"Amerikanski Slovcnec"
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI.
CHICAGO, ILL., TOREK, 8. JUNIJA — TUESDAY, JUNE 8, 1943
LETNIK (VOL.) Lil,
NAZIJI USTRELILI 12 KOROŠKIH SLOVENCEV
Vest iz Štajerske. — Ženitev kralja Petra II. je odložena do konca vojne. — Poročilo, da so se partizani združili z Mihajlovičevimi četami. — Jugoslovanska odporna vojska se zbira v planinah Črne gore.
Ameriški piloti ▼ Iranu. Perzija, hirajo t iitnfcah iz pleha. Piloti Tožijo iz Amerike vojna letala do ruske meje, kjer jih potem predajo ruskim pilotom. Dokler se ne podajo nazaj na pot so nasta njeni t žitnih shrambah, ki jih je videti na sliki.
NOVO TAJNO OROŽJE PROTI PODMORNICAM
London, Anglija. — Američanom in Angležem se je posrečilo zadnje tedne potopiti večje število nemških podmornic. O-roijer^e fc&terega uporabljajo, proti podmornicam je tajno, kakor tudi načini, po katerih izvršujejo napade na podmornice. Častniki, ki so se vrnili s pota v Ameriko in nazaj, ko so z rušilci spremljali konvoje, poročajo, da so nekje v severnem Atlantiku zasledili celo gnezdo nemških podmornic, kjer je moralo biti do kakih 24 podmornic. Rušilci so z novim orožjem in z novo taktiko potopili 13 podmornic, če še ne več. S tem orožjem in načini bo mogoče zaveznikom uspešneje preganjati nemške podmornice, ki so tvorile dosedaj veliko nevarnost za zavezniške konvoje.
KRI2EM SVETA
—	London, Anglija. — Na železniški progi blizu Laona v Franciji, je te dni le za par mi-mt ušel smrti Adolf Hitler. Mu- , lil še je na inšpekcijskem po- j ovanju ob Atlantiku. Ko se je rlak bližal Laonu, je nekdo z i >ombo razstrelil progo. Ce bij rlak privozil deset minut preje, ji Hitlerja danes ne bilo več ned živimi.
—	Stockholm, Švedska. — joročilo iz Kvibiševa na Ru-j ikem omenja, da je nemška >ojna ladja Gneisenau zadela
t mino in da je močno poško-lovana. Kje se je nezgoda zgo-: lila, poročilo ne omenja. Po prejšnjih poročilih o nemški nornarici, je Gneisenau morala )iti nekje ob severnem norve-1 ikem obrežju.
—	Vatikansko mesto. — Na >bjavo, katera je bila v london- ; skem listu "Daily Express", da i e sv. Oče predložil mirovne predloge in iste izročil nadškofu Spellmanu, da se reši Itali-o, so vatikanski krogi odgovorili s zanikanjem. Sv. Oče ni v! ;em oziru ne predložil, ne izrodil nobenih predlogov.
—	London, Anglija. — Vsled pomanjkanja zadostnih trans-jortacijskih sredstev, je začelo r Angliji pomanjkovati časopisnega in knjižnega papirja. 'The Catholic Truth Society", si je izdajalo številne perijo-iične brošurice, je moralo zad-ije mesecc ustaviti izdajo več takor 250 takih brošuric.
—	Bern, Švica.. — Poročilo iz Nemčije omenja, da je na-sijska vlada ustavila izdajanje :erkevnih listov v Nemčiji iz razloga, da tako zahteva sedanja gospodarska politika Nemčije. Ta politika je nazijska politika in kako ta simpatizira z raznimi cerkvenimi ustanovami je predobro znano.
—	Detroit, Mich. — Zvezni sodnik Arthur J. Tuttle je zadnji teden zavrnil peticijo, da se pomilosti na smrt obsojenega Maks Štefana, ki je radi izdaje obsojen na%vešala, ker je pomagal nemškemu vojnemu u-jetniku. Umreti bo moral 2. julija.
FRANCOSKI VODITELJI SE ZEDINILI?
Alžir, Afrika. — Sestanek med generalom Henrikom Gi-raudom in generalom Charle-som DeGaulle ter ostalimi francoskimi voditelji, ki se je vršil zadnji teden v tem mestu, se je rodil nekak zasilni sporazum. Giraud ostane vrhovni poveljnik francoskih sil v Afriki. Moral pa je pristati na DeGaulle-jeve zahteve, da se odstrani iz vseh važnih mest uradnike, ki so do invazije sodelovali z vi-chiško vlado. Tako je moral oditi general Nogues, ki se je upiral Amerikancem v Dakar-ju. Na sestanku se je organiziral Odbor za narodno osvobo-jenje, kateremu načelujeta oba Giraud in DeGaulle. Formirali bodo posebne armadne kore za boj proti zavojevalcem Francije. Do zedinjenja je prišlo po urgiranju in pritisku Ameri-kancev in Angležev.
Dvanajst Slovencev ustreljenih radi proti-nacističnih dejanj
Washington. — Glasom poročil, katera je prejel Office of War Information, je bilQ. nedavno v vaseh okolice Celovca sojenih 34 patriotov. Obtoženci, katere označujejo nacisti kot "dezerterje, komuniste in Zločince", so se morali zagovarjati radi naslednjih zločinov: jteroriziranja sosedov, umorov Nemcev in takih ljudi, krso bili zvesti rajhu ter izpodkopava-nja reda in miru". Od 34 sojenih jih je bilo 12 obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. Naslednja imena so bila objavljena: Tomaž Olip, Jakob Oreh, Franc Gregorič, Franc Pristov-nik, Flori j an Kelih, Bartolomej Oreh, Ivan Dujak, Ulrih Kelih, , Franc Weinzierl, Jurij Pasterk, Miha Zupan in Marija Olipi,-
24 drugih je bilo obsojenih na ječo od dveh do dvanajst let in na prisilno delo, češ, da so služili kot informatorji in po- i magači oboroženih patriotičnih! skupin, ki so čestokrat napadale nacistične čete v bližini Ce-| lovca, ter da so tudi razdirali prometne zveze.
-o-
Štajerski Slovenci pod nemškim jarmom
(Izvleček "iz "Štajerskega Gospodarja" dne 27. III. 1943.)
1.—Zaščitniki	(Schutzange-hoerige), to je tisti, ki nimajo niti nemškega niti nobenega drugega državljanstva, bodo vzeti v posebno službeno obvezo.
2.—V	bodočih tednih bo izvršen splošen pregled vseh še nepojasnjenih vprašanj glede članstva v Steierische Heimat-bund in s tem hkratu nemškega državljanstva aH zaščitništva.
3.—Vsi	moški in ženske, ki so bili rojeni pred 31. marcem 1927. in katerih članstvo v Hei-matbundu iz kakršnih koli razlogov še ni pojasnjeno, se morajo zglasiti v pisarnah posameznih "Ortsgruppe".
4.—Kmetijam,	katerih lastniki se nahajajo pri vojakih, se postavijo tako zvani "kmetijski botri" (Hofpate), predlagani po Ortsbauernfuehrerju in imenovani po Kreisfuehrerju.
5.—Vse	baterije odnosno a-kumulatorji motornih vozil se morajo takoj oddati.
(Komentatorji k tem novicam so nepotrebni — iz njih je videti, da žive štajerski Slovenci pod večnim pritiskom in da se policija ukvarja z ^vsakim posameznikom. Tudi oni, katerim Nemci ne priznavajo nobenega državljanstva, stoje pod
"posebno službeno obvezo."_
Op. JIC).
TRENJE MED REPUBLIKANCI ZA STARE IN NOVE IDEJE
Birmingham, Ala. — Med republikanskimi voditelji se že več časa vrši notranji boj. Gre zato, ali naj rep. stranka ostane pri stari politični tradieiji, ki je izolacija, ali naj v bodoče deluje za sodelovanje z zunanjim svetom. Wendell Willkie predstavlja mlajše struje in je za vsestransko mednarodno sodelovanje. Stari voditelji so radi tega proti njemu. Glede tega je Willkie krepko spregovoril zadnjo soboto pred tukajšnjim kolegijem. Dejal je: "Mi moramo z ostalim svetom za skupnim ciljem, ali pa bomo zgubili svoj cilj. Tisti, ki kriče: "America first!" postavljajo s tem Ameriko na zadnje mesto."
KAJ BO NAREDIL PREDSEDNIK Z NOVO DAVČNO PREDLOGO?
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je v soboto proučeval novo davčno predlogo, ki je bila sprejeta v kongresu in senatu na podlagi kompromisa, kakor znano. S predlogo se predsednik v celoti ne strinja. Ker je čas za podpis iste do 16. junija, bo težko preje isto potrdil. Napoveduje pa se, da bo predlogo najbrže potrdil, ker čas je kratek in pa ker bodo davčni zakon v bodočnosti gotovo zopet kmalu spreminjali. Visoki vojni stroški v bodočnosti bodo to gotovo zahtevali.
AMERIŠKI SODNIKI V SKRBEH RADI RAZPOROK
Chicago, Illinois. — Tukajšnji list "The Chicago Daily News" je v soboto objavil članek, v katerem podaja žalostno sliko glede naraščanja razporok po številnih mestih in krajih v Zdr. državah. List pravi, da ameriški sodniki vse širom dežele z veliko zaskrbljenostjo gledajo na dviganje in rast tega zla med ameriškimi družinami.
Povprečno je zdaj od 10% do 20% več razporok, kakor pred to vojno. V Clevelandu je bilo v normalnih časih do 4000 razporok na leto. Zdaj jih je nad 6000. V Minneapolisu, Minn., je zdaj izmed vsakih 100 parov 21 razporočenih. V Reno, Nevada, kjer je kotišče* tega zla radi ne dovolj resnih državnih zakonov, je število razporok poskočilo kar za 40%. Itd.
Sodniki, ki zaslišujejo take slučaje pravijo, da je največ
ŠVEDSKA OBDOLŽENA, DA KRSI NEVTRALNOST
Moskva, Rusija. — Ruski profesor S. Krilov, priznan strokovnjak za mednarodno pravo, je te dni objavil članek, v katerem obtožuje Švedsko, da krši svojo nevtralnost v korist osišča. S tem, da Švedska dovoljuje prevoz materiala in celo vojaštva Nemcem, krši sklepe in določbe haške konvencije, pravi ruski profesor. Ruska javnost je vsled tega ogorčena proti Švediji.
STANOVANJA IN URADI BULGARSKIH MINISTROV ZASTRAŽENA
Ankara, Turčija. — Polurad-na poročil^ iz Bulgarije omenjajo, da so uradi in stanovanja bulgarskih ministrov strogo zastražena od policije. Bojijo se groženj, ki so jih pred nekaj dnevi razglasili člani svobodne fronte v Bulgariji, da bodo slednji očistili Sofijo vseh Hitlerjevih klečeplazcev.
BUT DEFENSE STAMPS BONDS
Izjava glede ženitve kralja Petra II.
New York, 1. junija (JIC) — V današnjih ameriških li stih je objavljen dopis agentu
OGLASI V AM. SLOVENCU IMAJO VEDNO USPEH
ŠIRITE LIST AM. SLOVENEC!

amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
KUPUJTE VOJKE BOMDE1
STEV. (NO.) 108
Pred veliko invazijo Evrope
GENERAL MARSHALL BO NAJBRŽ VODIL INVAZIJO
London, Anglija. — Načrti za invazijo Evrope so gotovi. Posvetovanje v Washingtonu, ob navzočonsti -vojaških strokovnjakov iz vseh zavezniških taborov, ter na to sestanek vseh vodilnih zavezniških vojskovodij v Gibraltarju, je dokaz, da načrti so izdelani in je le samo še vprašanje časa, kedaj pride u-dar na Evropo.
Londonski tisk namiguje, da bo napad na Evropo najbrže vodil ameriški general, načelnik vojnega štaba George C. Marshall, ki je znan kot sodobni najboljši zavezniški vojaški veščak. Marshall je odšel z ministrom Churchillom v Gibraltar, kjer se je vršilo takoj za washingtonskim posvetovanjem drugo važno posvetovanje med vsemi ameriškimi in angleškimi generali. Tam je zbrano tudi številno zavezniško brodovje, ki čaka pripravljeno končnega povelja.
Zavezniško letalstvo že več dni stalno udarja na italijanske luke, kar je znamenje, da za-!
vezniki hočejo kolikor največ mogoče onesposobiti italijansko mornarico, nakar pride vpad. Invazija bo izvedena mojstersko, o tem ni dvoma. Strokovnjaki, kakor general Marshall, general Eseinhower, general Montgomery, so mojstri. V Sredozemlju bodo vse operacije pod amerikanskim vodstvom. Pričakujoči vpad na Norveško ali Dansko pa znajo voditi Angleži sami.
Te vesti učinkovito delujejo na živce Nemcev. Ob vseh obrežjih patrulirajo nazijske udarne čete in izganjajo prebivalstva nazaj v zaledja. Nemci vedo, da silni vihar se bliža, v katerem se zbira proti njim nevolja vsega sveta. Dan plačila se bliža.
FKEMOCARjiSE VRNILI -NOVE TEŽAVE NA VIDIKU
Washington, D. C. — V ponedeljek se je vrnilo do blizu 500 tisoč premogarjev na delo. Le nekateri premogokopi še ne obratujejo. Petnajst dnevni odlok, ki ga je določil Vojni delavski odbor lastnikom in premogarjem, poteče jutri v sredo. Kakega sporazuma med njimi pa še ni na vidiku. Premogarji so se vrnili na delo na zahtevo predsednika Roosevelta in po naročilu unije, katera je določila nadaljna dva tedna za pogajanja in za sestavo nove pogodbe.
Ni pa na vidiku doslej še nobene rešitve tega spora. Lastniki premogokopov se izgovarjajo, da zahtevi po povišanju nikakor ne morejo ustreči, če hočejo ohraniti premogokope na zdravi gospodarski podlagi. Tako zgleda, da bo po preteku določenega termina Vojnega delavskega odbora, ki poteče jutri to vprašanje stopilo zopet pred Vojni delavski odbor. Kaj bo storil ta zdaj, še nihče ne zna.
Namiguje se, da lastniki hočejo izsiliti od vlade neko subvencijo, ki naj bi krila razliko med ceno premogu in plačami premogarjem. Pravijo, če so farmarji in klavnice deležne take subvencije (vladne podpore), zakaj bi jo mi ne bili. Če to ne, pa povišanja plač ni mogoče dovoliti. Kaj bo vladna v tem oziru storila je silno težko predvidevati. Premogarji zahtevajo svoje. In če bo njihovim zahtevam ustreženo, bodo jutri zahtevali povišek jeklarji in drugi. Mnogi so pa mnenja, da bo vlada vzela v roke popolni obrat premogokopov in bo iste obratovala na svojo roko.
krivde v tem, ker se mladi pari nepremišljeno poročajo. Komaj se kje snidejo in srečajo, že sledi poroka. Prav tako je zdaj poročanje vojakov, ki odhajajo v službo, pa se pred odhodom poročijo.' Nekateri vojaki srečajo dekleta ali žene v jutru, popoldne že sledi poroka, civilna seveda. Kako morejo biti taki zakoni srečni, lahko sodi vsak sam. Premnoge ženske lovijo vojake tudi zato, da se z njimi poroče pred odhodom v
(Dalje na 4. strani)
] re United Press iz Londona, na našajoč se na vesti o porok kralja Petra II. z grško prince zinjo Aleksandro. Glasom tegž dopisa, je nj. vel. kralj potrdil j da je njegova ženitev odloženi Ido konca vojne.
Kakor znano, je kraljevs [vlada v Londonu že pred neka: meseci izdala tozadevno komunike uradnega značaja, i Ta formalna izjava je bila \ zadnjih dneh potrjena od nekaterih članov vlade, ki so v od-I govor na gornje vesti sporočili predstavnikom ameriškega ča-Isopisja, da ni bilo nobenih novih razgovorov glede kraljeve ženitve med člani vlade, ki je, kakor kralj sam, mnenja, da sc bo vladarjeva poroka, kakoi določeno, vršila po vojni.
-o-
Nova ofenziva osišča je naletela na odločen odpor
London, 27. maja (Washington Post). — Nemški radio zatrjuje, da pomagajo angleška letala jugoslovanskim gerilcem v njihovem boju proti zasedbe-nim silam osišča.
Beograjsko Novo Vreme piše, da so gerilski ujetniki izpovedali, da so Angleži obljubili pomoč v zraku in da je tudi "nekaj angleških letal prišlo". Nekatera so bila uničena, a druga zopet so prinesla le malo propagandnega materijala.
Londonski krogi te vesti nočejo komentirati.
Švicarski listi pa poročajo iz Budimpešte, da sta se med tem časom obe frakciji jugoslovanskih patriotov, ki se bore proti osišču, partizani in čete generala Mihajloviča, združili. Poročila pravijo, da so se partizani umaknili v ozemlje, v katerem se nahaja Mihajlovič; to se je zgodilo o priliki obče ofenzive osišča v Bosni, Hercegovini in Črni gori.
O Mihajloviču trde, da je začel zbirati svoje Čete v centralnih planinah Orne gore.
Zadnja poročila pravijo, da so začeli italijanski uradniki pošiljati svoje rodbine iz Albanije, ker v tej deželi naraščaje nemiri in izgredi. Albanci sc priredili velike demonstracije \ jugoslovanskem mestu Prizre nu, ter ob tej priliki zažigal slike Mussolinija in kralj Vik tor Emanuela. Vojaštvo je stre ljalo na demonstrante, a poli cija je aretirala približno 20( oseb. Izgredi so se nadaljeval s tako silo, da je policija zaprli vse javne lokale in proglasih preki sod.
STISNJENI SO KAKOR ČRVI V ŽITNICI
Stran 2
AMERIKANSKCt SLOVENEC
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Izhaja vsak lorek in petek.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1649 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto___________________________$4.00
Za pol leta__________________________ 2.00
Za četrt leta _____________________ 1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto ---------------------------$4-50
Za pol leta____________________2.25
Za četrt leta_______________________ 150
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
Published by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ------------------------------$4.00
For half a year---------------------- 2.00
For three months ....------------ 1.25
Chicago, Canada and Europe:
For one year____________________$4.50
For half a year---------------2.25
For three months ______________ 1.50
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani j kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-'
sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
__ ■____—---.
Dopisniki so prošeni, da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor xadnje ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	_|
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	__
no ? To je zelo pžna točka. Komunisti sami to zanikajo, j kakor pač naravno, ker nihče rad ne popusti, ako se je držal gibanja skozi dolgo dobo in stavil na uspeh gibanja/ree svoje upe. Pravijo in zatrjujejo, da bodo tudi brez komin-terne šli svojo pot naprej. Vsekako bodo oslabljeni.
Na zunaj bi bilo najbolj važno, če je res sovjetska vlada zadi za likvidacijo, in bi se bili Sovjeti odločili za vse drugačno pot. To bi bilo pred vsem iz slovanskega stališča silno važno.
Nazijski komentar, da je vse le moskovska prevara in gola propaganda, je značilen, pa tudi brezpomemben, ako bi dejstva pokazala, da je Moskva krenila na drugo pot.
Smeri komunističnega gibanja so zablodne, vsebujejo pa tudi dobro jedro, kadar se prilagodijo obstoječim razmeram. Mnogokaj je pa na komunizmu tudi le golo strašilo. Vsaj Hitler se je slabo odrezal pri strašen ju, in z njim vsi, ki so le ropotali, pa so bili sami slabši od najbolj slabih komunistov.
t >«*ll»«M«UM(*M«Mt*U*HHII»«IMt»MHI*NWM«MMM«»»»*WM(*MMIMtJ lllllpl^l
J. M. Trunk:
KOMINTERNA - SLA?
Meritorično se jaz nikoli nisem bavil s cilji in smermi komunistične internacionale, ki ima svoj sedež v Moskvi. Sodim, da spadajo cilji in smeri v območje delavstva, drugi so zainteresirani bolj na tem, kako ti cilji vplivajo tudi na širšo javnosst. Da so za javriost vrlo pomenljivi, o tem ni nobenega dvoma. Naletel sem na naziranje, da je delovanje komunistične internacionale skoroda edini kamen spodtike, da v odločilnih krogih ne more priti do enotne fronte, ki naj razreši za ves svet važna in odločilna vprašanja. Da je res tako, tega bi jaz ne mogel trditi, vsekako pa je stališče kominterne velikega pomena. Prav med amerikanskimi Slovenci sta skupini, ki sta za ali proti ko-mintemi in njenim ciljem in smerem.
Iz dne 22. maja i, 1. je poročala A. P.: "In the midst of the daily increasing cooperation between Soviet Russia and her Allies, the executive committee of the Communist Internacional has asked its sections in all parts of the world to approve its own dissolution.
The resolution said the forms, methods and regulations of the Comintern have befeome obsolete and in some cases have actually hindered workers of the world in their battle against Germany and her satellites...
Kakor je razvidno iz navedenega besedila, gre bolj za taktično potezo. Odbor je prišel do spoznanja, da borba zoper Nemčijo in njene zaveznike zahteva prenehanje delovanja kominterne. Ako je tako, nikakor ni s tem rečeno, da je kominterna prenehala, likvidirala, da je šla, je mrtva. Morda preneha, umre, in vsaj ta odlok odbora bi na to kazal. Za danes je le pri odloku, pa je že ta vrlo važen, Jter taka taktična poteza privede lahko še do drugih potez, do konca morda.
Besedilo omeja Sovjetsko Rusijo. Znano je, da je stališče sovjetske vlade do kominterne hudo prekerno. Vlada trdi, da ni identična s kominterno, izgleda pa, da kominter-na dela, kar vlada hoče. AH je za odlokom odbora sovjetska vlada, ali je odbor storil ta korak iz lastnega nagiba? Resnici precej blizu utegne biti prepričanje, da Obstoja med vlado in kominterno vrlo tesna zveza, in bi bil odborov korak prav korak sedanje ruske vlade. Ako bi bilo tako, bi bil korak tem bolj važen za vso širšo javnost. "Moskva likvidirala kominterno", pravi vest. Kdo je Moskva? Odbor kominterne ali ruska vlada? Dejansko razmerje med kominterno in rusko vlado bo pač tako, daf se je sovjetska vlada kominterne posluževala, kadar koli ji je kazalo, v isti sapi pa tudi odklonila vsako odgovornost, če je jo komin-terna zavozila. Pota politike so skrivljena kakor kozji rog vsepovsod, in v sovjetski Rusiji pač ne more biti drugače.
Komentarjev na to vest skoroda ni, ali so medli in suhi kakor suha leta v Egiptu. Prej so bili komentarji na kilometrj dolgi, da jih je kominterna dobila. Ne rečem, da jih morda ni zaslužila, ako je krenila v napačno stran. Zdaj izgleda, da bo komentatorjem zmanjkalo snovi. Vsekako ne bodo imeli več povoda, da delajo za vse le kominterno odgovorno, in ker je bila ta kominterna tem komentatorjem prava zapreka, da oni niso mogli pokazati, kaj vse zamorejo, je zdaj vrsta na njih, da se skažejo. Izgleda pa, da je preobrat pri kominterni prišel nezaželjeno, ker zdaj bi morali oni na dan in k delu. Najprej in naprej so se sklicevali ti "napredni in liberalni in socialistčni" elementi, da ne morejo nikamor, ker je v "Moskvi tista šmen-tana kominterna, ki jim vsako župo zasoli. Zdaj je "Moskva likvidirala", pa so tiho vsaj pri vesti, dasi narava te ' vesti še ni popolnoma jasna.
Poročevalci so v Washingtonu dvignili glave pri vesti in dregnili Churchilla, kaj on misli o tem preobratu v Moskvi, in Churchill je izjavil: "I like it."
Izjave raznih političnih krogov niso ravno komentarji, ker te izjave so prikrojene politični oportuniteti. Bolj važno je vprašanje, kaj je s komunističnim gibanjem. Ali je to gibanje doživelo polomijo? Ali se je skazalo za zablod-
Torek, 8. junija 1943
DOGODKI I
^: A—rIM ^^ j
Mrs. Mary Verhovec umrla
Waukegan, 111. — Mrs. Mary Verhovec, 60, članica tukajšnjega Maternega društva, Društva Sv. Ane, St. 127 KSKJ, in Enakopravnost, St. 119 SNPJ, je bila 31. maja položena k večnemu počitku na Ascension pokopališču. Pogrebno mašo je opravil v cerkvi Majtere Božje Rev. M. J. Cepon. Umrla je na svojem domu 1131 McAlister Ave., North Chicago. Bolehala je že dolgo časa. V tej okolici je živela 41 let. Bila je dolgoletna naročnica Am. Slovenca, ki ga je do zadnjega vedno najraje prebirala. Mož ji je umrl pred 10 leti. Zapušča dva sinova, štiri hčere, 4 vnuke in eno sestro, Mrs. Jennie Drasler, Forest City, Pa. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje.
i
Adamič postaja vedno bolj popularen
New York, N. Y. — Louis Adamičeva kratka povestica o slovenskem junaku Miloradu Stosiču, ki je bila najprej objavljena v letošnji aprilovi izdaji revije "This Week Maga-, zine", prišla v roke več ljudem kakor katero koli delo, ki ga je kakšen Slovenec kdaj spisal.
Sodijo, da je to povestico bralo kakih 15 milijonov Ame-rikancev. Sredi maja pa jo je Isabel Manning Hewson podala po NBC radio omrežju svojim rednim poslušalcem, ki jih je okrog 25 milijonov. Sedaj pa smo zvedeli, da bo to povestico ponatisnil tudi "Readers Digest", ki ga bere kakih 20 milijonov.
Ista povestica bo izšla v nekoliko razširjeni obliki tudi v Adamičevi novi knjigi "My Native Land", ki jo je ravnokar dogotovil, in ki jo bodo njegovi redni založniki, Harper & Bros. izdali čez par mesecev; dan bo objavljen kasneje.
_ - . 3
Slovenski novomaŠnik v J?
Nebraski	'I
South Omaha, Neb. — V nedeljo 16. maja je pel novo mašo v tukajšnji irski cerkvi Sv. Neže Rev. Martin J. Petrašič, sin slovenskih staršev. Oče, Martin Petrašič, je prišel iz vasi Drašiče, fara Metlika na Dolenjskem, mati Katarina, rojena Weiss, pa je prišla iz Črnomlja. NovomaŠnik je bil rojen leta 1917 v So. Omaha, Neb. Bogoslovne študije je dovršil v St. Louis, Mo. Na njegovo novo mašo je prišel tudi iz daljnega Lindsey, Neb., naš rojak Msgr. John L. Zaplotnik, DCL, ki je pred 26 leti krstil sedanjega no-vomašnika.
Rev. Martin J. Petrašič je nastavljen za kaplana na hrvatski fari Sv. Petra in Pavla na 36 in X. St., South Omaha, Neb.
Župan Lausche bo govoril rojakom v Jugoslaviji
Cleveland, O. — Cleveland-ski župan Frank Lausche je 28. maja govoril v slovenščini enega izmed propagandnih govorov, ki bodo odposlani po radiju v Jugoslavijo. Govor je bil vzet na ploščo in iz te bo oddajan po radiju na kratke valove. Govor je rekordiral National Broadcasting Studio za vladni informacijski urad.
Župan Lausche bo v teh govorih navduševal narod v stari domovini k odporu proti osiščij
Smrtna nesreča
Stanton, N. J. — Letalski peročnjk Fred Habjan,; Slovenec, se je pred dnevi smrtno ponesrečil pri letalskem vež-banju v Savannaghu, Ga., kjer je njegovo letalo padlo na tla. Pokopan je bil v Brunswicku, N. J, »jjjfcfc Wf-g] iiiaitti
V	KORENINI SAMI JE [g
BOLEZEN!	£
New York, N. Y. <
Bojim se —	]
Takoj ko boste videli, o čem J mislim spet pisati, boste presko- -Čili te vrstice in boste poiskali ' kaj bolj zanimivega branja
Vidite, prav to sem hotel po- J vedati, ko sem napisal naslov o bolnih koreninah.
PRIVADILI SMO SE! Tako smo se privadili, da nas nič več ne zanima. Ne zanima nas več TRPLJENJE narodov pod nemško in laško peto — niti trpljenje našega lastnega slovenskega naroda nas nič več ne i zanima. In ker nas ne zanima njegovo trpljenje, nas tudi ne zanima več misel o POMOČI trpeči domovini . . .
Kakor gotovo vsako jutro sedemo k zajterku, tako smo tudi pripravljeni na to, da v dnevnem časopisu najdemo vsako jutro kako novico o trpljenju v stari domovini, pa tudi nov apel za pomoč. Samo mimogrede še pogledamo tako pisanje, pa smo že pri drugih novicah in poropilih. Nič več nas ne gane in še na misel nam ne pride, da bi se nam zdel naš vsakdanji . zajterk radi takih poročil v li-, stih kaj manj sladak, kaj manj | slasten.
j Privadili smo se — utrdili i smo se proti vsem grozotam, ki
■	se vrše v podjarmljenih krajih. , Celo tako daleč so se mnogi u-} trdili, da samo z rameni sko-jmiznejo in pravijo — propa-J ganda....
| Tu je zlo, tu je korenina te-L ga zla: Privadili smo se! Nič več nas ne gane. Prav tako kot , beremo in beremo, na kak na-L čin Nemci spravljajo s sveta milijone judov — privadili smo ^ se in še ne govorimo več o tem...
Radi tega je tudi tako ne-\ verjetno težko dobiti od ljudi l kak groš za finančno pomoč
-	domovini, pa naj bo po načrtih [ Pomožne Akcije Slovenskih
Župnij ali pa po namenih JOP,SS. Privadili smo se, srca so "utrjena", ne sočustvujejo
■	več z domovino — in sploh ne. l s trpečim človeštvom. "Kdo ve, t kaj bo še z nami — rajši nase
mislimo . . ."
Korenina je bolna!
V	resnici je silno malenkostno vprašanje, če je treba poma-
I gati TAKOJ ali pa šele PO 3 VOJNI. Če bi se ne bili tako ne-i človeško privadili na žalostna r poročila iz domovine, bi vedeli ) kar sami od sebe: Pomagati je treba TAKOJ, ako se le da, pa pomagati je treba tudi po vojni, ko mislimo, da se bo dalo. Če bi imeli v srcu pravi čut in ~ v glavi pravo misel, bi zbirali na vse pretege in KOMAJ* ča-j kali trenutka, ko se kaka pot odpre. In ko smo zvedeli, da je POT ODPRTA — pa najfbi bila magari še" stokrat manj go-» tova kot nekateri pravijo, d^ je " — poskočili bi od veselja in brž e nekaj poslali. Če ne radi onih
-	TAM, bi se veselili radi samih
sebe, zakaj našli smo pot za , svojo dobro voljo, če že res nič J drugega ne — tako bi si mislili. t Radi sebe, pravim, če ne radi ' onih, zakaj sveto pismo pravi: ^ DAJATI JE BOLJŠE NEGO 1 JEMATI!
. -Tako je zapisano, toda kate- ^ ri kristjan to verjame? Nič 4 prej ne verjame, da SAM PA- : DE v neskončno revščino in si misli: Ko bi zdajle imel, bi dajal z zvrhano mero, zakaj zdaj šele vidim, kako bridko je sprejemati miloščino, ker darovalci večinoma gledajo v stran, ko mi dajo. Njih korak je že obrnjen proč od mene — samo da se me čimprej iznebe.
Ko je pa minila njegova velika revščina, se rado zgodi, da spet pozabi in je trd do drugih kot so bili drugi do njega. Neskončen krog nerazumevanja svetopisemskih besed — zato bo menda na svetu ostalo do konca tako pusto kot je danes... Tu je korenina zla, tu je vzrok, da nobena pomožna akcija ne uspeva.
Namesto da bi z veseljem dajali, radi Boga, radi siromakov in radi sebe samih, se prerekamo, kdo ima prav in kdo ima bolj prav. Med golim prerekanjem pa nikamor ne pridemo.
Če Pomožna Akcija Slovenskih Župnij nima druge vrednosti, ima to, da je med nas zanesla — KRESALO DUHOV! Prinesla je priliko za preizkušnjo ! JOP,SS je dobra reč, pa je bila takoj sprva rodovitno polje za neskončen plevel praznih izgovorov. "Po vojni bom že sam poslal . . ." In tako dalje.
Ko je nastopila Pomožna Akcija Slovenskih Župnij, je slo-t venski narQd v Ameriki naredil ž njo tako, kot naredi nemaren kmet, ki mu je plevel prerastel I njivo. Med tem ko je premišlje-; val, če bi šel plet ali ne, je na-t enkrat zvedel, da mu je padla j v naročje nova njiva. No, zdaj t ima dve njivi, na obeh bo že i toliko zraslo, da bo nekaj zr-, nja — čemu bi'se trudil s ple-» tjem? Naj se bohoti plevel po mili volji, vsega zrnja skoraj ne bo mogel zadušiti. Tak imeniten kmet je naš narod v A-meriki! Na obeh svojih njivah pomožne akcije pusti rasti plevel izgovorov, ugovorov in o-y pravičevanj. Zato, ker se je PRIVADIL poročilom iz domo-i vine in ga nič več ne ganejo, i Ni nekaj narobe v tem, da > imamo dve pomožni akciji, na-l robe je to, da sploh ne verja-. memo, da je pomagati treba.
Zlo je v tem, da se sploh "NE [ ČUTIMO dolžne pomagati. Zdi i se nam, da se ne izplača ...
Zato je po mojih mislih v ve-t liki zmoti vsak tisti, ki misli, da il bo pospešil; delovanje/JOP-SS,
-	ako/dokazuje stfetu, da je Po-
-	možna Akcija" Slovenskih 2iip-i nij na napačnem petu. Kazanje s s prstom na plevel na eni njivi i pač izziva, da ljudje iščejo ple-i vela tudi na drugi. Ne gre pa
za to, kje je \eč plevela, z* to gre, če ho sploh kdo šel plet.
Če začnemo drug drugemu očitati plevel, če odkrijemo vedno novel izgovore in opravičevanja, poleg tega pa še ugovore in dokazovanja drug zoper drugega — bomo ves narod še stokrat bolj odtujili besedam svetega pisma, ki pravi:
DAJATI JE BOLJŠE NEGO JEMATI!
P. Bernard Ambrožič, OFM.
-o-
POROČILO IZ MONTANE
Walkerville, Mont.
Končno nas je vendar enkrat zapustila ta dolga zima. Celi mesee maj je bilo mrzlo in sneženo, zdaj, proti koncu pa kar vsak dan dežuje. Na srečo se nam ni treba bati povodnji, kakor po nekaterih drugih krajih, ker je tukaj bolj hribovito, vendar imamo zadosti te nezgode tudi v Montani. Ravno danes piše The Butte Standard, da je 30 tisoč akrov voda zalila, to je farme pri Flathead Lake, na severu od tukaj, kar pomeni veliko škodo za nas vse, ker se bodo živila zopet podražila; saj je vse zadosti drago že zdaj.
Ravnokar sem čitala v Am Slovencu, da bo za naprej izha- J j al samo dvakrat na teden. To \ bo res škoda, ker vsi radi čita-mo list, ali pomagati se ne da; kakor piše g. urednik, ni mogo-j če dobiti primernih pomagačev pri listu. Upam, kateri naročni-! ki so plačali za naprej, bodo imeli za toliko več naprej ura-! čunano, oziroma podaljšano ' naročnino. (Da. — Urednik.)
Poročam par žalostnih novic. Pred kratkim je tukaj umrl Pe-l ter Kapš, rudar, star 48 let. Doma je bil iz Prelesja, fara Stari trg ob Kolpi. Dne 17. maja je bil pogreb iz cerkve Sv. Odre-šenika s sv. mašo, ki jo je daroval častiti Father Michael Pirnat, na Holy Cross pokopališče. Pripadal je SNPJ. Pogreba se je udeležilo veliko društvenih sobratov, ki so tudi nosili krsto. ' Pbkbjni zapušča v stari domovini še živečo mater, brata Jožeta in sestro go. Šu-tej, tukaj pa dve sestri: Katarino v Chicagi, 111., in Mrs. Mary Brala v Wisconsinu, ki je tudi prišla na pogreb.
Dne 26. maja smo imeli zopet pogreb. Pri vojakih v Texasu je še 20. maja umrl naš Paul Medved, star 32 let. Ko je bil meseca januarja tega leta pozvan k vojakom, je bil zdrav in nikomur tedaj pač ni moglo priti na misel, da ga bodo čez štiri mesece pripeljali mrtvega domov. Bil je bolan več kot dva meseca in nobena zdravniška pomoč mu ni pomagala, v neizmerno žalost njegove žene, matere, bratov in sester. Pogrebni sprevod se je vršil iz cerkve Sv. Lovrenca, kjer je bila opravljena zanj sv. maša, na Holy Cross pokopališče. Spremljalo ga je veliko število avtomobilov. Tudi Ameriška legija se je udeležila pogreba ter mu izkazala zadnjo vojaško čast. Zapušča potrto mlado ženo, žalostno mater, tri brate in tri sestre, ki vsi žalujejo za njim.
Bog daj dušam obeh pokojnih nebeško veselje, vsem sorodnikom pa izrekamo naše globoko sožalje. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista!
Mary Kotze. o-
12 POTA PO DRŽAVI ILLINOIS East St. Louis, 111.
Ker že več kakor dve leti boleham — včasih manj, včasih več — in nisem zmožen prijeti za težko delo, sem se pred nekaj tedni podal na pot proti mestu Staunton.Tam sem se oglasil pri več rojakih, ki so bili pripravljeni iti na roke domačemu človeku, čeravno ne vsi. Premo-gorovi tam še precej povoljno obratujejo, samo Livingston kakšen danf ;.postoji.Tudi na Gillespie imajo v enem rovu počitnice; za kako dolgo, ne vem. Tam je rojakinja Jesih, ki je tudi bolna; kar s silo se vlači. Tudi Pintarica ie bila bolna, pa
je, hvala Bogu, že boljša. Car-linville rov še ne obratuje, in tudi ne vem, če bo tako hitro. Tam se mi je posebno smilila žena rojaka Johna Novaka; sirota joka, ker se boji, da ne bi oslepela. Ima sladkorno bolezen, kakor jaz, samo jaz sem še toliko na slabšem, ker me še božjast včasih lomasti obenem imam pa še visok krvni pritisk; tako kar s tremi boleznimi potujem po svetu. Na Carlinville je tudi Kajtnarica, moja najboljša pomočnica, na notfah o-hromela in se še komaj po palicah vlači. Tako nas bolezen na stare dni trpinči; nekatere začne nadlegovati preje, druge kazneje, nekateri pa vendarle kljub vsem nadlogam dočakajo prav visoko starost.
Naprej, v Girardu je tudi neki Slovenec, ki ga je sladkorna bolezen zelo mučila; odkar je začel jemati injekcije pod kožo, ima pa mir. Kako dolgo bo to trajalo, nikdo ne ve. V Springfieldu so mi povedali, da je dvoje rojakinj, ki sta mi vedno radi pomagali, umrlo. Na splošno pa je v Springfieldu videti še najmanj bolezni. Tudi na Auburn so rojaki dobri, da malokje tako. Ko pridem tam mi nobeden ne reče: "Imam vsega zadosti; če bom pa kaj potreboval, pa tudi vem, kje se dobi." Kdor le more, pa kupi kaj, ko pridem tja. Tudi v Springfieldu so mi šli rojaki zelo na roke. Ravno ko sem zjutraj odpotoval od tamkajšnjega dobrega rojaka Mlačnika, sem zaslišal, da so zaprli dva pre-mogorova; enega mogoče do jeseni, enega pa le za malo časa. Tam po časnikih nagovarjajo ljudi, naj kupujejo premog, da ga manjka, rove pa zapirajo in rudarje na cesto mečejo. Od tukaj sem odpotoval proti mestu Lincoln; tudi tam je par rojakov, ki mi vsakokrat kaj pomagajo. Prišel sem v mesto Peoria, kjer sem bil povsod posebno lepo postrežen. Tam so ženske še precej zdrave, pa ta* di možje. V Peoriji so največ tovarne. Okoli krajev Pekin in East Bluff so rovi. Tudi tam okoli Peorije jih je nekaj. O-bratujejo vsak dan.
Od tam sem jo mahnil naravnost v La Salle do Piltaverice, ki vsakokrat kaj odkupi in pomaga; enako tudi Francka na 2. cesti. Na 21. in 22. cesti sem dobil nekaj rojakov, ki so imeli nekaj usmiljenja. Pomagali so mi Peterlinka, Ferenčak in sosedi. V dolino se nisem upal, ker bi mi tisti stari policijski načelnik takoj požrl par dolarjev, zato sem jo mahnil na Oglesby do Zupančiča in par drugih. Delajo okoli La Salle še dobro; tudi Oglesby ima dela dovolj. Ljudje so še precej pri zdravju. Šel sem tudi na Granville obiskat brata moje pokojne žene, ki sem ga, hvala Bogu, našel zdravega. Tudi na Granville je smrt pokosila dve moji prejšnji dobri odjemalki.
Iz Granville sem šel skozi Ot-tawo, kjer je tudi nekaj Slovencev, uspeha pa ni bilo. Mahnil sem jo proti Jolietu. Celi dan je padal dež. Končno sem dobil prenočišče pri rojaku Rif-felu, ki mi je pomagal. Srečo sem imel tudi pri rojakinji Ho-tunjc, posebno pa pri Louis Vi-dicu na 1018 Broadway, kjer sem/bil potem celih pet dni in sem imel izvrstno postrežbo, boljšo, kakor bi jo imel doma. Louis ima skrbno ženo. Ko bi jaz tako našel, bi tudi bil doma. Hudo mi je za mojo rajnko. Na Broadway mi je pomagala rojakinja Kernc, pa neka stara ženica, ki je na starostni pokojnini. Pomagala sta mi tudi rojaka Vidmar in Pucelj, ki živita tam blizu. John Kramaršič mi je zelo postregel in mi prihranil $25, ko mi je dal seznam odjemalcev. Ko me je namreč ustavil policaj, neki Nemec, in me vprašal, koliko odjemalcev imam, sem mu kar tisti seznam pokazal. Seveda je ostrmel, ker je bilo kakih 300 imen in naslovov, in mi ni dru-(Dalje na 3. strani)

----------
Stran %
amebikanskl slovenec
iz urada
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
3935 W. 26th Street, Chicago, 111.
LZapadna u^y Tirajo JlovanskaMSKr
DENVER, COLORADO NuUt in imenik ctamih uradnikov.
UPRAVNI ODBOR;
! Predsednik: Leo Jorjovec, 1840 W. 22nd Place, Chicago, I1L
>	Podpredsednik in mladinski nadzornik: Geo. J. Mkoelavich, 3360 Vine
\ Street, Denver, (16) Colo.
t 2. podpredsednik: Frank J. Brsdach, 2309 Nicholson St, Lockaort UL ! Tajnik: Anthony Jeršin. 4676 Washington St., Denver, (16) Colo. | Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, <1«) Colo. 1 Vrhovni sdrsvnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bid«- Pueblo. Cola.
NADZORNI ODBOR: ! predsednik: Thomas J. Morrissey, 1934 Forest St., Denver, (16) Colo. \ 2. nadzornik: Mike Popovicb. 1849 Grove St, Denver, (16) Colo.
>	3. nadzornik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave- Pueblo. Colo.
POROTNI ODBOR: i Predsednik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. ! 2 porotnica* Johanna V. Mervxr, 7801 Wade Park Ave* Cleveland. O.
>	3. porotnik: Vincent Novak, Box 492, Ely. Minn.	^
[ 4. porotnik: Joeeph Codec, 16215 Huntmere Ave., Cleveland, Ohio. 1 L porotnik: Candid Grmek, 9537 Ave. M, So. Chicago. Itt.
UEADNO GLASILO: | "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermmk Rd., Chicago. TO. ^
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljsjo na glav-i nega tsj"*", vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Pro-[ iojc za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi | bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru-i gih narodnosti, Id so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. [ Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku aajbližnjega dru-' itva Z. S Z. Za ustanovitve novih društev zadostuje osem oseb. Glede | ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vea pojasnila | in potrebne listine.
! SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO!
RAZNOTEROSTI
Dopisi lokalniK društev
Italijanski kralj, o katerem so se širile govorice, je te dni odstopil. Vi« deti je potrt in žalosten. _________J

_
OFFICIAL NOTICE OF THE WSA
By Order of the Post Office Department, the new mail delivery system is hereby put into effect and our mailing address hereafter will have to carry the numeral 16 immediately after Denver. Please address our fututure mail to: 'The Western Slavonic Association 4676 Washington St. Denver 16, Colo."
Fraternally yours,
ANTHONY JERSIN, Secretary.
URADNO NAZNANILO ZSZ
Po uredbi postnega urada se je upeljal nov sistem glede dostavljanja pisem, zato se prosi vse, ki bodo na gl. urad pisali, da v bodoče pripišejo še številko 16 takoj za Denver-jem. Torej prosim, da vsa naša pisma v bodoče naslovite na:
"The Western Slavonic Association
4676 Washington St.
Denver 16, Colo."
Bratski pozdrav, , ANTHONY JEBŠIN, gl. tajnik-
DR. SV. KATARINE, ST. 29
,	z. s. z.
Cleveland, O.
Žalost in veselje sta si dve nasprotni stvari, ki pa redno spremljata naše življenje. Naše društvo je zadela žalost, ko smo izgubile dobro članico, Frances Centrik. Preminila je na svojem domu dne 12. maja, stara 58 let, po dolgi in mučni bolezni. Tukaj zapušča žalujočega soproga Johna, ki je doma iz Sv. Križa na Dolenjskem, sina Johna in snaho, ter več sorodnikov. Pokojna je bila milega značaja, ljubeča žena in mati, in spoštovana od vsakogar, kdor jo je poznal. Pokopana je bila iz cerkve Marijinega Vnebovzetja s sv. mašo, ki jo je daroval Rev. Celesnik, ob kateri priliki je imel v lepi slovenščini zefc> ganljivo pridigo. Krsto so nosile članice našega društva in pokojno sosestro lepo spremile na zadnji poti. Naj ji bo ohranjen trajen spomin, preostalim pa naše globoko so-žalje.
Naj zraven te žalostne vesti poročam tudi veselo vest, namreč, da smo imele 22. maja v S. N. D. plesno veselico, ki je še zadosti dobro uspela. Čistega preostanka je $150, za kar bomo kupile vojne bonde. Ako se vzame v poštev, da je sezona za prireditve v dvoranah že pozna, smo z izidom lahko prav zadovoljne.
Društvo si šteje v čast, da so obiskale omenjeno prireditev gostinje iz Colorade, ki so tudi £tgi)ice ZSZ in so se ob istem Času nahajale na obisku, v :Cler velandu in sicer: Mrs. Frances Raspet, Mrs. Rose Lesar, Mis* Frances Krall, — vse iz Pueblo; dalje Mr. in Mrs. Rudj Kvas iz Denver j a. Prišli bo \
spremstvu Mrs. Anne Ažman, Mrs. Angele Križman in Mr. in Mrs. Arko. •
Radost je videti znance in j prijatelje', ko se po dolgem ča- i su zopet snidejo. Ali vse tako , hitro mine, kaj šele en kratek večer, in posloviti smo se morali. Vsem imenovanim gostom najlepša hvala za njih prijazen obisk naše prireditve. Kedaj se zopet vidimo? Upajmo, da čez dve leti, ko bo konvencija naše organizacije ZSZ.
Za poset se zahvaljujemo tudi gl. uradniku Josephu Godec, kakor tudi vsem odbornicam društva Washington. Naše društvo bo skušalo vašo prijaznost o priliki povrniti.
Naj se na tem mestu zahvalimo še vsem članicam, ki ste tako pridno delale za to prireditev, bodisi v kuhinji, za baro, pri vratih, ali s prodajanjem ti-ketov. Ob takih prilikah se še posebno vidi, komu je dobrobit društva res pri srcu. Vse, ki ste pomagale, pomnite, da to ne bo pozabljeno. Hvala tudi vsem tistim, katere ste karkoli darovale.
Končno pa ne morem drugače, kakor da opomnim še članice in jih opozorim, da bi kaj storile v korist tekoče kampanje. Naše geslo bodi: Naj se i društvo množi in raste! To ho-■ čemo.
Frances Ponikvar, tajnica.
-o-
LISTNICA UREDNIŠTVA: Vsem cenjenim gg. tajnikom (cam) in vsem uradnikom (cam) rlanony(cam) zsz. in njenih lokalnih društev sporočamo, da zadnji čas za dostavo dopisov, člankov in drugega materiala za Glaailo zsz. je do petka jutra vsjdci teden. Ob sobotah titkfimf ne obratuje. V ponedeljek & se stavi v le PTT^ stran in nato gre list v tbk- Prosimo vse upoštevajte to, da bo uredništvu mogoče nuditi točno postrežbo pri objavljanju dopisov in člankov v glasilni številki. ,, ^ ^ »s.
kdaj je izšel prvi slovenski Časopis
Prvi slcVenski časopis niso morda Bleiweisove "Kmečke in rokodelske Novice" (1843) temveč "Lublanske novize", ki jih je urejeval Valentin Vodnik in izdajal Egger v Ljubljani od 4. januarja 1797 do konca leta 1800 po dvakrat, ozir. na koncu po enkrat na teden. J3icer je Vodnik pustil uredništvo že začetkom leta 1800, nakar jih je do konca leta urejeval Janez Sušnik. "Ljubljanske Novice" so opisovale domače in tuje kraje, prinašale poročila o Francozih in tujem svetu, ki jih je urednik jemal iz takratnih dunajskih časopisov, ter so se zato naročniki pritoževali, da prej bero novice v ljubljan- : skih nemških časopisih kot pa v "Novicah". Vodnik je program povedal v kratki pesmici, ki jo je natisnil v prvi številki:
Je kaša zavrela, j se trga kaj nit, moj sosed kaj dela, sim barat že sit.
Al vumnosti jmajo t po svejti kaj več, J al drujga kaj znajo, ko hruške sam' peč?
Od tega "Novice. Lublanske" povdo, za nov lejt potice še take ni blo.
Najvažnejše vrednote v "Novicah" so Vodnikovi poučni članki o slovenskem jeziku "Po-i vedanje o slovenskem jeziku" i in "Opisovanje kranjske deže-i le", ter njegov lep kmečki je-• zik, kajti Vodnik se je ravnal
>	po geslu: "jes pravim: mi mo-i remo kranjske slovenske bese-
>	de poiskati semtertje po deželi - raztresene inu na to vižo skup r nabrati čisto slovenšino!" Prav k. cadi; tega čistega slovenskega
narbdnega jezika se ta najsta-» rejši časopis slovenski lepo in bistveno razlikuje od sicer stali rejših srbskih časopisov iz leta i 1791 (Srbski j a Povsednevnija I Novink in leta 1792 (Slaveno
Serbske Vjedomosti), ki so bili pisani v rusko-srbski mešanici. V čisti srbščini je izšel leta 1813 — po 19 letnem presledku — časnik "Novine serbske". Pri Hrvatih velja za prvi časopis Gajeva "Danica Horvacka" leta 1835, ter tako letos praznujejo 108 obletnico svojega časopisja.
-6——
300 AMERIŠKIH UJETNIKOV POMRLO NA JAPONSKEM
Washington, D. C. — Po raznih virih je dobila vlada poročilo, da je izmed 15,000 ameriških vojakov, ki se nahajajo v japonskem ujetništvu pomrlo kakih 300 mož za razne bolezni.
IZ SL6Y. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
gega rekel kakor "Goodbye4." To me je rešilo, ker nisem imel licence trgovati v mestu Joliet.
Sel sem naprej do Škulovke. Rojakinja Škul ima zelo dobrega fanta, ki je tudi policaj, pa me ni nič nadlegoval. To so izvrstni ljudje, ki jih ni iskati boljših. Fant govori slovensko prav tako gladko kakor angleško. Tudi Ogulinka ima otroke, [ ki lepo govorijo slovensko. Ena-I ko ima John Kramaršič dobre I otroke, ali take deklice, kakor j je Škulova, pa nisem našel, čeprav potujem od Panama Cana-la preko Stare Meksike, Vera j Cruz in Mexico City in preko I Borashuto Mountain in sera vi-j del že dosti meksikanskih šinjor in šinjorit, kakor kličejo tam dekleta v španščini, ali tako le-i pe deklice pa še nisem videl, j Tako dekle bi moralo dobiti prvo nagrado. Govori tudi sloven-I sko in to čisto naravno. Škulovi j družini se naj prisrčne je zahva-I ljujem za gostoljubnost in po-I strežbo. Tudi Miss Mihelich na J j Bluff St. mi je lepo postregla; I še skoraj boljše ko vsi drugi. Naj ljubi Bog in Mati božja poplačata vsem rojakom in rojakinjam v Jolietu, ki ste mi šli na roke.
Sedaj pa poglejmo malo v Le-mont. Pri Sestrah je izredno dobro zavetišče za stare ženice, ali tam vzamejo samo take, ki še kaj morejo hoditi; bolnih ne jemljejo, ker nimajo ne zdravnika, ne bolnišnice, moških pa sploh ne vzamejo. Žensk je tam I 11. Sestre so mi postregle kar S so največ mogle. V tem St. Jo-1 seph's Home sem bil dva dni. H Hrano imajo tam izredno do-bro. Imajo tudi lepo kapelico, | Sv. Jožefa, kjer je maša vsako - nedeljo in imajo tudi svoj pevski zbor. Ali pri Sv. Frančišku, malo višje na hribu, kjer je sestrski konvent in lepa cerkvica, imajo izredno dobre pevke, dai jih že 30 let nisem slišal boljših. Rojak Blaž Trstenjak, ki živi tam s svojo soprogo, hčere pa imata pri Sestrah, in je doma iz Ljutomera na Štajerskem,«tam kjer dobro vino raste, mi je pomagal več kot kdorkoli v Jolietu. Sestra Lea, glavna gospodinja, je zelo dobra.
Cerkev Matere božje pri frančiškanih je lepa, samo majhna.
Od tam sem se podal domov. Čez noč sem še pri Vidicu spal, nato pa sem počasi vozil naprej. Imel sem veliko-neprilike, ker je bila velika voda in so bile ceste močno zaprte.
K sklepu še enkrat lepa hvala vsem za dobro pomoč, in Bog vam daj zdravje!
Steve Fabjan.
Agitacija je potrebna
živahno in neumorno širjenje kake misli ali ideje med ljudmi se imenuje agitacija. Ta ^ si prizadeva predočiti svoj j predmet tako, da ga lahko ' pojmuje vsakdo, ki se zanima zanj. Le dobra in intenzivna agitacija pripravi ljudi k temu, da se zavzamejo za njeno stvar in se je oklenejo.
Agitacija za naše gibanje ni posebno težavno delo, če ve tisti, ki agitira za našo organizacijo, za čim stremi naše prizadevanje.
Slovenski ameriški narodni svet se trudi za dosego tistih ciljev, ki mu jih je določil Slovenski narodni kongres lani v Cle-i velandu. Ta je tej organizaciji naročil, naj deluje po vseh svojih močeh v prvi vrsti za rešitev slovenskega naroda, potem za njegovo osvobojenje izpod krutega jarma laških fašistov, nemških nacijev pa madžarskih nasilnikov in končno za združitev. vsega slovenskega ozemlja v demokratično in avtonomno Slovenijo, ki naj postane del preurejene, prenovljene, federativne in demokratične Jugoslavije. To je glavni namen tega gibanja, ki bo prenehalo, čim se bodo mogli Slovenci v starem kraju sami potegni-| ti za svoje pravice. Cilji Sanso-. vega delovanja so izključno političnega značaja in tvorijo naj poglavitne jši pogoj za na-[ rodni obstanek in lepšo bodočnost slovenskega naroda v stari ! domovini.
ue primerjamo cuje ocen organizacij, vidimo, da obstaja velika razlika med njima. Zato je želeti, da je delo naše organizacije ločeno od pomožnega. To željo je podčrtal in poudaril tudi naš pomožni odbor, ki je nekaj časa vodil tudi politično gibnaje, s tem, da je lani sklical Slovenski narodni kongres v Cleveland.
Naše delovanje je politično, a prizadevanje našega pomožnega odbora pa podporno. Mi pobiramo prispevke, da moremo z njimi kriti stroške, ki jih napravljajo naša prizadevanja. Pomožni odbor nabira denar, da ga za sedaj, ko se ne m6re poslati v staro domovino, spravlja na kup večinoma v obliki ameriških vojnih obveznic ter tako pomaga tudi naši novi domovini v njenih vojnih naporih.
Agitacija se lahko vrši na razne načine: na sejah, shodih, sestapkih in prireditvah. Ko greste po hišah pobirat prostovoljne prispevke, se vam nudi lepa prilika za pridobivanje podružničnih članov in članic in za ustanavljanje novih podružnic, ki bi jih ta organizacija rada še letos štela najmanj pet sto.
Še daleč smo od tega cilja. - Ali z dobro voljo se da doseči ® tudi to. Rojaki in rojakinje, a-* gitacija za našo stvar je po-'Itrebna. Ne ogibajte se je!
Ce pr^doci nasa agitacija samo to jasno in razločno našim ljudem, pa bodo ti na mah videli razliko med Sansovim gibanjem in delovanjem slovenskega pomožnega odbora ter kmalu spoznali, da sta to dve različni organizaciji, ki imata vsaka svoj namen pred očmi. Naša organizacija gre za tem, da bi pomagala bratom in sestram v stari domovini politično—da jih reši narodnega pogina, jim pomaga dobiti svobodo in združiti ves slovenski svet v politično enoto — združeno Slovenijo. Naš pomožni odbor si prizadeva nabrati kar največ denarja, da priskoči okradenemii in oropanemu ljudstvu z gmotnimi sredstvi na pomoč, brž ko bodo to dopuščale razmere.
TAKO LE SE UČIJO ZA DRZOVITE "COMMANDOS" NAPADE
Takosvani "Seebees", oddelek mornariškega gradbenega bataljona se vadijo gradbenih del. pa tudi napadanja sa drsovite napade, ki spadajo v področja drsoviiih "Commandos". Slika je bila posneta v Camp Peary. Virginia, kjer oddelek napada preko umetna visoke ogradbe.
kralj viktor emanuel iii.
Naše gibanje
V dobi od 19. do 26. maja so se nam prijavile štiri nove podružnice, in sicer št. 50 SANS, Denver, Colo., nastala iz tamoš-□jih slovenskih društev, potem štev. 51 SANS, Barberton, O., I nastala iz dr. štev. 110, 111 in 243 KSKJ, podr. štev 6 SŽZ, dr. j štev. 44 ABZ, dr. št. 48 SNPJ, dr. št. 28 SDZ in slov. sam. dr. "Domovina", nadalje št. 52 SANS, Chicago, 111., nastala iz dr. št. 100 SNPJ, in pa- št. 53 SANS, Johnstown, Pa., nastala iz sedmih tamošnjih društev. Slovenski ameriški narodni svet je dne 26. maja štel 52 podružnic. Podružnica s številko 48 se do 26. maja še ni ustanovila.
V	istem razdobju so nam poslale prispevke sledeče podružnice: Štev. 12 SANS, W. Ali-quippa, Pa., $10.00; štev. 28 SANS, Conemaugh, Pa., $327.-15; štev. 33 SANS, Bridgeport, O., $17.50 (darovali so: Federacija SNPJ za vzhodni Ohio $10.00, dr. štev. 536 SNPJ $5 in Louis Pavlinič $2.50); štev. 53 SANS, Johnstown, Pa., $143.02.
V	smislu sklepa, ki ga je sprejel na svoji zadnji seji gl. odbor Slovenske narodne podporne jednote, je ta naša podporna organizacija darovala $1,000.00 kot prvi del dovoljenih $5,000.00 našemu narodnemu svetu v podporo.	_f
Resolucije T^tT*
Podr. štev. 12 SANS, W. Ali-quippa, Pa., je sprejela ob priliki obhajanja SLOVENSKEGA DNEVA resoluciji, ki ju je ' naša organizacija priporočila v sprejetje.
Takisto je storila podružnica 1 štev. 50 SANS, Denver, Colo.,
■	na svojem ustanovnem shodu, ki se je vršil dne 18. aprila
* tamkaj.
Dr. štev. 205 SNPJ, New Du-1 luth, Minn., se je tudi dne 18.
-	aprila spomnilo svojih bratov 1 in sester v stari domovini ter
-	sprejelo temu primerno resolu-
■	ciio.
Shodi, aeje, sestanki in vj prireditve
! Naša podružnica, ki se je, kakor povzemamo iz listov, ustanovila dne 28. marca v Strabanu, Pa., iz vseh tamošnjih društev in klubov, a se nam doslej še ni prijavila, bo imela dne 4. julija piknik v Drenikovem parku. Čisti dobiček te prireditve je namenjen Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo. Seje te še neprijavljene podružnice se vršijo vsako četrto nedeljo ob dveh popoldne, in sicer izmenoma — enkrat v dvorani dr. štev. 138 SNPJ, enkrat pa v oni dr. štev. 153 KSKJ.
V Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu se bo, kakor naznanja podružnica št. 32 SANS, v kratkem vršila ustanovna seja naše podružnice za tisti okoliš.
Stran 2
W.S.A. WAR EFFORT
400
W. S. A. MEMBERS ARE AT LATEST REPORT SERVING IN THE ARMED FORCES OF OUR COUNTRY.
$133^000.00
WAS TO DATE INVESTED IN DEFENSE AND WAR BONDS — $80,000.00 OF THIS IN 1942 ALONE.
MANY L0DGEŠ & INDIVIDUAL MEMBERS ,
ARE DAILY CONTRIBUTING TO TOTAL VICTORY
FOR THE U. S. A.	v
..WE BELIEVE 100 PER CENT -.
OF OUR MEMBERS ARE AIDING OUR COUNTRY IN %	MANY WAYS
In War Plants — Civil Defense — Red Cross — U. S. O. — Other War Agendas — Private Entertainment of Service • Men. etc. etc.
OUR MEMBERS HELP
Various Relief Agencies For Our United Nations Allies — For Yugoslavia and Other Striken Nations Who Will Never Give in To The Axis Monster.
I FORWARD W.S.A. WITH THE j U.S.A. TO VICTORY!
j KEEP ON DOING YOVR PART!
\
Torek, 8. Junija 1943
KNEZ SEREBRJANI
— ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj	Poslovenil — AL Benkovič
Morsko bazo v Bizerti so že! Francozi napravili fti vzidali tja nekaj težkih miljonov. Francozi se radi petelinsko postavljajo. "Največja sila", tako so se šopirili, "bi potrebovala j nekaj let, da bi bazo zavzela." Bizerte je prišla v nemške roke, saj je Vichy kimal radi mi-1 žurkanja na London, in nazijij so še precej pride j ali k utrdbam. Angleži sami so z Ameri-kanci vred svarili, naj nihče ne pričakuje, da bo lahko šlo in! šlo v kratkem. Šlo je pa tako naglo, da je še zakrknjenim na-zijem vzelo sapo, in presenečen je bil ves svet. Odkod ta nagli uspeh? Poleg kvalitete vojakov je prišel ta uspeh od orožja, ki je zdaj na amerikanski in angleški strani ne le na isti stopnji, še dosti boljše je. Ko so Nemci "blic&li", so blicali z novim orožjem, in razen kosmatih Rusov tega orožja nihče ni videl. Kakor vlak ves v jeklu so pridrveli Nemci na Poljsko, ampak Poljaki, ki so prej tudi le sanjali o Veliki Poljski in o belem poljskem orlu, drugače pa smrčali, so menili, da bodo ta jekleni vlak ustavili s svojim poljskim konjeništvom, ki je bilo sijajno za parade, ampak konj in jezdecev je bilo v pol uri konec._~ _ , i • _
Enako je bilo tudi pri Francozih in pri Angležih nič bolje.
V Afriki pa je prišlo z nemškim najmanj enako orožje, in nazijem je iznenadno hitro od-klenkalo. Francozi so bili prej silno ponosni na svojo trdnjavo v Bizerti, zdaj jim bo treba biti ponosnim, da je tako hitro padla, ampak vsi ne bodo ponosni,, ker glave vseh Francozov še niso na pravih mestih.
abeundi" imenujejo tako posvetovanje in navadno je za bolnika dejano. V mestu Casablanca je pri posvetovanju bolje izgledalo, ampak tudi tedaj je bilo vse vrlo kritično. Zdaj v Washingtonu ne gre več za bolnika, kvečemu bi šlo za to, kako naj se postopa, da bo bolnik čim prej okreval in pride do prejšnje moči. i Afrika je velik korak naprej, Hitler pa še ni na tleh. Predmet posvetovanja bo pač, kako spraviti Hitlera v krtovo deželo, in morda bo kaka padla tudi, kako potem uravnati. Vse je pa tajno, kakor pač naravno.
Neki zopet dregnejo: Stalina ni poleg! Niso le sitneži, ki dre-gajo. Tu Roosevelt in Churchill, tam Stalin, aliiranci smo, pa ni vse aliirano. Morda bodo glave v Washingtonu malo težke, Stalin pa prav gotovo nima tež ke glave. Stvar je ta-le: v Washingtonu in Londonu še ni določenih načrtov, ko pokoljejo Hitlera, ampak v Moskvi, izgleda, je načrt že popolnoma izdelan, le v skrinji je še zaprt.
Za Slovane je vrlo dobro, ako je nekaj težkih glav drugod, še bolje pa utegne biti, če je glava v Moskvi jasna. Kdor razume, se ne bo jezil, da Stalina ni poleg. Značilno pa je, da je prišel v Washington tudi predsednik Cehoslovakije, Beneš, in vest pravil, da bo potem odšel v — Moskvo.
Ali ti ne zadostuje?
ke. Bilo bi bolje, da jih sam pošlješ na vse štiri strani. Sicer pa stori, kakor hočeš, svoj bojarski razum imaš."
Mihejič je molče poslušal vse to in se samo praskal za ušesom. Ko je neznanec končal, je stari lovec stopil h knezu in se mu poklonil do pasu.
"Batjuška bo jar," je rekel, "mogoče, da ta junak prav govori. Starosta gotovo izpusti te vragove sine. Ako pa jih že iz lastnega mehkega srca rešiš vrvi, kar ti, bajuška, sam Bog poplača, potem pa vsaj dovoli, preden jih izpustiš, da jih dobe po petdeset, da ne bodo več morili, naj jih vzame vragova babica."
Knezovo molčanje je smatral za dovoljenje ter je takoj ukazal ujetnike odvesti proč, kjer jim je bila odločena kazen naložena čvrsto in naglo, ne glede na pretnje in jezo Homjakovo.
"To je najbolj zdravo!" je rekel Mihejič, ko se je zadovoljen vrnil h knezu. "Deloma to ni žaljivo, deloma pa je to zanje dober spomin."
Videti je bilo, da neznanec sam odobrava srečno misel Mihejiča. Nasmejal se je, si gladil brke, toda kmalu je navzelo njegovo lice prejšnji važni izraz.
"Bojar," je rekel, "ako hočeš iti dalje samo z lovcem, potem mi dovoli, da se ti pridružim s svojim tovarišem; isto pot imamo in skupno nam bo vesele je; vrhu tega je pa še tudi taka ura, da bi naše roke utegnile dobiti zopet dela, in v tem slučaju osem rok več namlati nego štiri."
Knez ni imel vzroka, da bi mogel biti nezaupljiv napram svojima novima tovarišema. Dovolil jim je iti z njim in po kratkem počitku so se vsi štirje podali na pot.
> "Gotovo si padel z neba," je rekel posmehljivo črni načelnik, "da nikjer nisi videl opričnikov. Prav gotovo si padel z neba! Vrag ve, odkod si priletel; da bi se ti tla udrla pod nogami!"
Trdovratnost razbojnikov je prevzela Nikito Romanoviča.
"Čuj, mladec," je rekel, "tvoja smelost mi je všeč, da sem ti hotel prizanesti, toda ako mi takoj ne poveš, kdo si, bogme, da te dam obesiti!"
Lopov se je drzno vzravnal.
"Jaz sem Matvej Homjak," je odgovoril, "oproda Grigorija Lukjanoviča Skura-tova-Belskega; verno služim svojemu gospodu in carju med opričniki. Metla, ki jo imamo ob sedlu, pomenja, da pometamo Rusijo, izdajstvo pometamo s carske zemlje; pasja glava pa pomenja, da grizemo carjeve sovražnike. Sedaj veš, kdo sem jaz; sedaj pa povej tudi ti, kako se zoveš, kakšen naslov in kakšno ime naj ti damo, ko pride čas, da ti zavijemo vrat!"
Knez bi bil odpustil opričniku drzne besede. Všeč mu je bila neustrašenost tega Človeka vpričo smrti. A Matvej Homjak je žalil carja in tega Nikita Romanovič ni mogel prenesti. Dal je vojakom znamenje. Navajeni slušati bojarja in sami razdraženi od drznosti razbojnikov, so jim vrgli vrvi okrog vratu in se pripravljali, da kaznujejo te ljudi, ki so pred kratkim po življenju stregli ubogemu kmetu.
Zdajci stopi mlajši od tistih, ki ju je knez velel odvezati od sedla, k njemu.
"Dovoli mi, bojar, da izpregovorim besedo."
"Govori!"
"Ti, bojar, si danes storil dobro delo, osvobodil si naju iz rok teh pasjih sinov, zato ti vračam milo za drago. Ti gotovo že dolgo nisi bil v Moskvi, bojar. Mi pa vemo, kaj se godi tam. Poslušaj nas, bojar! Ako ti je življenje drago, ne daj obesiti teh vragov. Izpusti jih, tudi tega besa, Hom-jaka, izpusti. Njih ni škoda, tebe pa je, bojar! Če pa nam pridejo v roke, naj jim bode Kristus milostiv, sam jih obesim. Vrv jim ne uide, samo da bi jih ti ne spravil k vragu, marveč kdo izmed nas!"
Knez je strmeč gledal neznanca. Njegove črne oči so gledale srepo in predirljivo; temna brada je pokrivala ves spodnji del obraza, močni in ravni zobje so se bleščali v jarki beloti. Sodeč po njegovi obleki, bi ga bilo mogoče prištevati predmestnim trgovcem ali premožnim kmetom. Govoril pa je s tako prepričevalnostjo in zdelo se je, da je hotel tako iskreno svariti bojarja, da je pričel knez pozorneje motriti njegove poteze. Knezu se je zazdelo, da vidi v njih znamenje nenavadnega razuma in iznajdljivosti, pogled pa je pričal o tem, da je bil človek navajen ukazovati.
"Kdo si, mladec?" je vprašal Serebrja-ni; "in zakaj braniš ljudi, ki so tebe samega privezali k sedlu?"
"Da, bojar, ko bi ne bilo tebe, bi bil visel namesto njih! A vendar poslušaj moje besede, pusti jih, ne bo ti žal, ko prideš v Moskvo! Tam, bojar, ni več tako, kakor je bilo poprej, tistih časov ni več! Ko bi mogli vse pobesiti, bi ne bil proti temu. A tudi brez teh jih dosti ostane na Ruskem; še tu jih je ušlo kakih deset; ako se ta vrag, Homjak, ne vrne v Moskvo, ne naznanijo nikogar drugega, kakor vprav tebe!" *
Kneza bi najbrže ne bile prepričale te nejasne besede neznančeve, toda jeza se mu je bila že polegla. Uvidel je, da bi naglo ravnanje z lopovi nikomu ne koristilo, če pa jih odda roki pravice, morda s tem razkrije celo tolpo teh zagonetnih razbojnikov. Povprašal je, kje biva najbližnji starosta, ter naročil najstarejšemu vojaku, naj s svojimi tovariši povede ujetnike tja, on sam pa da pojde dalje samo z Mi-hejiČem.
"V tvoji moči je, d§ te pse pošlješ k starosti," je rekel neznanec, "a veruj mi, da starosta takoj ukaže, naj jim razvežejo ro-
Vi lahko pomagate zmagati v vojni s tem, da doma konservirate
^Peoples Gas pove vam, kako se ravna pri
konserviranju doma, v novi knjižici
Dobite jo zastonj v vsakem Uradu Peoples Gas
BOLNO SRCE
Bolnik: "Povejte mi odkrito, gospod doktor, kako je z mojim srcem."
Zdravp^k: "Posebno dobro ni. Če se boste varovali, bo srce že vzdržalo, dokler boste živi."
2. Novi tovariši
Spotoma je Mihejič nekolikokrat skušal zvedeti od neznancev, kdo sta, a ta dva sta se s šalami in na vse načine zvijala in izogibala odgovorom.
"Fej, naj ju vzame vragova babica!" je dejal naposled sam sebi Mihejič; "kakšni ljudje! Kakor jegulje! Misliš, da si jo prijel za rep, pa se ti že izmuzne iz prstov!"
Medtem se je začelo temniti. Mihejič je dohitel kneza.
' "Bojar," je rekel, "ali je bilo prav, da smo vzeli s sabo ta dva junaka? Nekam od sile se zvijata, ničesar ne zveš od njiju. In postavna človeka sta, nič slabša od Hom-jaka. Da nista navsezadnje slaba človeka?"
"Naj bosta," je brezskrbno odvrnil knez, "vendar se potegneta za naju, če bi se še srečali z opričniki."
"Vrag ve, ali bi se potegnila, batjuška! Vrana vrani ne izkljuje oči. Slišal sem, kako sta se razgovarjala med sabo, vrag ve, v kakem jeziku, niti besedice nisem razumel, a zdelo se mi je, da je bilo po rusko. Pazi se, bojar, previdnemu konju še zver ne škodi."
Temnilo se je čezdalje oblj. Mihejič je umolknil Tudi bojar je molčal. Bilo je slišati samo konjska kopita in semtertja prhanje ostro čutečih konj.
Jahali so skozi gozd. Eden od neznancev je pričel peti pesem, drugi je pripeval.
Ta pesem, ki se je v noči razlegala sredi gozda, je po vseh dnevnih^ dogodivščinah čudno vplivala na kneza: žalost ga je obšla. Spomnil se je preteklosti, spomnil svojega odhoda iz Moskve pred petimi leti, iji v svojih mislih se je čutil v cerkvi, kjer je bil pred svojim odhodom pri službi božji in kjer ga je med slovesnim petjem prevzel nežen in zvočen glasek, katerega ni uglušil ne žvenket mečev ne grom litvan-skih topov:
"Z Bogom, knez," mu je na skrivaj govoril ta glas, "molila bom zate ..." Medtem sta neznanca pela dalje, a besede njiju pesmi se niso ujemale z mislimi bojarja.
r Nekaj časa je izgledalo, da
r
je edini Sikorski še pri pameti med Poljaki, kolikor tiče to zadržanje poljske vlade v Londonu. Poljski narod pri tem ne šteje. Pa je ta vlada le naletela na trdo bučo v Moskvi. Izgleda, da so jih dobili Poljaki še od druge strani. Golo pete-linstvo nadute poljske žlahte, ki hoče le paradirati, pa še slamnasta ni. Vsaj Sikorski je podal v imenu tiste vlade izjavo, da hočejo Poljaki živeti z Rusi v dobrem prijateljstvu. Grozdje je kislo, ker je previsoko viselo.
Morda je nekaj pripomoglo k taki izjavi tudi to, da so Sov-jeti nekaj razglasili, da so neki diplomati te poljske vlade v Rusiji pridno špijonirali za — Nemce! Nemogoče kaj takega' ni, in ruski krogi se ne bodo s! takim očitkom hoteli pred sve- ' tom blamirati. Aristokrat hoče' aristokratsko nastopati, vsak I pa nima na razpolago aristokratskih sredstev, in posledica je, da lahko kak tak "hoče — | biti — aristokrat", ki je v res- j niči — nemanič, pade na stop- I njo podlega špijona, da bi pri- j šel do aristokratskih sredstev. Nemec sem ali tja, Poljska gor ali dol, in če pade kak aristokrat, pade najbolj globoko.
Danes je nekaj utihnilo, ne vem, če je očitek špijonstva tudi resničen, ampak Rusi ne govorijo tja v dan, in kaka "pr-tena" aristokracija je v prvi vrsti zmožna take podlosti. Mor- ' da so le potlačili, ker je bilo ba-tin za to poljskq žlahto že tako le preveč. Med Poljaki se bo moralo še dosti izpremeniti, da pride do besede dobri poljski narod.
DEKLETA ALI 2ENE
sprejemamo za dobro opravilo pri CORRUGATED PAPER BOX PLANT, v starosti od 18 do 35 let., 55c na uro. Polovica teh opravil se bo nadaljevala tudi po vojni.
Zglasite se pri Maxwell Bros. 23. So. Morgan St. (22nd St. in Morgan St.)
SPREJEMAMO DEKLETA IN 2ENE
(poročene ali samske, 18 do 45 let)
n	ni treba, da bi bile izvežbane
Za delo v naši moderni svetli in sončni tovarni. Ni vam treba nobene izkušnje. Če bo potrebno, bomo vsako izučili sami in ji plačevali tudi za dobo učenja.
Dobra plača že v začetku
Pri nas dobite dobro začetno plačo in ugodne delavske pogoje, s priliko za napredovanje. Sedaj je na razpolago dnevno kakor tudi nočno delo in sicer neposredno OBRAMBNO kakor tudi civilno delo.
Blagovolite priti k nam
med ponedeljkom in soboto od 7. ure zjutraj najprej pa do 6. ure popoldne.
OLSON RUG CO.
2800 North Pulaski,	Chicago, Illinois
i DR. JOHN J. SMETANI
> Pregleduje oči in predpisuj« očali \ 23 LET IZKUŠNJE [	OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue TeL Canal 0523 J t Uradne are: vsak dan od i i (iotni Ho 8:30 >.vrčei
Michael Trinko in Sinovi
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
MI peavMTn smo vse Trste dala« gradimo nove stavb« kakorinega koli o b s • g a. Sprejemamo velika dela kot grajenj« večjih poslopij, ioL tovarn, ali kakršnakoli. Obenem spr« j«mamo tudi manjša dela. kot popravljanj« hii in drugih poslopij. Za nas j« vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvet«, proračun« In na* črto dajemo na ieljo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten dom, lastno hišo, kar napravimo vam ml sa smerno niiko ceno.
Pokličite nas na tol+frm Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem l<*fftnem uradu
3050*3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi dru-gam. Za pleskarska dela jamčimo.
DR. J. L URSICH
ZDRAVNIK in
KIRURG
Urad:
1901 West Cermak Road
1—3 in 7—S P. 1C. razun ob sredah TeL Canal 4919 CHICAGO
Rezldenčni teL: La Grange 3998
Roosevelt in Churchil sta se zopet sesla. Ko sta se prvikrat na Atlantiku 1. 1941 po napadu na Rusijo, je skoroda izgledalo kakor je, kadar gre za kritično bolnega in stikajo zdravniki glave skupaj. "Concilium
/ (Dalje prih.) /

Stran 6
AMERIKANSKI SLOVENEC
AMERIŠKI SODNIKI V SKRBEH RADI RAZPOROK
(Nadaljevanje s 1. strani)
službo, samo radi zavarovalnine.
Ako bo šlo to zlo v tem tempu naprej, je to prav velika nevarnost. Prva celica v vsakem narodu je družina in če je ta te-
meljna celica gnila, kako se naj pričakuje, da bo narod zdrav? Temelj močni družini pa je vera, brez tega temelja stoji vse le na pesku.
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.
"CANNING... what you should know about it".
MSSS2