OBRTNI VE5TN"'
Strokovni list za pouzdigo in napredek obrtništua Draoske banouine.
»OBRTNI VESTNIK“ izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani11, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20'— posamezna številka. . Din 1"—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XV. letnik. •	V LJUBLJANI, dne 1. aprila 1932.	Štev. 14.
Zakon o obrestni meri
Načrt zakona se glasi:
S 1. Nihče ne sme na posojeni denar ali dovoljeni kredit pobirati večjih Obresti, nego jih dopušča ta zakon.
§ 2. Banke, zadruge za štednjo in kredit ter drugi denarni zavodi, ki imajo dovoljenje sprejemati hranilne vloge, smejo za obresti računati največ dvakrat tolike obresti, kolikoršne sami plačujejo za hranilne vloge, druge osebe pa smejo računi ti 2% izpod najnižje obrestne mere denarnih zavodov v njihovem kraju, odnosno ako v njihovem kraju ni denarnih zavodov, 2% izpod obrestne mere denarnih zavodov v najbližjem kraju.
§ 3. V najvišje dopustno izmero letnih obresti po § 2. se morajo vračuniti tudi postranska plačila ali dajatve, za katere se je dolžnik zavezal poleg obresti, kakor- provizije, konvencijonalne kazni, stroški itd.
S 4. Obresti in postranska plačila in dajatve se ne smejo pobirati v naprej. Ako pa se kljub temu poberejo v naprej, se odštejejo na dan izplačila od glavnice.
§ 5. (') Obresti od obresti se morejo zahtevati:
a) ako so se izrecno pogodile,
b) ako se obresti iztožujejo, in sicer od dneva tožbe.
(2) V primeru točke C1) a) tega paragrafa morejo banke in denarni zavodi, navedeni v § 2. zakona, računiti obresti od obresti polletno, ako sami svojim vlagateljem polletno obračunavajo obresti, sicer pa samo letno. Ostale osebe morejo dogovoriti obresti od obresti in jih obračunavati samo letno.
§ 6. (l) Pogodba o obrestih je neveljavna, v kolikor kapitaliziranje obresti presega po tem zakonu dopuščeno najvišjo izmero, odnosno v kolikor ni -v skladu s §§ 4. in 5.
(2) Obresti preko mere, dopuščene po tem zakonu, se ne smejo prisojati, zavarovati ali z izvršbo izterjati, čeprav bi bile ugotovljene s pravnoveljavno sodbo ali kakim drugim izvršilom.
•	^ -7' J 1‘> Fiz*čne in pravne osebe, ki imajo dovoljenje, sprejemati hranilne v oge, so dolžne v roku 15 dni potem, ko stopi ta zakon v moč, razglasiti v službenem listu banovine, odnosno kjer
tega ni, v »Službenih. novinah«, svojo redno obrestno mero za hranilne vloge in jo istočasno naznaniti tudi banski upravi, odnosno na področju uprave mesta Beograda ministrstvu trgovine in industrije. Na isti način morajo objavljati in naznanjati tudi vsako izpre-membo redne obrestne mere za hranilne vloge 15 dni preje, predno se izpre-memba uveljavi.
(2) Vsak prestopek tega predpisa kaznuje banska uprava, odnosno ministrstvo trgovine in industrije z denarno globo do 50.000 Din. V slučaju ponovnega prestopka se more denarna globa povišati do 100.000 dinarjev. Razen tega sme nadzorno oblastvo postopati proti takemu zavodu ali osebi, tako kakor da je prekršila pravila zavoda odnosno izdano koncesijo.
§ 8. Listine o dolgu katerekoli vrste, ki se glasi na večji iznos, nego je posojilo dejansko znašalo, nimajo pravne veljavnosti glede izmere dolga v toliko, kolikor znaša razlika med dejanskim posojilom in dolgom, navedenim v listini.
§ 9. Obračuni o posojilu se morajo ob vsakem izplačilu vršiti pismeno na monopoliziranem obrazcu. Obrazec predpiše minister za finance v sporazumu z ministrom trgovine in industrije. S temi Predpisi se ne tangirajo ugodnosti, katere v taksnem oziru uživajo zadruge.
S 10. Prenosi nepremičnin, ki bazirajo na pogodbah o posojilu, a ne na kupoprodajnih pogodbah, so neveljavni.
§ 11. Predpisi tega zakona veljajo tudi za posojilo potrošnih stvari (semena, življenjskih potrebščin itd.). Za porabo predpisov zakona se jemlje v poštev njihova denarna vrednost.
§ 12. Kdor stori karkoli, da bi izigral predpise tega zakona, se kaznuje, kolikor se ne uporabijo predpisi 8 7., kot prestopki po kazenskem zakoniku z zaporom do 6 mesecev in z denarno globo.
§ 13. (1) Predpisi §§ 1 do 7 tega zakona se ne porabljajo za posle med trgovci, v kolikor ne bi šlo za dajanje posojil ali kredita od strani denarnih zavodov, navedenih v § 2., niti za zastavne posle pooblaščenih zastavljalnic. (2j Minister trgovine in industrije odredi po zaslišanju gospodarske zbornice od časa do časa najvišjo pristojbino, ki se odstotno od posojene vsote sme pobirati pri zastavnih poslih kot obresti, stroški shrambe, manipulacije in zavarovanja, kakor tudi na račun ostalih sporednih plačil in taks.
§ 14. Ako pride denarni zavod v plačilne težkoče vsled kreditnih odnošajev, nastalih po splošni kreditni krizi, ali vsled neobičajnih in prekomernih dvigov vlog, a je po svoji bilanci v tem času aktiven, uveljavi ministrski svet po prošnji zavoda samega na predlog ministra trgovine in industrije za vsak tak slučaj uredbo z zakonsko močjo, s katero se določijo roki izplačila vlog in dolgov in vse druge odredbe, tudi take, ki se tičejo njegove organizacije, da se zasigura redno poslovanje in zavaruje vložnike in ostale upnike. V ta namen sme minister trgovine in industrije tak zavod in njegovo celotno poslovanje staviti pod stalni nadzor svojega komisarja.
§ 15. (1). Ta zakon stopi v veljavo, ko .ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se objavi v »Službenih novinah«. Z istim dnem prestanejo veljati vsi drugi predpisi o predmetih tega zakona, ki niso z njim v skladu.
(2). Obresti, dogovorjene ali določene, predno je dobil ta zakon:	obvezno
moč, se smejo do dne obvezne moči zakona pobrati v dogovorjeni ali določeni izmeri, po tem dnevu pa samo v skladu s tem zakonom.
Stvarno pojasnilo o občnem zboru Strokovne zadruge zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani
V	»lOlbrtaiičkem vjesinilkiu« je g. Živec objavil nekako izjavo, v kateri hoče na svoj način prikazati potek občnega zbora strokovne zadruge zidarskih mojstrov im studemčailjev v Ljubljani. Ker so v taj izjavi predočene deloma ue-tučine stvari glede samega poteka občnega zbora, deloma pa neresnični in neutemeljeni očitki naipram moji osebi kot načelniku, moram ugotoviti sledeče:
Ni res, da je najprej govoril o zbornicah g. dr. Pretnar, reis pa je, daje o zbornicah najprej govoril sam g. Živec im nalto za njim g. dr. Pre'tlnar. To je dejstvo, ki si ga naj g. Živec pokliče v spornim im- se ga bo prav gotovo spomnil. Res pa je, da je g. dr. Pretnar pri prejšnji točki dmevlnega reda govoril o obrtnem zakonu in zlasti o določilih ■novega obrtnega zakona, ki zadevajo zidarski stan. O zbornicah do takrat niti besedice ni govoril. Ko je prišla točka o zbornicah na dnevni red, je prvi dobil besedo baš sam g. Živec, ki je ttuldli govoril za ločene zbornice, kakor in kolikor časa je pač hotel in znal. Nato je govoril g. dr. Pretnar za skupne zbornice. Ker se je bilo bati, da se baš ta točka preveč zavleče in da bo nekateri člani, fci so bolj oddaljeni, morali še pred volitviijo novega načelstva zapustiti občni zbor, je pač čisto razumljivo, alko se je. dala beseda enemu zagovorniku ločenih im enemu zagovorniku skupili zbornic. Tukaj se torej vidi', da se je postopalo popolnoma enakopravno im nepnilsitramisiko'. Tudi obrtna oblast mi je dala v tem oziru prav. Pisanje g. Živca, da s.e nekateri Slami niso upali izražati tako, kot bi se sicer, je žaljivo, kajti obrtniki smo že toliko ponosni in samostojni, da povemo to kar mislimo brez ozira na to, kdo je na zborovanju. Sicer • pa je g. Živec kolt obrtnik govord za ločene zbornice, adaz me morem nič za to, če člani miiso njegovih izvajanji odobravali. Kar se tiče pismenega dokaza glede tega, da bi se zborovanje zavleklo, imam poleg drugega še celo piismo g. mojstra Gabriča iiz Birežič, kii med drugim doslov-no piše sledeče; Dnevni red je izredno bogat, zdto je treba računati s tem, da se o zajdfajiih dlveb točkah dnevnega reda sploh ne bo razpravljalo, ker bodo zborovalci prej odšli. Računam namreč
z inožmostfo, da bo precej zborovalcev odšlo takoij po glasovanju o zbornicah im ne bodo čakali niti na volitve (da ne zamudijo vlakov).«
Volitve so se vršile z vzklikom, ker se je takoj v začetku razprave o* tej točki izrekla ogromna večina navzočih članov za glasovanje z vzklikom navzlic temu, da sem kot načelnik celo že naročil tajniku, da naj listke razdeli ■med navzoče člane.
Vsakdo mi bo priznal, da sem moral spoštovati mišljenje ogromne večine in potem dovoliti glasovanje z vzklikom. Formalni predlog za glasovanje z vzklikom je tudi stavil tovariš Komar. Sicer pa moram reči, da se čudim gospodu živcu, ako se zaradi glasovanja z vzklikom razburja. Saj je veliko bolj možato, ako kdo odkrito poive, za kaj
je- ,
G. Živec bi pač moral pojasniti, kako je bila večina podeželskih obrtnikov že v naprej preparirana. Kolikor mi je znano, se naši člani ne udeležujejo občnih zborov drugih zadrug, ako se jih pa udeležujejo-, se še ne more reči, da so bili preparirani, kaliti posebej za nje se niiso vršila kaka zborovanja v to 'Svrho od strani gg. za skupino zJbor-nlico. R isniici na ljubo moram pojasniti, da sem se brigal za to, da bi bilo na občnem zboru članstvo obojestransko poučeno in sem baš zaradi tega dal besedo zagovorniku ene kakor druge zbornice. Ni res, da bi se jaz izneveril j prejšnjim podanim izjavam zadruge, ker sem na sejah načelstva, o- katerih govori g. Živec v smislu odloka obrtne oblasti prepovedal, da bi samo načelstvo- odločevalo o vprašanju zbornic, nego da je to stvar občnega zbora. Visalk objektiven človek mi mora priznati, da sem postopal pravilno, kajti pri zadrugi, ki ima 230 članov, pač ne uiore petoirica ali šetorica, ki sedi v načelstvu, vse sama odločevati. Jaz sem torej spoštoval voljo vsakega člana in nisem hotel nobenega terorizirati.
'G. Živec se popoln oni a neutemeljeno čuti prizadetega in izrinjenega iz old-bora. Kar se tiče trditve g. Živca, da je bil član odbora zadruge skozi vsa leta do sedaj razen enega leta, je na podlagi zapisnikov o občnih zborih treba resnici na ljubo ugotoviti, da je
on bil 6 let namestnik odbornika, 4 leta odbornik, tri leta pa sploh ni bil v odboru. Sicer ga pa jaz niisem črtal iz odbonniške liste, ampak je na tej bolje rečemo kandidatni listi, bil g. Živec kot namestnik in njemu je znano, da je v naši zadrugi namestniku bila ravno- tako kakor odborniku dana pravica udeleževati se sej in glasovati. Na drugi strani pa ponovno poudarim, da je bila to le kandidatna lista, ki so jo lahko člani na občnem zboru, ali sprejeli, ali • odbili, ali pa spremenili: z drugimi besedami tudi g. Živca lahko izvolili za odbornika ali podinačelnika, ali celo še več. Ne morem pač za to, alko so- od 230 članov za predlog g. Živca glasovali samo štirje člani. Za Vsakega je potem jasno, kje je zaupanje članstva.
Toliko- v informacijo, ker sem smatral kot obrtnik za potrebno, da moji stanovski tovariši zvedo resnico.
Jernej Hlebš,
zidarski mojster in načelnik Zadruge zidarskih mojstrov in situdemčarjev v Ljubljani.
Proti izvažanju denarja
Beograd, 20. marca. AA. Zadnje čase se opaža, da se iz države sistematski izvažajo v priporočenih pismih večje množine domačega in tujega efektivnega denarja brez dovoljenja finančnega ministrstva. Da se to nedovoljeno izvažanje domačega in tujega efektivnega denarja onemogoči, je uprava pošte in brzojava prometnega ministrstva izdala vsem poštam v državi tele odredbe:
Da se omogoči nadzorstvo glede deviznih predpisov, se morajo vsa priporočena pisma, namenjena v inozemstvo, izročiti pošti odprta. Nameščenec, ki pismo sprejme, bo v navzočnosti stranke pregledal samo ,vsebino ovitka, pisemska-tajnost pa mora pri tem ostati nekršena, to je, ne sme čitati pismenega sporočila, nego se mora prepričati samo o tem, ali vsebuje pismo efektivni denar. Če bi bil v pismu denar, ga bo nameščenec izročil stranki s pojasnilom, da je po deviznih predpisih prepovedano pošiljanje efektivnega denarja v priporočenih pismih v inozemstvo. Če pismo ne vsebuje katerekoli vrste efektivnega denarja, bo stranka v navzočnosti nameščenca pismo zaprla in ga izročila v ekspedicijo. Ti predpisi ne veljajo za državne, banovinske in samoupravne oblasti in ustanove, za poslaništva in konzulate tujih držav, Narodno banko in njene podružnice. Občinstvo se zlasti opozarja na to, da je pošiljanje efektivnega denarja prepovedano tudi v navadnih pismih.
Elektrifikacijski problem v Dravski banovini
Predavanje prof. dr. techn. Milana Vidmarja v društvu-i»Merkur«, 10. marca 1932.
(Nadaljevanje.)
•
Vse to bi bilo lahko preštudirano, premišljeno in prebavljeno v gospodarskem zatišju nesrečnih let svetovne vojne. Takrat je bilo že videti, -da b6 privatna -podjetnost posegla po elektri-fikacijskiih problemih. Teinu naravnemu dejstvu bi bil novi elektrifikacijski načrt lah-ko od vsega početka prilago-den. Toda minila je vojska, p-rešla so prehodna leta in novi načrt za elektrifikacijo Slovenije ni bil gotov. Tudi danes ni gotov. Mnogo še debatiramo o njem.
★
&e med svetovno vojno -je švicarski kapital začel v Fali ob 'Dravi graditi veliko moderno hidrocentralo. Izdatna vodna sila na našem severu je obetala
Manifestacijski zbor za zaščito čevljarske stroke v Celju
velike množine električne energije. Do 200 milijonov (kilovatnih ur producira lahko na leto ta največja naša elektrarna.
Ce računamo, da ima Dravska (banovina en .milijon prebivalcev, dobimo že v elektrarni v Fali v skrajnem primeru 200 kilovatnih ur na leto in (glavo prebivalca. 'V sosednji Avstriji, ki je zelo dobro elektrificirana, odpade na leto in iglavo prebivalca slkoraj 400 kilovatnih iur. Industrijske države, ikakor n. pr. Nemčija, dosegajo seveda .izdatno višje konzumne številke. Za nas Slovence pa je prav gotovo za dolgo vrsto let 200 do 250 kilovatnih tur na leto in glavo prebivalca visoka konzumna (številka.
(Privatna podjetnost de tedaj neposredno po ■zaključeni svetovni .vojni naš elektrifikacijski problem prav za prav .rešila. Toda le na videz. iPretež-no večino svoje produkcije de elektrarna v Fali namenila največji naši kemični industriji v Rušah. Dovolj pa je vendarle ostalo (kilovatnih ur za preskrbo vsega štajerskega dela naše banovine.
Kranjski del Dravske banovine je neposredno po .svetovni vojni tudi dobil svoje elektrarne. Na žalost pa je (dobil veliko malih elektraren, produkcija električne energije je zaradi tega v tem delu banovine zelo razikosana.
.Elektrarna na Zaviršnici je ostala tor-'So. Namesto da bi vršila vlogo dopolnilne elektrarne, je začela obratovati .kot samostojna električna centrala. Po vsi severni Gorenjski je .razpredla svoje mreže.
Ob Savi smo dobili večjo elektrarno v Kranju, (ki premore okroglo 2000 KS.
V	Taonu pri Ljubljani daje Sava modemi elektrarni, ki je zgrajena za 2000 KS, začasno ile 1000.
Kranj je postal industrijsko središče. Cenena električna energija je privabila cel .roj podjetnikov. Elektrarna v Tacnu je zasedla ves (Severni del ljubljanske okolice ter celo prodrla v samo mesto.
(Mestna elektrarna ljubljanska je po končani svetovni vojni zašla v velike težave. Električna energija je bila v našem glavnem .mestu draga stvar. Veliko premalo je je bilo. Zato .so morale pomagati okoliške elektrarne.
Naj omenim 'še, da je po vojni nastala elektrarna v Škofji Loki, nesrečna elektrarna v (Zireh in mogoče 'še bolj nesrečna elektrarna v Zagradcu na Do-denjskem. Tudi Tržič ima danes svojo elektrarno.
Kako stoji tedaj danes elektrifikacijski problem? Navidez tako, da imamo prav za prav skrbeti samo še za Dolenjsko. Pozabiti pa ne smetjo, da stoji v Trbovljah velika električna centrala iza 9000 Kw, ki ne obratuje, ki bi pa prav lahko preskrbovala vso Dolenjsko. To tem bolj, ker odplavlja iz Hrastnika, Trbovelj in Rajhenburga vsako .leto po Savi j60.000 (ton premogovnih odpadkov, ki bi pokurjeni silno poceni producirali električno energijo.
Kdor dandanes .misli na preskibo vse naše banovine s potrebno električno energijo, imora računati pred vsem s tem, da je štajerski del banovine preskrbljen. Računati mora nadalje s tem, da ima elektrarna v Fali obilo presežne energije. Odkar je tvomica v Rušah skrčila svoj obrat, pada na leto gotovo 100 milijonov kilovatnih m neizkoriščenih preko jezu. Ta naravna energija je naše narodno premoženje in kdor ne misli nanj, ga zapravlja.
Tudi pravkar omenjeni premogovni prah, ki neizkoriščen odplava po Savi, tje narodno premoženje. Najmanj 20 milijonov kilovatnih ur nam neizkoriščenih izgine v valovih. Izgube v Fali in v Trbovljah so tem strašnejše, ker predpostavljajo faktične izgube. Saj vendar v Fali in v Trbovljah potrebni produkcijski stroji stoje. Niti pare ni treba investirati za izrabo naravne energije.
(Dalje prihodnjič.)
Iv. BRUNČIČ
stavbni in pohištveni pleskar in ličar. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 23.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 34—76.
Uvažujoč skrajno kritičen položaj našega čevljar, obrtništva je Zbornica za TK)I v Ljubljani po svojem obrtnem odseku — ustrezajoč obenem sklepom zadnje seje odseka — sklicala za dan 13. marca 1.1. ob 9. uri dopoldne v Celju veliko manifestacijsko zborovanje za (zaščito čevljarske stroke.
Ze pred napovedano uro so napolnili prostorno dvorano iCeljsk. doma čev-ljanski mojstri kot zastopniki strokovnih zadrug 'svojega okoliša, opazili pa smo tudi imed njimi — to solidarnost je v.redno posebej naglasiti — zastopnike iz trgovskih vrst, da, celo zastopnike usnjarskega veleobrta in industrije. Že sama slika živahnosti pred pričetkom je pričala o resnosti položaja v tej najbolj .siromašni stroki in veliki važnosti tega (zborovanja. Kmalu po deveti uri ■je otvoril zborovanje podpredsednik Zbornice za TOI in star borec za obrtniške interese g. Engelbert Franchetti, ki je v svojem odločnem in umirjenem govoru naglasil važnost zborovanja in prizadevanje zbornice, zlasti še obrtnega odseka zbornice, iza pravilno umevanje vseh teženj, ki jih ima naravnost Obubožana stroka — čevljarski obrtnik. Za njim je povzel besedo g. Josip Rebek, podpredsednik izavoda za pospeševanje Obrta, ki je v kratkem jedrnatem govoru opisal prizadevanje zavoda za podvig ugleda naših domačih izdelkov, ki tako po kvaliteti in solidnosti prekašajo .inozemske fa-briikate. Govore gg. Franchettija in Rebeka kakor tudi obširen res strokovnjaško sestavlien referat zborničnega taj!ni!ka g. dr. Pretnarja, katerega Bino priobčili v zadmjih dlveh Številkah, so sprejeli zborovalci z velilkim odobravanjem.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je pod načelovanjem g. Rebeka posvečala posebno pažnjo tudi izobrazbi obrtnega naraščaja. Vajenska akcija Zveze, kateri je načeloval g. Milko Krapež^ je s podporo vajenskega fonda ustanovila »Ljudsko univerzo za obrtni naraščaj« in je redoma enkrat v tednu prirejala poučna predavanja. Vsa javnost je toplo pozdravila to delo zvezinega vodstva v skrbi za naš naraščaj, zato je bil renome Zveze upravičen. Novo načelstvo je po 23. avgustu opustilo prirejanje tovrstnih predavanj, naš naraščaj pa je hrepenel po duševni hrani in je moledoval toliko časa, dokler ni prevzelo te naloge Obrtniško društvo (vajenski odsek z velikim prijateljem Obrtne mladine g. Krapežem na čelu) in so prejšnji prijatelji mladine obnovili predavanja.
V	ponedeljek 7. m. m. je otvoril Ljudsko univerzo načelnik vajenskega odseka g. Milko Krapež s kratkim nagovorom o pomenu izobrazbe za obrtnika ter začrtal program predavanj v letošnji sezoni, za njim je pa predaval predsednik Obrtniškega društva g. Rebek, kako vsak narod cenimo po njegovem šolstvu in poklic po načinu vzgoje naraščaja. Moč in spretnost sta podlaga narodom in poklicem v medsebojni tekmi, zato pa vsak skrbi za izobrazbo podmladka. Tako tudi institucija vajenstva izhaja že od pamtiveka. Nato je predavatelj opisal zgodovino vajenstva, zlasti pa cehe, ki so imeli že v srednjem veku točne predpise o vajencih ter omi-ljenje teh starodavnih rokodelskih dolžnosti z razpustom cehov in uvedbo obrtnega zakona 1. 1859. Izobrazbi vajencev brez kontrole je sledil gospodarski propad rokodelstva, ki ga je ustavil šele novi zakon 1. 1883 z določitvami razmerja med mojstrom in vajencem in obiskom šol. Novi zakoni so zahtevali vedno večjo izobrazbo in uvedli izpite, ki bude v vajencu zavest za resnost stanu. Obširno je predavatelj razpravljal o odgovornosti mojstra za sposobnost vajenca, a tudi o slabih lastnostih vajenca in njih vrlinah, zlasti pa o usodnih posledicah slabih izdelkov na konkurenčno zmožnost obrtnikov ob času gospodarske krize. Pozival je 'vajence h krepitvi volje do dela in do čim popolnejšega izdelka, ker je čim popolnejši izdelek tudi največ je zadoščenje delavca in najmočnejša izpodbuda k napredku, ' naprej stremečemu človeku pa učenja in vaje ni nikdar konca. Delaj — počivaj, ustvarjaj — uživaj! Stopaj navzgor iz meglenih nižin, išči svetlobo, ker solnca si sin. Brani pravico in varuj pogum, slušaj resnico, spoštuj svoj razum!
'Govorili so potem zastopniki zadrug gg. Krajcer, Rozin, Perdan, Breskvar, Koloman, Hafner, 'Praprotnik, Krenčič, Čampa, Rabič, Vidic, Strupeh, Arnej-ČK, Bizjak, Volk, Virjent, Pollak in Li-trop. V imenu Društva trgovcev in veleindustrijcev je pozdravil zborovanje tajnik g. Kozman, položaj v usnjarski industriji je slikal veleindustrijalec g. Jakll, v imenu Akcijskega odbora za propagando domačih čevljarskih izdelkov pa je govoril o potrebnih merah za zaščito domačih proizvodov g. VI. Pfeifer. Iz vseh govorov, ki so bili navdušeno sprejeti, je izzvenelo toliko bridke resnice in je bil prikazan tako obupen položaj, da .merodajni faktorji nikakor ne morejo iti preko tega zborovanja in da bodo morali z vsemi si- I dami podpreti nele narodno gospodar- * stvo države ampak (tudi socijalen položaj, če jim je na tem, da obvarujejo državo samo pred pretečim socijalnim in (moralnim zlom.
Na koncu zborovanja je bila sprejeta obširna resolucija, v kateri je izražena odločna zahteva po zaščiti domačega obrta — kar pa je glavno — zahteva, da se takoj prepove inoizemski tvrdki Bata ustanovitev tovarne v Jugoslaviji, da pa se prepove (tudi ustanavljanje podružnic in popravljalnic. Mogočen klic »Bata ven iz naše države!« in živahno pritrjevanje so zaključili (lepo uspelo, dasi mestoma precej burno -r-in to je čisto opravičljivo — manifesta-cijsko zborovanje. Zbornica za TOI in .njen obrtni odsek pa sta .dokazala, da se prav živo zavzemata za obrtniške pravice, dasi nekateri tega namenoma nočejo priznati.
Dne 14. marca ob pol 19. uri se je v dvorani Mestnega doma zbralo blizu 200 vajenk in vajencev, ki jim je g. Milko Krapež predstavil g. Leopolda Puharja, po vsej banovini znanega uspešnega predavatelja Higijenskega zavoda. Prijetno, kakor bi štorije pravil, večkrat pa goreče, kakor vzgojitelj naroda in s pesniškim zanosom govori ta rutinirani predavatelj, da ga je v dna duše pretresena mladina poslušala vdano in verno. Na pravem mestu je govoril o alkoholizmu — na zatožni klopi. In mladino je pozval za sodnike.
V	naši banovini smo v enem letu popili 27 milijonov litrov vina, 16 milijonov litrov piva in nad 8 milijonov litrov žganja, torej povprečno 50 litrov vsaka oseba brez izjeme dojenčkov, a ni všteto žganje iz špirita in tudi ne vino in žganje, ki smo ga importirali. Četrt milijarde dinarjev zapijemo na leto v naši banovini. Armado 28.000 nezakonskih in 8000 po alkoholu telesno in duševno degeneriranih imamo v banovini. Zločini strahovito raisto, a na 170 prebivalcev imamo že točilnico opojnih pijač. Kaj bo z našim narodnim premoženjem? Milijarde izmečemo za pijačo in tožimo o gospodarski krizi.
Alkohol sedi na zatožni klopi in nastopajo tožniki ter govore zagovorniki. Zena pijanca in mati izstradanih otrok, ki tožijo, kaj so zakrivili, da so lačni kruha, pa oče nima usmiljenja, da so lačni ljubezni, pa oče nima srca. Množica vzgojiteljev toži, zdravniki, sodniki in tudi domovina obtožuje alkohol: Veliki problemi čakajo, velike ideje bi rada uresničila, ljudstvo požlahtnila, stanove zadovoljila, vsem slojem preskrbela varno prihodnost, a žalostna gleda, kako gine moč naroda, kako se narod zastruplja, kako zapravlja milijarde v nezmernosti, lahkomiselnosti, vrtoglavosti.
One 21. marca pa je predaval tajnilk prosvetne zveze g. Zor o oberammer-gauskilh pasijoinislkih igrah. S proljekciijo res lepili siki optičnih slik je pcpelljal gospod .predavatelj mladino skoizi prelepo Tirolsko na Bavarsko v svetovnoznani kraj Oberarramergau k upriizointovi pasijonskih iger, ki so kot tradicija .na staro zaobljluibo še izza kužnih časov. S temi v zvezi je opisal tudi stare ljubljanske velikonočne procesije in pa silovito kapucinsko procesijo v Škofji Loki, prav za prav škofjeloški pasijon. Ob zaključku sivo/jega lepega in zanimivega ter za bližinlji velikonočni čas nas-bolj prikladnega predavanlja je razkazal s slikami še Monakovo. in nas vod’l po znamenitem obrtnem muzeju, ki je največji v Evropi.
iVsem dosedanjim predavanjem je Obrtna mladina parno sledila in nagradila vse predavatelje z odobravanjem, kar je naljlepši dokaz, kako globoko so segale besede v mlada srca — bodoči naš ponos.
Blagodejni vpliv predavanj je jasen, saj predavanje brez sile po težkem dnevnem delu obiskuje po 150 do 200 vajenk in vajencev, kar pa seveda tudi dokazuje željo mladine po izobrazbi. Pri vsem tem moramo namreč tudi pomisliti, da mnogo teh deklet in fantov stanuje daleč v okolici Ljubljane, pa vendar redno hodijo k predavanjem, čeprav potem morajo že od dela utrujeni hoditi ponoči po slabih cestah domov, namesto da bi se zabavali ali počivali doma pri peči.
Tako vzgaja Obrtniško društvo vajence in vajenke!
Občni zbor Obrtnega društva v Celju
(V Vašem cenjenem listu ste priobčili poročilo o zadnjem 'rednem letnem občnem izboru Obrtnega društva v Celju dne 32. marca .1932. Med .drugim pišete, da sta bili predloženi dve .kandidatni listi in sicer ena lista g. Vinka Kukovca in druga lista g. Franja Dolžana. Res je, da sta bili predloženi 'ti dve '.listi, kakor ste to poročali. Od g. Dolžana smo prejeli sedaj dopis, datiran z 'dne 26. marca t. '1., v katerem gosp. (Dolžan izjavlja, da se čuti prizadetega, ker se iz Vašega poročila razvidi, da se hoče njegovo ime in ugled diskreditirati, dasi je dobro znano, da se ni nikdar zanimal iza ta občni zbor. (Gosp. Dolžan piše v (pojasnilo med drugim tudi tole: »Nisem imel namena priti na občni zbor Obrt. društva, tem manj pa še, da bi bil .izvoljen v odbor ter se je moje ime na občnem zboru imenovalo in stavilo na ilisto brez moje vednosti in brez mojega pristanka za kaj takšnega, tudi nisem bil ina občnem zboru navzoč. — Franjo Dolžan 1. r., kleparski mojster v Celju.
iLz prej navedenega je razvidno, da gospod 'Dolžan ires ni imel namena staviti se na razpolago opoziciji in da se je njegovo ime na kandidatni listi opozicije kot ime uglednega celjskega •obrtnika zlorabilo. Gospod (Dolžan nima s to opozicijo prav nobenega opravila in stikov in je izaradi tega označba »pod firmo Dolžana« nepravilna. Rade volje ugodimo želji gospoda Dolžana, da se mu storjena krivica popravi in moramo ponovno ugotoviti, da je bilo postopanje voditeljev opozicije glede imena 'gospoda iDodžana zelo nefair. Odbor (Obrtnega društva v Celju.
S prošnjo za objavo tega dopisa, se priporočamo.
'Predsednik: Vinko Kukovec 1. r.
Tajnik: Drago Žabkar 1. r.
Promet z devizami
V	trgovini in .industriji je nastal v zadnjem času, odkar je Narodna ban* ka ustavila izdavanje deviz za plačila v inozemstvu, velik zastoj. Gospodarske korporacije dobivajo dan na dan pri* tožbe, da je položaj, kakršnega je ustvarila popolna devizna zapora, ne* vzdržen in da povzroča v privatnem gospodarstvu vedno večje težave. Vsled devizne zapore trgovci ne mo* rejo poravnati svojih že zapadlih ob= veznosti, ki sc v nekaterih primerih že iztožujejo, ikar povzroča zopet stroške. Ne morejo pa dobiti iz inozemstva za trgovsko poslovanje najnujnejših pred* metov, ker zahtevajo inozemski doba« viteljii plačilo v naprej, kar je pa spri« čo devizne zapore nemogoče. V ne» vzdržnem položaju je tudi industrija, posebno ona, kii je glede .dobave siro* vin in raznega pomožnega materijala navezana na uvoz, ker inozemski doba« vrtelji tudi od nje zahtevajo, da plača račune v naprej. Zbornica za TOI v Ljubljani je na težke prilike, ki se v tem pogledu uveljavljajo, opozorila v posebni spomenici ministrstvo za ti* nance in ministrstvo trgovine in indu* stri je in prosila za intervencijo, da do* bi gospodarstvo za nadaljnje udejstvo* vanje potrebne devize čiimpreje na razpolago.
NAROČITE ObrtnlSki koledar za le* to M2 pri Zvezi obrtnih zadrug!
Skrb Obrtniškega društva za izobrazbo obrtnega
društva
>S1aviia<
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
V LJUBLJANI, Gosposka ulica 12 Teief. 2176. 2276.
# m Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB, SARAJEVO, OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT # *
Haj je novega?
iNJ. Vel. kralj Aleksander pokrovitelj velesejma. Nj. Vel. kralj Alldkisamlder je blagovolil prevzeti pdkroviitebsltvo XJiI. medlnarodnega vzorčnega velesejma (od 4. do 13. junija 1032) v UMbfljani im je-sanslke vdleseijmislke prireditve ^Ljubljana v jeseni« (od 3. do 12. selpt. 1932).
Velika razstava »Živalca«. Društvo retjcav malih živali »živalca« za dravsko banovino v Ujublljani pri radi na Velesejmu v Ljubljani, palviljon K. v času od 2. do 5. aprila t. 1. veliko raizisitaivo, ki bo nudila vpogled v reljo malih živali vse dravske banovine.
Novi vodovod v Splitu je dovršen;
zadostoval bi za 300.000 ljudi. Za zgradbo vodovoda, popravo mestnega omrežja itd. so izdali ca. 20 milijonov dinarjev.
Cestna razsvetljava s kavo. V 'Braziliji so pričeli uvajati cestno razsvetljavo s kavo. Iz kave napravijo zelo močan svetel plin in ga porabijo za razsvetljavo cest, dočim moramo pri nas kavo drago plačevati.
ffltnenja naliti čitateCjev
Ne razdvajajte naših vrst in ne sejte prepira!
(Po Vsestranskih dopisih in neumestnih očiitamjiih n-alših stanovisikib voditeljev med selbdj, me je prisilila vest, da tudri jaz izpragovoriim. Zdi se mi, da simo mi obrtniki s svojimi voditelji na čelu postavljeni nazaj v ti/site žalostne čase politične nestrpnosti, ki so zavladali pni nas po vojni. Po možnosti zasledujem vse strdkovmo čaisopiisfie, kakor stojijo to tudi še mnogi drugi stanovski tovariši. Videl in čiltal sem — mislim, da mi boste to tudi potrdili vs5, ki občutite breme obnbniškega stanu — kako prih aliau'o po tuJirh listih z ene strani od naših voditeljev grtda očitanja, žaljivke; nato seveda Številke iz ene na dnugo stran in zopet nazaj. Nekoč sem čiital v »Obrtnem vestniku«, ko je bil ta še v rdkah pnisitaišev ločenih zbornic — ali kakor jih mi na deželi sikra'tka. imenujemo, »ločence« — članek o neki temi dbrtmištva. Precej sem razmišljal, kakšna mora vendar biti ta tema, pa sem potem le prišel do spoznanja, d-a se iz te teme prav ddbro' vi-' di k lucu pristašev ločemih zbornic, kako in kam bi nas radi zapeljali. Na-, sprotno pa ti gospodlie pri svoji luči ni-, so videli, kalj in kako miisli štajersko obrtništvo.
Rezultat je zdaj dovolj jasen ________
obrtništvo dravske banovine ostane še naprej čvrst steber skupnosti — stremeč za tem, kako izboljšati našo stanovsko bodočnost.
Tovarišem, ki jim bodo morda te skromne vrstice nevšečne, svetujem, naj ne delajo med narodom prepira in naij s svolfim početjem ne mečejo sramotne sence na slovensko' obrtništvo. Veliko krajšim patom boste prodrli in zadostili svojemu hrupendriju, če poberete šila in kopita in greste tjja, kjer so ločene zbornice že ustanovljene in vas že vaši podpihujoči tovariši komaj čakajo.
(Kot oibrltnik vas tudi opozarjam, ne bodite tako- poželfjmi lepih stolčkov, žametnih miz in mastnih plač, ne kalite mini in sožitja toli izčrpanega, a še vedno miroljubnega naroda! Skrbite raje za svoj stari dom — našo skupno zbornico — pa bomo lahko imeli vsi skupaj drugačen ugled in boljše čase z lepšim življenjem.
Olejte, da ne poseže med vats roka stroge pravice, kot se je to zgodilo 6. januarja 1929 s sltar-im strankarstvom. Odločno poivem vsem »ldčencem«, da ne bosite še kmalu obirali sadu drevesa stare korenine.
Franc Molan.
Obrtništvo v letu 1931.
Alko vzamemo v rolke nemške obrtne liste ali njihovo sltrokovno literaturo, -naijdemo takoj precizne in točne statistične podatlke o vsaki obrtmi panogi. Tiuidi v obrti je statistika brez dvoma glavno sredstvo in argument za dosego gdtavih nameniav in za zboljšanje položaja.
Naši -obrtniki se na žalost ne morejo pohvaliti is kalkšno posebno strokovno statistiko, ker na take skvari polagamo ipramallo važnosti. Vlslad tega je zelo težko posltirečii javMosIti s podatki o našem obrtnem gospodarstvu. Približno sliko dobimo vanidar, ako pregledamo publikacije obrtnih zbornic in ustanov.
iNa podlagi poročila vseh obrtnih zbornic v držaivi znaša število obrtnih delavnic skupno 2(21.874. Od tega števila odpade na ofarndč(je beograjske obrltine zbornice 60.062, sarajevske 44 tisoč 462, ljubljanske 32.412, novosadske 23j160, zagrebške 23.016, osiješke 18.017, vel. bečkerečke 13.641, splitiske 4967, dubrovniške 1350; podgorišlke 800.
V	tem Številu so v območju ljubljanske, saraljavske in novosadske obrtne zbornice vračunani tuidi kavarnarji, avtoitak-silji im filjakerji. Alko vzamemo podatke zadnjega ijjudslkega štettja, vidimo, da odpade na 100 prebivalcev povprečno 1.6 obrtnih delavnic oziroma na 1 kvad. kilometer 0.9 delavnic.
Obrt je najbolj razvita v Sloveniji, ker odpade na 100 prebivalcev 2.8 obrtnih delavnic. Mesto Beograd ima 5800 Obrtnikov, Zagreb 5398, Ljubljana 3100 itd. Število obrtnih delavcev je zelo težko uigdtoViiiti radi tega, ker se nikjer ne vodi tozadevna staltisitika. Osr-edlnji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu in OUZO v Lljiibljani vodita samo staltistiko o celokupnem številu de-laivcev v posameznih mezdlnih razredih in industrijskih slkuipinaih. Ne vodi se pa polseblna Statistika o- tovarniškem in obrtnem delavsitivu. Iz teh statistik je samo razvidno, da je Število vajencev v letu 1930 padlo za 6000, t. j. od 84.000 v krtu 1929 na 78.000. Opaža se porast obrtnih delavcev v sledečih obrtih: stavbarstvo, pelki, fdtoigrafi, avtomehaniki itd. Število obrtnih delavcev pa pada v sledečih vrstah obrti: ključavničarji, zlatarji, puškarji, opančaitji, copa-tarlfi.
IV letu 1928 je bilo v visej državi 184.156 oibrltnih delavnic. Prirast Števila obrtnih delavnic dlo lata 1931 znaša torelj 37.718. Radi naraščanja števila prebivalstva je naraščanje dbrtnih delavnic vsaj deloma opravičljivo. Morda je raipidno naraščanUe obrtnih delaivnic tudi posledica preveč liberalne obrltne zakonodaje, katera je dovoljevala vsakemu, da odpre obrtno delavnico brez oteira na pdtreblno strokovno izobrazbo. Nalš novi obrtni zakon regulira vpraiša-nlje strokovne izobrazbe zelo strogo in je tako zelo verjetno, da v bodočih letih kvantitativno obrt ne bo tako- napredovala kdt dosadalj. Gospodarska kriza tudi govori za to. Oibraltno je pa pričakovalti izredno velikega kvalitativnega napredovanja naše obriti. V vsalkem pogledu je pa želeti, da bi se vodila zelo precizna dbi%ia statistika.
3% otQani$aeij
Ustanovni občni zbor Zadruge krojačev in krojačic za sodni okraj Kranj v Kranju. V nedeljo, dne 6. marca t. 1. dopoldne se je vršil v osnovni šoli v -Kranju ustanovni občni zbor Zadruge krojačev in krojačic za sodni okraj kranjski. Občni zbor je sklicalo Srezko načelstvo, vodil ga je v začetku srezki podinačelnik g. dr. Zobec, ki je uvodoma pozdravil navzoče in jim sporočil, da so pravila zadruge odobrena. V lepih in pomembnih besedah je razvil pomen strokovne organizacije; posegel pa je tudi v zgodovino obrtne zakonodaje. Po prečitanju pravil se je prešlo na volitev zadružnega načelstva. Izvoljeni -so bili za načelnika g. (Novak, za posinačelnico ga. Jakofčič, za odbornike gg. Koželj, Cimerman, Kos, Sem in
Serajnik, kot namestnika gg. Gašič in 'Prestar, za predsednika pomočniških preizkušenj g. Slabe, za prisednike pa gg. Nasan in Varaha. Po izvolitvi je prevzel predsedstvo ig. Novak. Najprej se je zahvalil za izvolitev in izkazano zaupanje, nato pa je bodril članstvo k intenzivnemu delu in slogi. (Pri -točki »slučajnosti« je pozdravil navzoče delegat Zbornice za TOI g. Franjo Iglič. Ta je čestital zborovalcem k ustanovitvi lastnega strokovnega ognjišča; polagal je posebno važnost na složno sodelovanje članstva, predočil pa je tudi nekatere važne določbe novega obrtnega zakona. G. Kos je tudi pozival k složnemu delu, obenem pa je predlagal, naj zadruga izkaže svojo hvaležnost Zbornici iza TOI, ki je šla pripravljalnemu odboru vsestransko na roko, s tem, da zborovalci glasujejo za neokrnjeno skupno zbornico. Ker pa to ni bilo postavljeno na dnevni red, je g. zastopnik 'sresikega načelstva predlog g. Kosa zavrnil. Živahno odobravanje g. Kosu pa ije dalo viden izraz, da je novoustanovljena zadruga proti -razdiranju gospodarske skupnosti. -K sklepu zborovanja se je načelnik g. Novak zahvalil navzočim za udeležbo, zahvalil se je še posebej g. srezkemu podnačel-niku in zaprosil naj se sporoči zahvala zborovalcev tudi tajniku Zbornice za TOI g. dr. Pretnarju, ki ge mnogo pripomogel k ustanovitvi.
Jesenice. Obrtno -društvo, Zad-nuiga krojačev in krotfačic ter Kolektivna obrtna zadruga na Jesenicah oipozartfaUo tem potom svoje člane in tudi ostale tovariše dbrtnike, da spr-eljema taljnica v času od 5. aprila pa do 1. -maja t. 1. dneiv-no mad 9. in 14. uro v pisarni (hiša masltinega županstva) prdti potrdilu obrtne lislte. Radi olajšanja v poslovanju bodo vsi oibrtni liisti skupno predloženi v registracijo obrtnemu oMašlilvu. Obrtne liste je predložiti osebno ali pa po pošti. — I. Gogala.
Občni zbor Bolniške blagajne samot stojnih obrtnikov v Ljubljani. V četr* tek, dne 31. marca t. 1. ob 7. uri zvečer se je vršil v salonu gostilne »pri M ra5 ku« triinštirideseti -redni občni zbor Bolniške blagajne samostojnih obrtni* kov v Ljubljani. Ker -ob določeni uri glasom pravil ni bilo zborovanje sklep* čno, se je vršilo uro kasneje. Navzočih je bilo nad 40 članov. Podpredsednik g. Alojzij Erjavec je otvoril občni zbor — triinštirideseti — s pozdravom na navzoče. V svojem poročilu je nadalje omenil, da šteje blagajna 100 članov, da ge vkljub vneti agitaciji vsled po* manjkanja stanovske zavednosti neka* terih ni moglo število elanov -dvigniti in da bo treba zopet zastaviti vse sile v skrbi za obstoj in napredek blaigaj* ne. Blagajna je imela v času od zadnje* ga občnega zbora 7 rednih in 3 izredne seje. Spominja se umrlih članov, med njimi zlasti zaslužnega predsednika g. Gjuda, nato pa prečita dnevni red in poda besedo blagajniku g. Kersniču. Ker so prejeli vsi -člani tiskane račun* ske zaključke še pred občnim zborom, zato poda le posamezne pripombe k nekaterim postavkami. Tudi -ta je oži* gosal mlačnost ljubljanskega obrtni* štva do svoje ustanove, ki nudi lepe ugodnosti -svojim članom že 43 let. Kot revizor je izjavil g. Rozman, da je na* šel vse knjige in poslovanje v naj lep* šem redu in je predlagal absolutorij ce* lokupnomu odb-oru. Nato sc je pa pre* šlo na volitve odbora in namestnikov. Predlagana je bila lista s strani odbo* ra. Zborovalci pa so stali na stališču, da naj bode predlagana še druga lista in naj se zaslišijo posamezna mnenja, ker se govori, da je treba v smislu pra* vil odbor izmenjati, dobro pa da bi bi* lo pritegniti tudi nekaj mladih moči v odbor. K besedi se je oglasil g. Rebek ml., -ki je v svojem jedrnatem govoru dal priznanje dosedanjim funkcijonar* jem blagajne in je obenem dal vpošte* vanja vredna navodila, kako dvigniti finančno moč blagajne in kako dvigni* ti število članstva. Tudi gg. Kunc star. in drugi so soglašali z izvajanji g. Re* beka, odobravali in izražali željo, naj
pride v novi odbor tudi nekaj novih mioči, ki naj dajo impulsa za -razvoj blagajne.
Po kratki debati in govorih gg. Igli* ča, Srebota, Gorupca, Vidmarja in Rebeka je bila preoitana še kandidatna lista g. Igliča, ki je bila -tudi z veliko večino glasov izglasovana. Izvoljeni so bili -gg. Pristou, Kersnič, Letnar, Erja* vec, Iglič, Čeme ml., Kunc Fr. star., Kezele, I-žanec, Rebek ml.. Kosec, Go* rupec, — kot namestniki gg. Žigon, Molk in Kralj, za računske pregledni* ke gg. Gjud, Rozman in Eber, za na* -mestnike teh pa gg. Lekše, Reisner in Zupančič. Razvila se je nato še raz* prava o spremembi pravil in so bile spremembe z dodatnimi predlogi g. Jo« sipa Rebeka sprejete soglasno. Ob pol deseti uri je nato zaključil predsednik zborovanje lin se zahvalil za lepo ude* ležbo.
(■pisemski natthainift
Vprašanja:
A. P. v 'Celju:
il. Kako dolgo sme trajati začasna odpoved izvrševanja obrta, da ga smem z zopetno prijavo brez nadaljnjega izvrševati? Zaradi družinski^ -razmer sem bila namreč primorana za nekaj časa ukiniti šiviljski obrt.
2. Sporočite mi, prosim, če sem lahko -tudi članica Obrtniške samopomoči za časa neiz vrše vanja obrta:
Odgovori:
1. Zakon določa dopustno počivalno dobo enega leta. -Po tem roku je prijaviti nadaljevanje izvrševanja -obrta.
2. Za slučaj, da ste le začasno odjavila izvrševanje obrta, morete biti vendar članica Obrtniške Samopomoči.
Kako gine obrtniška zavednost
Uprava Obrtnega Vestnika je tik pred zaključkom te številke svojega glasila prejela priporočeno pismo, ka* terega vsebino priobčujemo, da bo -do* kaz, kako gine obrtniška zavednost. Dopis je prišel od tam, kjer se neka* teri funktijonarj-i navidez najbolj za* vzemajo za Obrtniško skupnost in naj* bolj apelirajo na zavednost obrtništva, v praksi pa ravnajo drugače. Priobču* jemo pa tudi zato dopis, ker bi želeli, da nam zunanji -člani te zadruge spo* roče, če soglašajo z ukrepom -odbora njihove zadruge in če ga odobravajo. Uverjemi smo, da je naš podeželski obrtnik bil in je še toliko zaveden in toliko ponosen na svoj list, ki ima za seboj lepo tradicijo in zgodovino, da ne bo soglašal z ukrepom -odbora za» druge. V -času, ko bo naš list moral da* jati zadrugam in posameznikom navo* dila o izvajanju novega zakona, o izva* janju raznih opravilnikov in se zavze* mati živo za položaj obrtništva, bo mo* ral trpeti na finančni mflči, mesto, da bi sc zadruge zavzemale za to, da ga podpro in ga še dvignejo. Obrtništvo naj samo sodi!
*
Pokrajinska zadruga kleparskih, instatacijskih in kotlarskih mojstrov v Ljubljeni
Opr. štev. 89132
V Ljubljani, dne 31. marca /93/. P. n.
Uprava »Obrtnega Vestnika«
Ljubljana.
Nit podlagi pooblastila občnega zbora in sklepu načehtvene seje z dne 22. t. m. odpoveduje podpisana zadruga naročnino »Obrtnega Vestnika«:	za vse svoje član-
stvo in prosimo, da ne tpošiljate več nobene številke našim članom, ki so izkazani pod firmo naše zadruge, ker zadruga ne bo več plačevala naročnine.
Štampilja.
t. č. načelnik: Podpis nečitljiv.
UPRAVA KREDITNEGA DRUŠTVA MESTNE HRA-' NILNICE LJUBLJANSKE
NAZNANJA TUŽNO VEST, DA JE DNE 29. T. M. PREMINUL GOSPOD
IVAN
HRAST
RAVNATELJ MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE V POKOJU.
POGREB SE BO VRŠIL V PETEK, DNE 1. APRILA OB 2. URI POPOLDNE IZPRED PALAČE MESTNE HRANILNICE V PREŠERNOVI ULICI NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU.
SVOJEMU ZASLUŽNEMU SODELAVCU OHRANIMO HVALEŽEN IN ČASTEN SPOMIN!
V LJUBLJANI, DNE 30. MARCA 1932.
d)o6
ave
in Cieitaeiie
Direkcija drž. rudnika, Senjski rudnik sprejema do 4. aprila t. 1. ponudbe za dobavo nosilcev in zakovic 'ter jamskega lesa, direkcija drž. 'rudnika v Velenju do S. aipriila it. 1. za dobavo električnih ročnih svetiljk ter 'tračnih žebljev, direkcija drž. rudnika, Banja-Luka do 7. aprila t. 1. za dobavo samo-'induktivnih tuljav 1 (du š ilk -Dros s el s p u -len). — Pri Komandi 'Pomorskega arse-nala v Tivtu se bo vršila dne 11. aprila t. il. 0'fertna licitacija za dobavo opeke, portland cementa, negašenega apna in cementnih ploščic.
Dobava petroleja. Dne 6. aprila t. 1. se bo vršila,pri Komandi 111. arniijske oblasti v Skoplju licitacija za dobavo 23.730 kg petroleja.
Dobava zastav, praporov, činovnih znakov itd. se bo vršila potom licitacije dne 17. maja 1932 pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu.
Oddaja zgradbe stanovanjske hiše v Ljubljani se bo vršila potoni ofertne licitacije dne 20. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani.
Oddaja zgradbe in zakupa buffeta na postaji Grosuplje se bo vršila potom ofertine licitacije dne 21. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 20.000 kg pšenične moike, 150 kg laika, 2000 kg »Beagid« kolutov itd.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Rakek se bo vršila potom licitacije dne 25. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Dne 15. aprila t. I. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 13.200 kg petroleja.
Prodaja lesa. Direkcija šum v 'Ljubljani sprejema do 6. aprila t. 1. ponudbe glede prodaje lesa.
Prodaja. Dne 26. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande pomorskega arzenala v Tivtu licitacija glede prodaje starega železa, bakra, medenine, starih krp, odej, čevljev, gumijastih predmetov, starih vreč in odpadkov od sukna.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Arandjelovac se bo vršila potom ofertne licitacije dne 26. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6: aprila t. 1. ponudbe glede dobave 1500 kg železa; do 13. aprila t. 1. pa glede dobave 360 ikg dinamo olja in 100 kg repnega olja. Dne 7. V. t. il. se 'bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 12.500 parov čevljev.
Dobava živil. Dne 9. aprila t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Savske dicizijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave živil (svinjska mast, fižol, testenine, olje, čebula, krompir, kis, riž, sladkor, kava, cikorija, goveji loj itd. itd.)
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 5. aprila t. 1. ponudbe glede dobave raznega materijah za tovorni avto. — Direkcija držav, rudnika Kakanj sprejema do 7. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov kremenjakov za bencinske varnostne jamske svetilke; do 14. aprila t. 1. glede dobave 51.000 kg pšenične moke. — Direkcija državnega rudnika iBanja Luka sprejema do 7. aprila it. 1. ponudbe glede dobave 600 kg masti za jamske vozičke; do 14. aprila 't. 1. pa glede dobave 2 železnih mosilcev ter glede dobave strokovnih knjig. — Direkcija državnega rudnika 'Kreka sprejema do 14. aprila 't. 1. ponudbe glede dobave 50.000 kg portland-cementa. — Direkcija držav, rudnika Zenica sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 600 m" jamskega lesa.
Direkcija državnega rudnica Zenica sprejema do 28. aprila t. 1. ponudbe dobave 30.000 kg cementa.
Oddaja zakupa prostorov »Kina Ljubljanski dvor« se bo vršila potom licitacije dne 25. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani.
Oddaja zakupa zemljišča za zgradbo buffeta na postaji Visoko se bo vršila potom ofertne licitacije dne 31. aprila it. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Mjesni upravni odbor Bratinske blagajne v Brezi sprejema do 4. aprila t. 1. ponudbe glede dobave bolniškega mate-rijala (bata, vazelin, med. bencin, obve-zilni materijal, toplomeri itd.).
Dne 23. in 25. aprila t. I. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave ognje-gasnega orodja.
Dne 22. aprila t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertna licitacija glede dobave 8000 ton inozemskega premoga; dne 27. aprila t. 1. glede dobave 10.000 ton domačega premoga; dne 9. maja t. 1. glede dobave strojnega olja, njotornega olja, plinskega olja, bombaža za čiščenje strojev, industrijskega petroleja, bencina itd.; dne i 12. maja t. 1. pa glede dobave raznih j barv, laka, lanenega olja, sikativa itd. J
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Bakrene, medene in aluminijaste
predmete izdeluje po lastnih ali danih načrtih
JOSIP OTOREPEC
LJUBLJANA, Za Gradom štev. 9.
Varstvena znamka za
bakrene in medene izdelke
Zanatska banka kraljevine Jugoslavije A. D., Beograd
sklicuje za nedeljo 3. aprila 1932. leta ob 9. uri predpoldne v Beogradu, v dvorani Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev, Beograd, Poenkareova ul. št. 21, peti redni zbor delničarjev z naslednjim dnevnim redom:
1. Izvolitev zapisnikarja, treh skru-tinatorjev in treh overovateljev zapisnika zbora.
2. Poročilo upravnega odbora o delovanju in predložitev bilance ‘m leto-1931.
3. Poročilo nadzorstvenega odbora za leto 1931.
4. Odobritev bilance in delovanja upravnega in nadzorstvenega odbora za leto 1931.
5. Predlog glede uporabe čistega dobička.
6. Izžrebanje petih članov upravnega odbora in dveh članov poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu.
7. Reševanje eventuelnih predlogov v zmislu čl. 28 bančnih pravil.
Delničarji, ki žele prisostvovati temu zboru, so dolžni deponirati svoje delnice najmanj sedem dni pred določenim dnem za zbor v zmislu čl. 24. bančnih pravil in to na blagajni Centrale Za-natske banke .kraljevine Jugoslavije a. d., Beograd, Pašičeva ul. št. 8, ali na blagajnah Glavne podružnice v Zagre-tau, Frankopanska ul. št. 5a, podružnice v Ljubljani, Dunajska cesta št. 31 in podružnice v Sarajevu, Sime Milutinoviča št. 2.
Obenem se opozarja delničarje Za-natske banke kraljevine Jugoslavije a. d., da jim ni treba svqjih delnic za udeležbo na zboru delničarjev dne 3. aprila 1932 deponirati osebno, temveč jih lahko pošljejo *tudi po pošti bodisi Centrali, bodisi Glavni podružnici v Zagrebu ali podružnicam v Ljubljani in Sarajevu ter bodo v zameno za te prejeli potrebne vstopnice za zbor v zmislu čl. 24 bančnih pravil. V izogib stroškom lahko pošljejo vsi oni delničarji iz enega kraja, ki žele prisostvovati osebno, ali biti po svojih pooblaščencih zastopani na zboru, svoje delnice skupno v enem ovoju, vendar v vsakem slučaju morajo prejeti Centrala ali Glavna podružnica ter podružnici v Ljubljani in Sarajevu, delnice vsaj sedem dni pred zborom delničarjev. Upravni odbor.
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CIE1WIRA]LA\S IKOINCIRIESI^III TIRCi 4
IPODIRUJZ^IICAj iljiljtomeir
Telefon št. 2508
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
ZAHATJKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE d. d. podružnica Ljubljana
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Telefon štev. 30—20.	Račun	poštne	hranilnice	štev.	14.003.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične in kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge z ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
Podružnica: SARAJEVU
Kupuje in prodaja devize in valute za račun obrtnikov in obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posje.
Glavni in odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna.
Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.