuju. Ena izmed prihodnjih sej je bila posvečena samoupravnemu sporazumevanju, gospodarski situaciji in gospodarjenju. Kljub uspešnemu delu osnovnih organizacij so se pojavljale posamezne slabosti. Organiziranost sindikalnih organizacij ni bila dosledna, saj bi moralo biti vse delo v osnovnih organizacijah sindikata in v sindikalnih skupinah, ki so istočasno informativne skupine. Slaba udeležba na sestankih pomeni organizacijsko slabost in malomarni odnos do dela. GOSPODARJENJE Gospodarska gibanja v večini primerov niso zadovoljiva. Ugoden finančni rezultat v nekaterih TOZD ni vedno rezultat povečane proizvodnje in boljše kvalitete. Še vedno se malomarno obnašamo do proizvodnje. SAMOUPRAVNO PLANIRANJE Prav tako je veliko nerešenih stvari na področju samoupravnega planiranja. Plani se pogosto sprejemajo le formalno, brez poglobljenih analiz in razprav in so zaradi tega večkrat nerealni. Delavci se vse premalo zavedamo svoje odgovornosti in zakonske obveze do realnosti plana ter, da nas samoupravno sprejeti plan tudi zavezuje. SOLIDARNOST se je dobro odražala, tako znotraj Kmetijskega kombinata Ptuj kot tudi navzven. Dogaja pa se, da skušajo v posameznih TOZD to solidarnost razbiti, predvsem na ta način, da se formira sklad skupne porabe v vsaki TOZD. IZOBRAŽEVANJE SAMOUPRAV-LJALCEV IN SINDIKALNIH VOD-ŠTEV V letu 1976 je bilo na tem področju malo narejeno, vendar predlagajo, da se v letu 1977 pripravi izobraževalni program. IZVAJANJE SINDIKALNE LISTE Pri izvajanju sindikalne liste so se pojavile številne težave, predvsem neenotni pristopi posameznih TOZD. ŠPORTNA IN REKREATIVNA DEJAVNOST je bila v letu 1976 uspešna, kar nam kažejo doseženi rezultati. V letu 1977 bi naj razvijali tudi druge oblike rekreacije, kot so organizacija trim treninga, kolesarjenja, plavanja za vse člane kolektiva in drugo. KULTURNA DEJAVNOST V letu 1976 je bilo organiziranih več kulturnih prireditev v posameznih TOZD in v delovnih enotah. Sprejet je bil sklep, da vsaka osnovna organizacija imenuje poverjenika za kulturo. DELO MLADIH Aktiv mladih je potrebno organizirati kot obliko dela v vseh akcijah sindikata, iz njega črpati perspektivne kadre in jih izobraževati ter pripravljati za uspešno vodenje samouprave. IZLETI Za posameznega člana osnovne organizacije sindikata je znašal delež sredstev za izlet v letu 1976 55,00 din. Predlagali smo, da ta sredstva združimo, kakor tudi sredstva namenjena zaključku poslovnega leta in jih namenimo za soudeležbo pri izgradnji objekta, kjer bi uredili tudi sindikalno dvorano za rekreacijo in trim kabinet za člane osnovnih organizacij sindikata kombinata. Iz vsega navedenega vidimo, da je bilo delo konference in posameznih osnovnih organizacij sindikata v letu 1976 precej razgibano. Veliko nalog je bilo zastavljenih in jih bo potrebno v letu 1977 uresničiti. »KOŠAKI« TMI MARIBOR Prišli v mesecu marcu 1977: Jurij Zagoranski. Josip Majhen, Ivan Pogorevc, Franc Soršak, Janez Hedžet, Marjan Knuplež, Anton Krajnc, Silvo Krajnc, Vladko Pišek, Anton Rojht, Mirko Korpar, Bojan Očko, Milan Vuče-novič, Cene Petreski, Majda Kapun, Srečko Vandur. Odšli v mesecu marcu 1977: Zvonko Velca (JLA), Cvetka Kniplič, Hajrudin Beganovič, Anton Budja, Branko Cajnko, Bojan Zupančič, Šime Tole, Alojz Zagoranski, Radovan Bukovec, Kondrad Mikiš, Silvester Polc. KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ * 1 2 3 PRIŠLI V FEBRUARJU 1977 TOZD KLETAR. »Slov. gorice« 1. Dragan MURKO TOZD TEHNOSERVIS 1. Vladimir KORITNIK TOZD MLEKARNA 1. Jožef CUCEK Delovna enota PRAGERSKO 1. Otmar DVORŠAK ODŠLI V FEBRUARJU 1977 TOZD TEHNOSERVIS 1. Dušan BJEGOVIČ Obrat KOOPERACIJA 1. Tilčka GOMBOC — umrla TOZD Gostin. »Haloški biser« 1. Hilda NOVAK 2. Marija EKART 3. Ivica H UŠ TOZD Gostin. »BREG« 1. Štefka lijevec Delovna skup. skup. služb 1. Majda SOK 2. Živorad MARINKOVIČ DE PTUJ 1. Franc FLEGERIČ 2. Mirko ROŠKAR DE ZAVRČ 1. Ivan MILOŠIČ — umrl DE PODLEHNIK 1. Anica HOMICKI — upokojena 2. Ivan URATNIK AGROKOMBINAT LENART Odšli v mesecu februarju 1977: TOZD Transportservis Lenart: Franc Kramberger Obrat Kooperacija — kmetijstvo Lenart: Ivo Knuplež Delovna skupnost skupnih služb: Ervin Štoger AGROKOMBINAT MARIBOR PRIŠLI V FERUARJU 1977: PE Ljubljana: Zlatko Sinkovič, Uzejr Kadič Strojna postaja: Alojz Repič, Stanislav Golob, Milan Bolob Obrat Pekre: Cvetka Brbre Del. Radvanje: Marjan Amon Obrat Košaki-Kamnica: Marjan Vesjak PRIŠLI V MARCU 1977: Obrat Pekre: Alojz Libman, Del. Radvanje: Stanko Žunko Obrat Svečina: Štefka Kočet, Jakob Kukovec, Konrad Topler, Jožica Duh, Marija Brus, Jožefa Ferk, Ivana Knuplež, Jožefa Majer, Marija Krajnc, Marija Petrič, Frančiška Kraut Hladilnica: Zeihija Bečič, Dra-goslav Pavlovič ODŠLI V FEBRUARJU 1977: Strojna postaja: Janez Benko, Anton Hrovat, Jože Boršič Obrat Jarenina: Ivan Hetiši Obrat Pekre: Stanko Cehtl Obrat Svečina: Jože Hribernik, Marjan Kraut Hladilnica: Alojz Pendl Obrat Košaki-Kamnica: Marjan Vesjak, Ernest Gole ODŠLI V MARCU 1977: Strojna postaja: Emil Črešner Jarenina: Antun Farkaš Del. Radvanje: Alojz Kralj Rače-Radvanje: Slavko Mileč Košaki: Dragica Letonja, Avgust Kopčič (JLA), Anton Jam-brožič Trgovina, Part. 6: Kamilo Partlič Uprava: Olivija Hafner, Rozalija Simonič, Miran Treplak (JLA) Stališča in zaključki problemske razprave o pedagoških in znanstvenih delovnih organizacijah in strokovno-pospeševalnih dejavnosti, ki je bila 25. februarja 1977 v Mariboru 1. Samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja kmetijstva SR Slovenije za obdobje 1976—1980 nalaga kmetijstvu podravske regije zahtevne naloge, katerih izpolnitev je v veliki meri odvisna od ustreznega števila strokovno in družbeno obveščenih kadrov na vseh nivojih. 2. Kljub pomanjkljivim številnim podatkom o kadrovskih potrebah pa sedanje ocene kažejo na deficitarnost kmetijskih in živilskih kadrov na vseh ravneh. To narekuje nujnost takojšnjega pristopa k realizaciji zastavljenih ciljev usmerjenega izobraževanja. 3. Bistvene naloge, ki iz teh ugotovitev izhajajo, so: — tesnejša povezava vseh kmetijsko-živilskih, vzgojno-izobraže-valnih organizacij v enoten center usmerjenega izobraževanja za agroživilstvo, v katerega bi povezali vse ravni izobraževanja, od šol za kmetovalce, preko tehniške, pa vse do visoke kmetijske šole; — z usklajenimi učnimi načrti in programi bo omogočena vertikalna povezava šol in absolventom izboljšan prehod na višjo stopnjo; — v zvezi s tem je potrebno Višji agronomski šoli v Mariboru dati vso podporo pri njenih prizadevanjih za izpopolnitev in prehod v visoko šolo in tako dejansko omogočiti izobraževanje kadrov vseh nivojev v okviru bodočega centra, to je od poklicnih in vse do visokošolskih. 4. Center usmerjenega izobraževanja za agroživilstvo, ki bo povezoval vse kmetijske in živilske šole, se bo moral programsko prilagoditi potrebam združenega dela in izobraževati kadre v rednem izobraževalnem procesu, posebno pozornost pa posvetiti izobraževanju ob delu. Center se bo moral trdneje in na dohodkovni osnovi povezati z združenim delom, preko svobodne menjave dela, v posebni izobraževalni skupnosti za agroživilstvo. Ob tem pa je razmisliti tudi o ustanovitvi temeljne posebne izobraževalne skupnosti. 5. Za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih organizacij pa je nujno, bolj kot doslej zagotoviti ustrezno materialno osnovo (sodobna tehniška oprema, učni prostori, funkcionalne učilnice in delavnice ipd.). 6. Strokovna pospeševalna služba se mora kadrovsko okrepiti, da bo sposobna prevzevati in izpolniti vse naloge, ki jih ima pri razvoju kmetijstva in pri preobrazbi vasi. Za njeno uspešno delovanje je potrebno zagotoviti širšo materialno osnovo v okviru skupnosti za pospeševanje kmetijstva, preko katerih bi bili v sofinanciranje razvojno-pospeševalne službe vključeni razen občin in kmetijskih organizacij tudi živilsko-predelovalna industrija in živilska trgovina. (Nadaljevanje z 19. str.) 7. Raziskovalna dejavnost se mora vključiti v reševanje konkretne problematike, ki spremlja razvoj kmetijstva in živilstva. Razen tehnoloških in bioloških problemov pa bo treba v raziskave vključiti tudi tematiko nastajajočih družbeno-ekonomskih odnosov, ki so pomemben faktor nadaljnjega razvoja kmetijstva. Raziskovalne skupnosti (občinske, področne in republiška) morajo postati trdna vez med združenim delom in izvajalci raziskav, pri čemer se morajo v večji meri uveljavljati dohodkovni odnosi. Zaradi obsežnosti nalog bo za njihovo realizacijo treba vključiti čim širši krog za tako delo usposobljenih kadrov, iz raziskovalnih, pedagoških in proizvodnih organizacij, ki bi jih osnovni nosilec raziskovalne dejavnosti v regiji — Višja agronomska šola v Mariboru — povezovala in organizirala v delovne skupine za posamezne naloge. STALIŠČA IN ZAKLJUČKI PROBLEMSKE RAZPRAVE O PLANIRANJU IN DOHODKOVNIH ODNOSIH NA PODROČJU AGROŽIVILSTVA, KI JE BILA 21. FEBRUARJA 1977 V MARIBORU 1. Zbor se v celoti strinja z vsebino gradiva predsedstva republiške konference SZDL »Zagotavljanje pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva, uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov in preobrazba vasi v srednjeročnem razvoju 1976—1980«. 2. Razvojne programe vseh organizacij združenega dela kmetijstva in predelave v podravski regiji moramo pregledati in uskladiti z obveznostmi, ki jih imamo po samoupravnem sporazumu o temeljih plana razvoja kmetijstva SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Poleg uskladitve teh programov med organizacijami združenega dela moramo pripraviti program razvoja nekaterih panog, za katere imamo naravne pogoje za proizvodnjo in so deficitarne. 3. Vzpostavitev dohodkovnih odnosov je naslednje pomembno področje nalog, ki jih moramo realizirati v okviru obeh SOZD, to je SOZD KPK in SOZD TIMA, pa tudi z drugimi organizacijami združenega dela izven teh SOZD in območja, zlasti za tiste proizvode ali pridelke, ki jih predelava oziroma trgovina na tem območju ne more zaradi prevelikih količin plasirati. 4. Glede oblik organiziranosti, ki so bile v razpravi tudi nakazane, so nekateri razpravljale! menili, da se v prehodnem obdobju krepita obe SOZD (SOZD KPK in SOZD TIMA) in da se ob uresničevanju zakona o združenem delu in uveljavljanju dohodkovnih odnosov sam po sebi začenja proces povezave v enotno SOZD kmetijstva, živilske predelovalne industrije in trgovine v podravski regiji. Podpira se povezovanje delovnih organizacij v logične asociacije, t. j. takšne SOZD, v katerih že ob združitvi obstojajo možnosti za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov ter pogoji za skupno dolgoročno in soodvisno programiranje proizvodnje ter racionalno delitev dela. Skupnemu cilju, pridelati čimveč hrane po primerni ceni, je nujno podrediti še vedno prisotne podjetniške interese organizacij združenega dela. 5. Zbor podpira koncept združevanja kmetijskih zadrug v Mariboru in povezovanje nove kmetijske zadruge v agroživilski SOZD. 6. Obe sestavljeni organizaciji združenega dela morata sodelovati in razvijati dohodkovne odnose. Medsebojne poslovne odnose razvijata obe SOZD v poslovnih skupnostih TOZD in delovnih organizacijah. 7. Ne glede na število SOZD agroživilske dejavnosti v podravski regiji (če jih delavci v združenem delu želijo) zbor podpira predlog, da se vzpostavi koordinacijsko telo oziroma samoupravni organ, ki bo koordiniral delo med SOZD v regiji in SOZD Pomurka ABC. Takšna povezanost je nujna zaradi tega, ker nosi podravska in pomurska regija največji delež obveznosti v razvojnem programu kmetijstva in živilske industrije za srednjeročno obdobje. Zbor predlaga, da se pri medobčinskem odboru gospodarske zbornice ustanovi operativno koordinacijsko telo z nalogo, da znotraj asociacij združenega dela skrbi za uresničevanje sprejetih nalog ter zagotovi usklajeno programiranje in razvoj kmetijstva v severovzhodni Sloveniji. Za delovno skupino dr. Štefan Bauman ZAKLJUČKI IN STALIŠČA PROBLEMSKEGA POSVETA O PRESKRBI POTROŠNIŠKIH CENTROV, KI JE BIL V MARIBORU 10. MARCA 1977 1. V predloženem programu obdelana problematika in kritična analiza stanja na področju oskrbe s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi v občini Maribor in regiji ugotavlja in potrjuje nezadovoljivo oskrbo in nezadostno organiziranost proizvodnje, predelave in prometa blaga s prehrambenimi proizvodi, zlasti še s sadjem in zelenjavo. 2. Znana stališča in izhodišča CK ZKJ, da predstavlja izboljšanje materialnih pogojev dela in življenja prebivalstva enega od temeljnih ciljev naše družbenoekonomske in socialne politike ter glede na realno ugotovljeno stanje na področju oskrbe v občini Maribor in regiji, postavlja pred skupščine družbenopolitičnih skupnosti in vse subjekte, ki so osnovni nosilci oskrbe neodložljive družbenopolitične zadolžitve in konkretne naloge. 3. Sprejme se osnovna programska usmeritev, na temelju katere mora postati oskrba prebivalstva s kmetijskimi in prehrambenimi dobrinami trajna družbena skrb in odgovornost vseh subjektov, ki so osnovni nosilci teh nalog v občini in regiji. Na področju primarne proizvodnje, predelave, organiziranja transporta in prodaje dobrin za oskrbo prebivalcev mora biti zagotovljen trajen družbeni vpliv, ki mora v celoti zajemati sedanje podjetniške kupoprodajne odnose in interese. Zagotoviti je treba tudi v programu predvideno organizirano vključevanje potrošnikov pri programiranju in usklajevanju vseh vprašanj, ki so vezana na interese potrošnikov. 4. V predloženem programu predvidena izhodišča, na osnovi katerih so konkretne aktivnosti, organizacijske naloge in naložbe usmerjene srednjeročno in v smeri dokončne rešitve vseh temeljnih problemov za boljšo oskrbo v občinah in regiji, so pravilna. Pri tem pa je glede na zatečeno kritično stanje, zlasti glede oskrbe s sadjem in zelenjavo potrebno programirati takojšen začetek ukrepov, ki se bodo realizirali v dveh fazah. Razprava na posvetu je potrdila dolgoročno usmeritev, začrtano v gradivu, hkrati pa opozorila na takojšnjo in racionalno koriščenje obstoječih zmogljivosti. Dograjevanje pridelovalnih, predelovalnih ter drugih zmogljivosti mora sloneti na smotrnem in ekonomično opravičenem vlaganju za organiziranje in funkcioniranje oskrbovalnega centra. 5. Da bi se odpravili nekateri najobčutljivejši problemi na tržišču, zlasti sadja in zelenjave in na področju cen pri oskrbi prebivalstva, je potrebno takoj sprejeti ustrezne ukrepe za sanacijo sedanjega stanja, ki so v bistvu zajeti v prvi fazi operativnega programa in med katerimi je potrebno upoštevati zlasti naslednje: — dopolnitev in končna redakcija, sprejem in podpis predloženega osnutka družbenega dogovora o zagotovljeni preskrbi prebivalstva v občinah in regiji, tako v okviru občine Maribor, kot tudi v ostalih občinah na gravitacijskem območju; — ustanovitev samoupravne interesne skupnosti za organizirano proizvodnjo in preskrbo prebivalstva občine Maribor in gravitacijskega območja s kmetijsko prehrambenimi proizvodi ter dopolnitev, končna redakcija in sprejem — podpis predloženega osnutka samoupravnega sporazuma; — dopolnitev, sprejem in podpis predloženega osnutka samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za izgradnjo oskrbovalnega centra; — ustanovitev poslovne skupnosti za sadje in zelenjavo — dopolnitev in končna redakcija ter podpis predloženega osnutka ustreznega sporazuma; — dopolnitev in končna redakcija, sprejem in podpis predloženega osnutka sporazuma o formiranju in smotrni uporabi rizičnega sklada za potrebe samoupravne interesne skupnosti; —- takoj začeti izvajati vse naloge v zvezi s planiranjem potrebnih količin, sklepanjem dolgoročnih pogodb na dohodkovnih odnosih, predvsem med nosilci oskrbe s sadjem in zelenjavo; — preučiti dosedanjo organiziranost primarne proizvodnje, trgovine, predelovalnih, hladilnih in skladiščnih zmogljivosti v občinah in regiji ter opredeliti naloge v zvezi s sprejetim programom oskrbe prebivalstva. 6. Takoj je potrebno začeti izvajati ustrezne ukrepe, ki so potrebni za realizacijo 2. faze operativnega programa, katerega realizacija bo pomenila ustreznejšo in dokončno ter kvalitetno realizacijo programirane organiziranosti in materialne osnove za boljšo oskrbo prebivalstva v gravitacijskem območju. Naloge druge faze operativnega programa, ki se morajo začeti realizirati takoj, so zlasti naslednje: — organizacijska, kadrovska in materialna usposobitev nosilca izgradnje oskrbovalnega centra v Mariboru pri realizaciji in upravljanju, v katerem bodo direktno sodelovali proizvajalci, obdelovalci in distributerji s trgovsko mrežo ter industrijsko predelavo. Pri formiranju poslovne politike pa bodo sodelovali tudi potrošniki; — priprava za konkretizacijo in realizacijo samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev, ki bodo usmerjena v izdelavo ustreznih investicijskih programov in v izgradnjo oskrbovalnega centra; — usklajevanje že sprejetih srednjeročnih razvojnih programov vseh delovnih organizacij, ki bodo bodoči nosilci oskrbe v občinah in v širšem gravitacijskem območju; — usklajevanje in izvajanje z družbenim dogovorom sprejetih obveznosti občinskih skupščin in poslovnih bank. 7. Ustrezna organiziranost, proizvodnja in ostali elementi s področja oskrbe prebivalstva v regiji morajo dobiti v sprejetem programu odgovarjajoče mesto v letnih in srednjeročnih planskih aktih in v konkretnih razvojnih programih vseh nosilcev oskrbe v gravitacijskem območju, med katere štejemo poleg temeljnih družbenopolitičnih skupnosti in Medobčniskega odbora gospodarske zbornice SRS za Podravje še vse TOZD in OZD primarne proizvodnje in predelave, vse TOZD in OZD ustreznega dela trgovine, banke, individualne proizvajalce in organizirane potrošnike. 8. Vsi nosilci oskrbe prebivalcev morajo s konkretnimi tekočimi programskimi usmeritvami in s sinhroniziranimi akcijami vseh odgovornih in sodelujočih ter z ustrezno družbeno pomočjo zagotoviti izvajanje sprejetega programa za izboljšanje oskrbe prebivalstva s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi. Za vse je to obveza, ki jo morajo sprejeti vsi sodelujoči in odgovorni kolektivi ter posamezniki kot svojo družbeno in ekonomsko obveznost do delavskega razreda in družbe. Delovna stališča problemske razprave O SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI IN SAMOUPRAVNIH ODNOSIH NA PODROČJU AGROŽIVILSTVA NA OBMOČJU MARIBORSKE REGIJE 1. V Ustavi SFRJ in SRS ter v zakonu o združenem delu je nakazano in določeno, da je potrebno storiti vse, da se v kmetijstvu izvršijo temeljite spremembe v organiziranosti tako, da bomo lahko pridelali več kvalitetnejše in cenene hrane. 2. Sporazum o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilske industrije SRS za obdobje 1976—1980 je v svoji vsebini že nakazal razvojne usmeritve, programe proizvodnje ter plasmaje, kar pomeni, da stoji pred slovenskim kmetijstvom velika in odgovorna obveza, da se organiziramo tako, da bomo te cilje lahko dosegali v najkrajših rokih, kakor tudi v večji in cenejšji proizvodnji. 3. Z dosedanjo organiziranostjo nismo v celoti zadostili potrebam široke potrošnje v preskrbi s kmetijskimi proizvodi. 4. Agroživilsko celoto v po -dravski regiji je potrebno povezati po proizvodnji, samoupravnih in dohodkovnih odnosih. 5. Organizacijsko obliko je potrebno dokončno zasnovati v eno SOZD. Začasno razvijati obe SOZD in končno se povezati v eni SOZD v podravski regiji. 6. V enotno SOZD podravske regije vključiti vse delovne organizacije kmetijstva, živilske industrije ter trgovine s kmetijsko prehrambnimi artikli. 7. SODZ, posamezne delovne organizacije in TOZD se lahko povezujejo v in izven regije z ustreznimi SOZD, delovnimi organizacijami in TOZD. 8. Delovne organizacije ostanejo fizično povezane v sedanjih organizacijskih oblikah, če pa so podani pogoji, se naj povežejo po dejavnostih, od primarne proizvodnje, preko predelave, do potrošnje. 9. Kmetijske zadruge in TOZD oziroma TOK (temeljne organizacije kooperacije) se organizirajo v skladu z zakonom o združenem delu. 10. V sedanjih delovnih organizacijah je nujno povezati proizvodnjo, predelavo in trgovino, med njimi uresničiti določeno kvaliteto pristnih dohodkovnih odnosov, ob ustrezni kvaliteti samoupravne organiziranosti. 11. Dohodkovni odnosi morajo biti temelj samoupravnega organiziranja. Sedanje komercialne odnose je potrebno zamenjati s samoupravnimi sporazumi, v katerih bodo natančneje določeni medsebojni dohodkovni odnosi in soodvisnost, od primarne, preko predelave, do potrošnje. 12. TOZD, TOK in TZO morajo zagotoviti takšne odnose, da bo lahko proizvajalec resnično odločal o novoustvarjeni vrednosti, njeni delitvi in o odnosih, ki nastajajo pri tem. 13. V delovnih organizacijah in SOZD moramo onemogočiti monopolne odnose ter vse oblike morebitnega izkoriščanja in oblasti, ki bi zmanjševala vlogo samoupravljanja in odločanja v TOZD, TOK in TZO. * 1 2 3 4 Na osnovi gradiva, uvodnih besed in razprave so bila sprejeta naslednja stališča in priporočila: 1. Potrjena je bila ocena, da so posamezne TOZD Kooperacija, ki zajemajo območje celotne občine (tj. v občini Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica) prevelike, zaradi obsežnosti območja pa preveč odmaknjene od kmetov in ne zagotavljajo uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti kmetov. 2. V razpravi je bilo potrjeno stališče, da se sedanje TOZD (obrati kooperacije) v navedenih občinah oblikujejo v kmetijske zadruge. Na osnovi ocene samoupravne organiziranosti v občinah in v samoupravnih organih TOZD Kooperacije ter na osnovi javne razprave s kmeti, se oblikujejo temeljne zadružne organizacije (TZO). TZO bi naj na območju ene, dveh in izjemoma več krajevnih skupnosti organizirala in opravljala kooperacijsko proizvodnjo v okviru proizvodnih skupnosti, odkup kmetijskih pridelkov in ne-kooperacijske proizvodnje, oskrbo z reprodukcijskim materialom in potrošnim blagom, organizirala hranilnokreditno in pospeševalno službo in druge dejavnosti, ki neposredno služijo opravljanju osnovnih nalog take kmetijske zadruge kot jo želimo organizirati, skladno z določili zakona OZD in drugimi dokumenti. 3. V razpravi je bilo potrjeno stališče, da ima od omenjenih in analiziranih delovnih organizacij pogoje, da ustanovi TZO Kooperacija samo Perutnina Ptuj. 4. Sedanje enovite kmetijske zadruge se morajo samoupravno organizirati v skladu z zakonom o združenem delu (vprašanje lastne proizvodnje, raznih usluž-nostnih dejavnosti v okviru zadruge in skupne službe), torej OZD, TZO in skupne službe. 14. Družbenopolitične organizacije, vodilni in strokovni delavci morajo biti nosilci in tolmači zakona o združenem delu, da bodo delovni ljudje lažje spoznali njegovo vsebino ter jo uresničevali v življenju, v vsakdanji praksi. 15. Primarna naloga vseh delavcev ni samo zagovavljanje dela in dohodka, temveč tudi pri problemih zdravstva, šolstva, otroškega varstva, socialne politike, kulture itd., kar še posebej velja za podeželje oziroma krajevne skupnosti. 16. Celotno politiko nagrajevanja je potrebno zasnovati na nagrajevanju po delu, ki mora biti rezultat višje produktivnosti, večje in kvalitetnejše proizvodnje, boljše izrabe delovnega časa., racionalnejše porabe surovin in delovnih sredstev ter minulega dela, kakor tudi boljše usposobljenosti delavcev. 5. Modela samoupravne organiziranosti, ki bi ga lahko neposredno prenesli v vsako teritorialno sredino ni, posebno glede organiziranja TZO, proizvodnih skupnosti in drugih organiziranih oblik dela, ampak je to odvisno od razsežnosti območja, vrste dejavnosti, ki je vključena v TZO, od stanja proizvajalnih sredstev kmetovalcev, od strokovnih kadrov in drugih dejavnikov, ki so pomembni in odločilni. Samoupravna organiziranost se mora tako dopolniti, da bomo samoupravljanje resnično približali kmetu in da bo možno izvajati določila zakona o združenem delu v neposredno prakso. 6. V razpravi je bil dan velik poudarek nadaljnjemu razvijanju vseh možnih oblik združevanja dela, sredstev in zemlje kmeta, s ciljem večje produktivnosti njegovega dela, doseganje večjega dohodka, s čimer se odpira možnost večje socialne varnosti. Hitrejše reševanje odprtih vprašanj pokojninsko-invalidskega zavarovanja kthetov, odprtih socialnih problemov kmečke žene — aktivne proizvajalke in otroškega varstva, bomo lahko smeleje reševali samo ob večjem dohodku kmeta samega, da bo lahko del sredstev v ta namen prispeval sam ob solidarnem združevanju sredstev vsega združenega dela. 7. Izpostavljen je bil tudi problem, da kmetijske zemljiške skupnosti v občinah prepočasi izvajajo svoje osnovne naloge, med katerimi so najpomembnejše: izdelava prostorskih planov občine in priprava potrebne študije za izdajo odloka o zaščitenih kmetijah v občini. Podrobna o-cena o tem se napravi v vsaki občini s potrebnimi zadolžitvami za vodilne kadre v zemljiških skupnostih. 8. Glede na naloge, ki izvirajo iz srednjeročnih razvojnih programov kmetijstva in živilske in- 17. V nove organizacijske oblike agrokompleksa podravske regije je potrebno vgraditi takšno kadrovsko politiko, ki bo zagotovila potrebne in vsestransko u-sposobljene kadre, ki bodo vse zastavljene naloge uspešno izvajali. 18. Zagotoviti je potrebno več sredstev za redno šolanje kadrov, posebno pozornost pa posvetiti možnostim študija ob delu. 19. Vsestransko je potrebno podpirati in ustvarjati pogoje za združevanje dela in sredstev individualnih kmetijskih proizvajalcev med seboj in z družbeno proizvodnjo. 20. Problemska konferenca v celoti podpira gradivo predsedstva RK SZDL o kmetijstvu, gozdarstvu in razvoju vasi. UDELEŽENCI PROBLEMSKE RAZPRAVE dustrije, je bil posebej izpostavljen problem prepočasnega izvajanja melioracijskih del v celotni regiji. Melioracije silno počasi napredujejo in so zelo drage, kar ja tudi ena izmed ovir, da se kmetje za to izredno težko odločajo in da nam silno počasi poteka oblikovanje melioracijskih skupnosti na terenu. Natančno bi bilo treba oceniti, kje so vzroki za tako počasno realiziranje plana melioracij in kaj storiti, da se to pospeši (ali so vzrok pomanjkanje investicijskih programov, pomanjkanje sredstev ali odnos kmetov do formiranja melioracijskih skupnosti, previsoka cena melioracijskih del in drugo). Poudarjeno je bilo, da se tu premalo angažirajo družbenopolitične organizacije, zlasti SZDL. 9. V razpravi je bilo podprto stališče, da bi morali izoblikovati program usposabljanja pospeševalne službe in neprestano usposabljanje teh kadrov, kar je seveda naloga usmerjenega izobraževanja. Številčno je pospeševalna služba po posameznih občinah šibka in bo težko zmogla nove naloge. 10. K dograjevanju samoupravne organiziranosti in oblikovanju združevanja dela, sredstev in zemlje kmetov ne smemo pristopati kampanjsko in ne površno. V razpravi so bila tudi mnenja, da smo ponekod v javni razpravi imeli konzervativen pristop razlage gradiva P RK SZDL, ki je bilo dano v javno razpravo in takšen je bil seveda odziv na terenu, ki se je odrazil v tem, da so kmetje s sedanjimi oblikami organiziranosti zadovoljni. 11. Zavzeto je bilo stališče in dana podpora, da je nujna večja povezanost vseh kmetijskih, predelovalnih in trgovskih delovnih organizacij, v okviru agroživilske-ga kompleksa v regiji in izven nje. DELOVNA STALIŠČA IN ZAKLJUČKI PROBLEMSKE RAZPRAVE o zadružništvu, ki je bila v Ormožu 28. februarja 1977 ANKETA: Kje želijo preživeti dopust naši delavci? V ČASU PRIPRAV NA LETOŠNJE LETNE DOPUSTE SMO VPRAŠALI NEKAJ TOVARIŠIC IN TOVARIŠEV IZ SOZD KPK, KJE ŽELIJO PREŽIVETI DOPUST V LETU 1977. TA VPRAŠANJA NISO NIKOGAR PRESENETILA, SAJ JE DOPUST ZA VSAKEGA ZAPOSLENEGA POMEMBNO VPRAŠANJE, KI GA REŠUJEJO NEKATERI PO NAJBOLJŠIH DOSEDANJIH IZKUŠNJAH, DRUGI PA PO NOVIH ŽELJAH IN MOŽNOSTIH ALI DRUŽINSKIH ODLOČITVAH. DOPUST JE ZA VSAKOGAR KRATEK, VENDAR ZELO VAŽEN ČAS, LOČEN OD VSAKDANJIH POSLOVNIH IN DRUŽINSKIH SKRBI IN V VEČINI PRIMEROV NAJ BO LEPA PRILOŽNOST ZA DRUŽINO, DA SE SKUPNO SPOČIJE IN OSVEŽI ZA NOVE POZNEJŠE SKRBI IN DELO. JOŽE BREZNIK: »LETOS BOMO PREŽIVELI DOPUST DOMA!« enodružinsko hišo na parceli v Selnici ob Dravi, poleg tega pa bova skrbela za najinega dvomesečnega sina Aljaža. Ko sem bil sam, sem dopust tudi preživel doma. Z ženo pa sva se najlažje odločila za dopustovanje v Fiesi in v Piranu. Vsako leto sva želela preživeti dopust v drugem obmorskem kraju. Lani sva preživela dopust v vikend hišicah Agrokombinata Maribor v Selcah. V Fiesi sva bila na dopustu ravno v času, ko je bilo vseh 10 dni lepo vreme. Tudi v Selcah nama je zelo prijalo. Tam smo preživljali dopustne dni in večere skupaj s sodelavci in znanci. Bili smo brez skrbi. Radi smo se kopali, hodili na sprehode in izlete, zvečer pa na kalamare in na ples. Po takih dopustih se je prijetno zopet vrniti na delovno mesto med sodelavce in se veseliti novih dopustnih dni.« JOŽE BREZNIK, vodja delavnice v TOZD Strojna postaja Agrokombinata Maribor od 1973. leta: »Letos bo moja družina v času dopusta ostala doma. Z ženo Stanislavo bova gradila IVAN KOGLER: »LETOŠNJI DOPUST BOM IZKORISTIL ZA SELITEV V NOVO HIŠO!« IVAN KOGLER, vodja mehanične delavnice pri TOZD Transportservis Agrokombinata Lenart od 1972. leta dalje: »Največkrat sem bil na dopustu v Puli, v domu Zveze združenj borcev NOV za Slovenijo in sem tam ostal po 10 dni. Z menoj sta bila žena Anica in sin Saško. Leta 1974 sem bil doma, naslednje leto na morju. 1976. leta smo v Sp. Porčiču začeli graditi enodružinsko hišo in sicer na ženini domačiji. Vse od leta 1969, ko sem se poročil, nisem nikamor odhajal na dopust. Z graditvijo 1972. leta so se začele skrbi in težje ter lažje delo. Potrebna je bila vztrajnost ter koristno obračanje prihrankov, da srna končno s pomočjo domačih in kredita prišli tako daleč, da se bomo letos vselili v novi dom in to ob mojem letošnjem dopustu, koncem julija ali v začetku avgusta. Potem se bomo ob sobotah ali nedeljah odpeljali na obisk. Mogoče se bomo še kdaj odpeljali do Kopra ali celo v Italijo k svojcem, za dan ali dva. Glede doma ZZB NOV v Puli in še bodočih letovanjih tam moram reči, da je tam izredno lepa okolica, udobno bivanje ter v redu preskrba. Prijetno je med starimi in novimi znanci, s katerimi se prej nikdar nismo videli, sedaj pa se poznamo, razumemo, smo vsi brez predsodkov drug o drugem, vsi z enakimi željami, občutki in pogledi na življenje. Za Pulo si bova z Ženo še rada iz leta v leto nekaj prihranila, da bo 10 dni na dopustu vedno znova prijetno.« ALOJZIJA MLINARIČ: »DOPUST KORISTIM NAJVEČKRAT POZIMI!« ŠTEFKA KRAJNC: »KOT DOSLEJ VSAKO LETO, BOMO TUDI LETOS PREŽIVELI DOPUST DOMA!« ŠTEFKA KRAJNC, 15 let delavka v obratu Rače Agrokombinata Maribor: »Kot doslej vsako leto tudi letos ne bom šla nikamor. Ko še nisem bila poročena, sem bila večkrat na počitnicah, oziroma na dopustu po 10 dni v Piranu ali v Portorožu, kjer sem privatno stanovala. Najbolj mi je prijalo kopanje v morju in to, da mi ni bilo potrebno kuhati. Prostih 10 dni mi je hitro minilo. Z možem Jožetom in z 8-let-nim sinom Robertotn ostanemo letos doma. Pet let sva z možem gradila svoj dom. Letos bomo delali ograjo. Dopust bom izkoristila v dveh polovicah in to poleti, ko bo na dopustu tudi mož Jože. Zdaj delam kot sezonska delavka pri Pinosu in to od no- ALOJZIJA MLINARIČ, oskrbovalka živine v TOZD Poljedelstvo in živinoreja Agrokombinata Lenart od 1965. leta dalje: »Doslej sem vsako leto ostala doma. V družini smo preživeli dopustne dni doma in smo regres za dopust porabili za družinske potrebe. Z možem Francem sva na enakem delovnem mestu. Skrbiva za 4 otroke Majdo, Jožico, Marjano in Albino. Starejša hčerka je že zaposlena, Jožica vega leta do aprila, ko je v Pinosu potrebnih več delavcev za proizvodnjo zaščitnih sredstev. Preostali čas do konca sezone mi bo zopet minil na hmeljiščih Obrata Rače Agrokombinata Maribor. V pogovoru o letošnjih dopustih mi je več sodelavk dejalo, da imajo veliko dela doma in da ne bodo šle na dopust nikamor, razen na krajše obiske k svojcem.« je v Administrativni šoli v Mariboru, mlajši hčerki pa sta v osnovni šoli. Z možem morava z najinim dohodkom dobro gospodariti, da ne gre nič v izgubo. Za dopust je za naju z možem in za Otroke doma naj-mirnejše in najlepše. Med letom sva mnogokrat zdoma zaradi zaposlitve, zato sva rada ob dopustu nemoteno z otroci. Največkrat se odpeljemo v Bahovce v Prekmurju, Od koder sva z možem. Sama sem delala tri leta v kombinatu v Murski Soboti, potem pa sva prišla z možem v Agrokombinat Lenart, kjer sva že 12 let. Otroci se hodijo iz Bahovce kopat v Muro, vozijo se radi pri sestri na vozu, ki ga vlečeta kravi in tudi pomagajo pri domačih delih. Dopust imava z možem Francem največkrat pozimi, ko je možno nadomestilo na delovnem mestu. Poleti je to težko, ker je za dela v kombinatu premalo delavcev. Malo najinih sodelavcev odhaja drugam na dopust, največ na obiske k svojcem, najraje pa na koli- ne.« VINKO GORNJEC: »ZAPELJALI SE BOMO ZA KRATEK ČAS NA POHORJE!« VINKO GORNJEC, obrezovalec črev v »Košakih« TMI od 1962. leta dalje: »Samo lani nisva bila z ženo na dopustu, sicer pa je bila z nama hčerka Natalija. Hčerko Andrejo sva dobila lani, zato nisva mogla zdoma. Eno leto sva bila na dopustu v Kopru pri sorodnikih, drugo leto v Italiji pri sestrični, eno leto pa v Kaštelu Sta- rem ter nazadnje na Pohorju v vikend hišici Mariborskega tiska — povsod po 10 dni. Ko še nisem bil poročen, sem bil največkrat na počitnicah v Kaštelu Starem s staršema. Z nami je bil tudi brat. Pri sestrični v Italiji, v kraju Carvarsele — 80 km od Benečije — in pri njeni družini, je bilo vedno prijetno. Sorod-niško vzdušje je vsem prijalo. Bili smo na izletih do Milana, ponoči pa tudi v prijetni družbi ob glasbi in plesu. Kuhala nam je gospodinja, ki živi pri sorodnikih. Letos bomo ostali doma, ker je Andrejka še premala za potovanje ali pa se bomo zapeljali za kratek čas na Pohorje. Prihodnje leto ne bomo več doma. Medtem nas bo večkrat obiskala sestričnina družina. Sestrična sama pride večkrat k nam in ostane pri nas tudi mesec, mož pa ostane na svojem delovnem mestu. Od dopustov v vseh letnih časih je za nas najlepši čas poleti, so pa tudi ljudje, ki so radi na dopustu spomladi, v jeseni ali celo pozimi.« BREDA PUHR: »LETOŠNJI DOPUST BOM Z DRUŽINO PREŽIVELA V OKOLICI DUBROVNIKA!« BREDA PUHR, planer — analitik v »Košakih« TMI od 1967. leta: »Najprej sem bila s starši na letovanju v Novem Gradu. Oče je delal pri Marlesu Maribor, zato smo lahko letovali v njihovem domu v tem kraju. Prvi dve leti zaposlitve nisem bila nikjer na dopustu, niti v dveh letih, ko sem dobila hčerko in ko je mož Stanko bil na odsluženju vojaškega roka. Po njegovi vrnitvi iz JLA smo bili 3-lcrat v Biogradu na morju, kjer imajo »Košaki« svoj počitniški dom, sicer pa smo bili na dopustu v Kaštelu Kambelovac pri Splitu, predlani pa na Hvaru, preko agencije Globtour. Najbolj nama je prijalo z možem v Biogradu na morju in na otoku Hvaru. V Biogradu je mnogo zelenja, prijetno kopanje v morju, udobno stanovanje in odlična hrana. Bilo nam je prijetno, saj smo bili brez skrbi za vsakdanje življenje. Nismo hoteli misliti na to, da nam bo tako lepo le 10 dni. Prijetnim dnevom so sledili tudi prijetni večeri v kinu in na plesu. Dvakrat smo potovali z letalom do cilja. Tudi lani smo potovali na dopust iz Ljubljane z letalom. Letos se bomo podali koncem julija ali v začetku avgusta z letalom v okolico Dubrovnika, prav tako preko agencije Globtour. Potovanje z letalom je sicer nekaj dražje kot z vlakom, avtobusom ali ladjo, je pa manj naporno in hitro. Tako imamo čim več časa za dopust. Najprej mora biti mimo polletna bilanca, nakar bom z možem in otrokom zopet mirno in svobodno na dopustu.« ALBINA JANC: »V DRUŽINI SE GLEDE DOPUSTA ŠE NISMO DOKONČNO DOGOVORILI!« koliko dni in kam bomo odpotovali na dopust. Prejšnja leta sva preživela z možem Petrom 10 dnevni dopust v privatni hiši na Rabu, v Umagu in v Ulcinju. Lani je bila z nama na dopustu hčerka Eva, ki je učenka 8. razreda osnovne šole v Ptuju. Letos bi hčerka najraje odšla s taborniki na morje. Najlepše nam je bilo v Umagu, kjer je prijetno okolje, kopališče, mini golf, tenis igrišče, topla voda in čista obala. Enako je tudi na Rabu pri tamkajšnjih posebnostih v skrbi za dopustnike. S potovalno agencijo sva bila zadovoljna, pa tudi z uslugami. V vsakem kraju, razen v Ulcinju sva se srečala s Ptujčani. Bila sva na dopustu tudi v Crikvenici, v domu Tovarne glinice in aluminija Kidričevo, kjer dela moja sestra Marija. Mogoče bi se tudi letos odločila z možem za dopust v Crikvenici, če ne bi bilo vprašanja bilance. Lahko se zgodi, da bo mož Peter na dopustu na planinah, midve s hčerko pa v Izoli ali Portorožu, vsaj za nekaj dni, ker radi plavava in sva najraje v morju.« MARA MARČIČ: »DOPUST BOM Z DRUŽINO PREŽIVELA V PTUJSKIH TOPLICAH!« MARA MARČIČ, zaposlena v Obratu za kooperacijo Kmetijskega kombinata Ptuj kot referent za plan in knjigovodstvo: »Letošnji dopust bo minil naši družini, možu Jožetu, sinu Janku in meni v Ptujskih toplicah. Pri novi hiši, ki še ni gotova, nas čakajo še razna dela, ki jih bova opravila v času dopusta. Če nam bo letos prijalo v Ptujskih toplicah, bomo ostali doma tudi v 1978. letu. Doslej smo bili na dopustu vsako leto drugje. Ko se nam je zahotela, smo se vračali iz leta v leto v Lovrečiča pri Poreču, kjer preživljajo dopust delavci iz Vodne skupnosti Ptuj. Okolje je prijetno, čista voda, obala kamenita. Tukaj je namreč letoviški dom Občine Gornja Radgona, kjer je prostora za 150 do 200 ljudi. Vodna skupnost ima v tem domu po pogodbi zagotovljenih nekaj mest za svoje ljudi in njihove družine. Kuhinja je izvrstna, ljudje prijetni. Blizu je tudi letoviški dom podjetja Les Ptuj. Tukaj se udobno počutijo odrasli in mladina. Ko je lepo vreme, 10 dni prehitro mine. Tudi v brezsončnih dneh si znajo vsi pomagati iz dolgočasja, pri tem pa največ pomaga zabavna družba.« ALBINA JANC, računovodkinja, v TOZD Mizarstvo Kmetijskega kombinata Ptuj od 1965. leta: »Časa za letošnji dopust še ne morem točno planirati, ker bom morala biti zaradi polletne bilance na delovnem mestu vse do časa, ko bo bilanca zaključena. Zaradi tega se še tudi v naši družini nismo dokončno dogovorili, za SEJA UREDNIŠKEGA ODBORA Glede na sklep prejšnje seje uredniškega odbora, da bi naj bila prihodnja seja uredniškega odbora pri enem izmed kmetov — kooperantov, so se člani uredniškega odbora, skupno z direktorjem Obrata za kooperacijo pri Kmetijskem kombinatu Ptuj zbrali 18. marca 1977 na seji v Polencih, pri kmetici — kooperant-ki Mimici Šegula in sprejeli naslednja stališča: — o načinu razdelitve stroškov časopisa za preteklo leto se dogovorijo finančni delavci posameznih delovnih organizacij; — pri karikaturah in križankah, ki jih objavljamo v Naši poti, je potrebno zajeti notranjo problematiko, v okviru SODZ; — uredniški odbor naj pregleda mnenja o časopisu Naša pot, ki so rezultat ankete; — čimprej je potrebno realizirati pošiljanje časopisa Naša pot kmetom-kooperantom na dom. stran za razvedrilo in -nasmeh QUOSBE- Nl -pojem SESTAVIL EDI MS INC testHeK ŽEML74 «oroRWo VOZILO vomM Moi-VU LOH- LietVJe. liter LUKIČ DOLI V ?ozi- TIVMA ELEK- TRODA SeHo ■RAVEN vopnuj v «Wscför" ToZiee// teko- čine 400 REKA v SZ uSTVf)£- VSA&C- OTTO I9S4A1 mlada mavicA NAsA POT' davno OB- DOBJE RUSKA VODJA & OSCArA. •tovR- twwA zidna o&i-OSA soZškA sNicA TRD W£uk Reka MčNI 1-7 UDJE vero KAKI= ZLATO iffl&OLVO KDOR. POTUJE PIJAČA IffRA •z ŽOGO dopisuj -MkSOFB/ AesTo og Reki Rio GRANDO 0BRA-/ DOVIČ HODNIK SLOVEAJ. Pesnik EROT KARDB-J KOVAČ/C EDVARD /VA/4 kmetijski kohbiNAt NANJTV7 KATA os- NTANOVIQ APETIT M UR zavitek VJ. /N l.črkA peter. MARTER JURIJ VESA ŽIVALSKI VRT NfiTRlJ reka v MONGOLIJI IN sz nepre- SEVNOST OBER VELIKA LUKA INDIJI RIMSKA BOGINJA OBRTI OSEBNI ZAIMEK b Rce (Sovec avstrijska PC"'' cevAl . 'VSENcraA Alea/kA WotHik telesna okončina ssNetKe RADIJ ZINKA KUNC DANES. ZJUTRAJ L. ID/M OSTERC DOPISUJ V MAsofOT1 7EPoN PLAVALNI KLUB VRAG, SfiTAN KANAL ELEMENT HOJE DOPISUJ V «NAso Por REKA v SIBlRlJ/ REBUS Rešitev prejšnje križanke: VODORAVNO: Farma prašičev, kariera, melasa, okrilje, korist, S, Spa, Kastilija, Baku, IT, vektor, armatura, cula, ako, okular, Aja-ja, Na, zverina, Sem, tra, Bern, IK, gretev, No, rja, rok, Ti, askar, Kalman, kV, lišp, trta, ara, Mesnica Košakov, v Ptuju, alanini, NN PRIHODNJA ŠTEVILKA »NAŠE POTI« BO IZŠLA ŠE TA MESEC SCRC NAŠA POT — Glasilo delovne skupnosti Kmetijsko prehrambeni kombinat s sedežem v Ptuju. Izdaja delavski svet SOZD. Ureja uredniški odbor: (AK Lenart) Leopold Hameršak, Miro Bauman, Franc Kovačič; (AK Maribor) Rezika Sajevec, Marjan Simon; (KK Ptuj) Silva Gorjup, Ciril Kolarič, Franc Tetičkovič; (TMI Košaki Maribor) Maks Budja, Jože Murko, Vekoslava Krašovec. Predsednik uredniškega odbora in odgovorni urednik: Franc Tetičkovič. Novinarka: Mihaela Pišek. Tehnično uredil: Jože Vrabl, novinar v pokoju. Naklada 5.200 izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. Uredništvo: 62250 Ptuj, Muzejski trg 2, tel. 77351 (47). Rokopisov in slik ne vračamo. Oproščeno temeljnega prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije pri IS Slovenije št. 421-1/72 z dne 24. oktobra 1975.