Glas KRANJ, 11. MAJA 1956 LETO IX. — ST. 37 DIN 10— I a d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor / Odgovora! urednik: Slavko Beznik T»lef. uredni*tva 475 — uprave 190 / Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja v ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, masečna 50 dinarjev. Glasilo SZDL za Gorenjsko Giruiske Pred sprejetjem družbenega načrta Okrajnega ljudskega odbora t Kranju Nadvse živahno delo v komisijah Priprave družbenega načrta za letošnje leto so bile obsežne in temeljite Podoba je, da se okrajni ljudski odbor še nobeno leto doslej ni tako podrobno pečal z družbenim načrtom kot letos. Vse priprave, študij in analize, so bile dodobra prerešetane in šele na podlagi pripomb zajete v osnutku predloga družbenega načrta. Od vsega začetka so se vrstili najprej sestanki s vsemi podjetji in gospodarskimi organizacijami na Gorenjskem. Nato so se ti podatki uredili v Zavodu za planiranje. O tem prvem, grobem osnutku je nadalje razpravljal Svet za gospodarstvo in dal svoje pripombe. Družbeni načrt v tej obliki so na/to obravnavali vsi Občinski ljudski odbori, gospodarske zbornice ter podjetja in gospodarske organizacije. Nanj so dali svoje pripombe in predloge. O teh pripombah in predlogih je zopet razpravljal Svet za gospodarstvo in končno še komisija za gospodarstvo Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev, ki bodo dokončno sestavili osnutek družbenega načrta za letošnje leto, o katerem bodo razpravljali odborniki okrajnega ljudskega odbora v ponedeljek na svojem zasedanju. O vsem tem obsežnem delu in o pripravah za letošnji družbeni plan je naš sodelavec zaprosil predsednike nekaterih komisij OLO, naj mu odgovore na nekaj vprašanj. zneje, ob sprejemanju občinskih družbenih načrtov. Zelo pereč problem, ki se je venomer pojavljal v razpravi o proračunu, so šole in telesna vzgoja. Kljub velikim potrebam na tem področju pa žal ne bo moč ustreči oziroma izpolniti vseh želja zlasti za učila v šolah, kajti sredstva so, kot rečeno, zelo omejena. Metod notar, predsednik komisije za gospodarstva Zbora proizvajalcev stvu na področju vse Gorenjske, zlasti o razvoju v preteklem letu. Iz te obširne razprave je komisija dala tudi dve pripombi: 1. Inštrument, ki določa sklad za samostojno razpolaganje gostinskih podjetij, naj bi se bolj prilegal zveznim predpisom, tako da bi bila zagotovljena gostinskim podjetjem sredstva za samostojno razpolaganje od določenega odstotka od prometa. 2. Razpravljali smo tudi o turizmu in gostinstvu nasploh na (Nadaljevanje na 2. strani) LUKNJE . . . LUKNJE . . . ASFALT.. . Cesta, ki se odcepi od glavne betonske ceste proti Tržiču, je v takem stanju, da bi bilo bolje, če bi vozili kar po travnikih. Pretrese te prav do obisti. Sedaj kaže, da bo bolje. Ustavili smo se pri cestnem valjarju, katerega upravlja Franc Bevčič iz Ljubljane že 35 let. Dejal je, da bodo cesto končno le popravili in jo letos celo asfaltirali vse do Tržiča. Upajmo... _* Sedaj so že t Zejah. Stane Mrhar, predsednik proračunske komisije za negospodarske investicije 17 milijonov dinarjev, medtem ko »Sredstva so v letošnjem letu Dodo v občinah to določili po-•mejena iz razumljivih razlogov. Zato je tudi proračun zelo utesnjen,« je dejal tovariš Mrhar. Prav zaradi tega pa je potrebna v letošnjem letu Izredna proračunska disciplina, ki se slasti odraža v tem, da bodo vse organizacije oziroma Občinski ljudski odbori uporabili sredstva iz proračuna le za tiste namene, za katere so določena. Na povišanje proračunov nikakor ne moremo misliti. Iz okrajnega proračuna, ki znaša 420 milijonov dinarjev, bo dobila občina 2iri 6 milijonov dinarjev dotacije. Občinski proračuni pa bodo znašali 767 milijonov dinarjev.« Na vprašanje, koliko sredstev i« proračuna je namenjenih za Na vprašanje, kaj je ugotovila komisija za gospodarstvo Zbora proizvajalcev o osnutku letošnjega družbenega plana, je tovariš Metod Rotar odgovoril: »Okrajni družbeni plan je . . povsem vzklajen z republiškim nega proračuna bo uporabljeno družbenim p,anomf yendar so negospodarske investicije, je tovariš Mrhar odgovoril: Iz okraj- Zelje in pritožbe volivcev Z zborov volivcev v občini Tržič Zbori volivcev v občini Tržič tržižkim tovarnam, ki imajo več nost ustanovitve mlečne restav- bili odborniki v naši komisiji mnenja, naj bi se družbeni plani sprejemali najpozneje decembra za naslednje leto. S tem bi bilo moč v marsičem preprečiti nekatere slabe posledice, ki se sicer kažejo. racije. Za uresničitev tega načrta ovira občino to, da nima lokala. Zasebniki imajo najete-lokale v hišah splošnega ljudskega (premoženja, medtem ko občina zaradi tega ne more so bili tokrat prav dobro obls- sredstev in možnosti za njihovo kani in tudi razprave so bile vzdrževanje. stvarne. Na njih se vedno po- Drugi največji problem v Tr-navljajo vprašanja v zvezi s žiču je preskrba prebivalstva s stanovanji, ker je ta problem kruhom. Gotovo se podjetje v občini še posebna pereč. Vo- Pekari j a trudi, da zadosti po- livci ugotavljajo, da stanovanj- trebam, toda dela ne zmaguje otvoriti niti najbolj nujnih, češka skupnost nima sredstev, da niti kvantitetno niti kvalitetno, prav bi bili ti v korist skup-bi v redu vzdrževala hiše in iz- Pred prvomajskimi prazniki je nosti. Komisija je podrobno in te- vrše vala najpotrebnejša popra- spet sredi dneva zmanjkalo kru- Volivci so tudi zahtevali od-meljito razpravljala o gospodar- vila. 2elijo, da se hiše vrnejo ha in ljudje, ki imajo po ure stranitev lesenih šup ob Kolo-________________________ daleč domov, so čakali na novo dvorski, Proletarski cesti in peko do poznega popoldneva. V drugod. Take šupe v mesto res Tržiču sta za kruh samo dve ne spadajo. Ljudje tudi niso prodajalni, pred vojno pa jih je bili zadovoljni z deli, ki so jih bilo 7 oziroma 9. Pekari j a bo nekatera podjetja izvršila na morala to vprašanje nujno re- novih mestnih stanovanjskih hi- šiti. šah, saj so za okna in vrata Tudi glede javne snage so vo- uporabila premalo suh les. Gra- sklenil, da bo sodeloval pri H vel dajali številne pripombe. JaH s« projektanta, ki je napra- vseh gospodarskih in političnih Malomarni ljudje odlagajo sme- vil shrambe brez možnosti zra- Nov občinski odbor SZDL v Tržiču V ponedeljek se je konstitu- ja Karo in Jože Mokorel. iral v Tržiču nov odbor SZDL. Novi odbor si je zastavil Za predsednika je bil izvoljen smernice za bodoče delo in Rudi Hrovatič, za sekretarja Jože Roblek, za blagajnika Milena Brezar. Hkrati je bil izvoljen tudi sekretariat ObO SZDL, STANE MRHAR nalogah ter pri krepitvi delavskega samoupravljanja v trži-v katerem so Rudi Hrovatič, ških podjetjih. Odbor bo posve-Lovro Cerar, Stane Bodljaj, Jo- čal tudi v bodoče več skrbi raz-že Roblek, Jože Sparovec, Mari- voju zadružništva. J. V. ti kamorkoli. V Tržiču je nadalje velik tovorni promet in vozila dvigajo prah, zato voliv- čenja, tako da v njih shranjene stvari plesnijo. Dalje so volivci zahtevali, naj občina odpre no- PREDSEDNIK TITO V FRANCIH četrtih so tudi poudarjali nuj- S ska je predsednik Tito obiskal vesnem kosilu, ki ga je prire pariški magistrat, kjer ga je dil v čast predsedniku Titu me-sprejel predsednik pariškega stni svet, začeli tudi uradni mestnega sveta in druge ugled- francosko-jugoslovanski razgone osebnosti pariškega javnega vori. Zvečer pa je predsednik Parižani so priredili Titu enega najveličastnejših sprejemov, kar in političnega življenja. Tudi Tito s soprogo priredil v prostorih JC bil kdaj deležen poglavar tuje države ta dan je potekel v znamenju 'ih jugoslovanskega veleposla V ponedeljek dopoldne je prispel v Pariz predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije Josip Broz-Tito. Francijo je obiskal na osebno povabilo predsednika Francoske republike Rene Cotyja. Vsa svetovna javnost ocenjuje obisk kot pomemben prispevek h krepitvi medsebojnih odnosov in izgla-jevanju razlik med Vzhodom in Zahodom. Na pariški železniški postaji Takoj po prihodu v Pariz je Bois de Boulogne — ki je na- predsednik Tito s spremstvom menjena izključno za sprejem odšel k Slavoloku zmage in po-visokih gostov — je sprejel ' ložil na grob neznanega vojaka predsednika Tita, njegovo so- velik venec rdečega, belega in progo in ostalo uradno sprem- modrega cvetja. Pred odhodom stvo, predsednik Francoske re- se je vpisal v zlato knjigo obis-Publike Rene Coty. Sprejemu so kovalcev Slavoloka, prisostvovali ministrski pred velikih manifestacij Parižanov ništva svečano večerjo na čast ske prijateljske vezi, ki vežejo za francosko-jugoslovansko pri-narode obeh držav. jateljstvo in mednarodno sode- Drugi dan državniškega obi- lovanje. Ta dan so se po slo- ci želijo tlakovane ceste. V več vo Pot preko vrta Slavice Ja- nežičeve v Tržiču in priporoči Društvu prijateljev mladine, da v Mladinskem domu otvori šahovsko igralnico in javno čitalnico. Skoraj na vseh zborih volivcev so zahtevali ukrepe proti otrokom, ki s pračami delajo škodo na oknih, strehah ter brzojavnih izolatorjih. Starši bodo kazensko in materialno odgovarjali za škodo, ki jo povzročajo otroci. Ob povratku v Elizejsko palačo je priredil predsednik Renu Coty intimno kosilo, na katerega je povabil predsednika Tita, njegovo soprogo in člane uradnega spremstva predsednika sednik Guy Mollet, zunanji mi-nisetr Christian Pineau in drugi visoki državniki. Ob poti z železniške postaje do Elizejske Palače — kjer je v prvem nadstropju urejena rezidenca za predsednika Tita - je na tisoče "PuMlk* Kočo Popoviča^ Jo-r, ._ -m žeta Vilfana, Slavena Smodlako Parižanov pripravilo našemu Beblerja. Po ko- Predsedniku nadvse pnsrč^n ge Qba predsednika sprejem. Pariz je bil ves v ze- „ . x . lenju in v jugoslovanskih ter umaknila v mali salon in začela francoskih zastavah. Na čast francosko-] ugoslovanske politič. Predsednika Tita je bil prvo noč Pariz slavnostno osvetljen. Tudi časopisi so posvetili o- gromno prostora natančnim tujih diplomatskih predstavni- ne razgovore. Popoldne je predsednik Tito sprejel v Elizejski palači šefe °pisom o sprejemu, še posebej Pa so posvetili cele strani opisu osebnosti maršala Tita. Vsi oči- štev, zvečer pa je bil na slovesnem sprejemu, ki ga je priredil njemu na čast predsednik vidci so soglasni, da je pred- Francoske republike. Na spre- sedniku Titu priredilo prebival- jemu sta oba predsednika iz- stvo Pariza enega najprisrčnej- menjala zdravici, v katerih sta žih in najveličastnejših spreje- izrazila močno privrženost miru "ttov, kar jih je kdajkoli prire- in medsebojnemu sodelovanju dilo kakemu tujemu državniku, ter poudarila globoke zgodovin- Predsednik Tito in predsednik Coty v razgovoru predsednika Francoske republike Rene Cotyja. V sredo je predsednik republike ogledal srednjeveški dvorec v Versaillesu lin nato tovarno vojnih letal »Dassault«. Nadaljnji program bivanja predsednika republike v Franciji predvideva, da bo v četrtek maršal Tito prisostvoval vajam francoskih čet, nato pa se bo vrnil v Pariz, kjer bo njemu v čast prirejena večerja v zunanjem ministrstvu. V petek se bodo nadaljevali politični razgovori, isti dan pa si bo predsednik Tito ogledal tudi institut za atomske raziskave v Ceaclu. V petek zvečer bo predsednik republike zapustil Pariz, na poti v domovino pa se bo bržčas ustavil v Mont Dragonu, kjer si bo ogledal moderne hidroelek-trične naprave. Obisk predsednika Tita v Franciji bo nedvomno prinesel pozitivne rezultate. Ze po prvih političnih razgovorih je predsednik francoske vlade Guy Mollet izjavil, »da je bila izmenjava misli s predsednikom Titom koristna in da so v vsakem primeru razgovori potekali v nadvse prisrčnem vzdušju ter duhu prijateljstva in vzajemnega razumevanja.« Na zborih volivcev po vaseh so razpravljali o gozdnih taksah, davku na vprežno živino in stroje. Skoraj vsi kmetje imajo ročne mlatilnice, ki so stale okoli 20.000 dinarjev in v treh letih bi že skoraj s samim davkom plačali polno vrednost strojev. Zato smatrajo, da je tak davek umesten za nižinske kmetovalce, ki pridelujejo več žita, ne pa zagorske kmete, ki ga pridelajo le par mernikov. Tudi smatrajo, da ne bodo dobili toliko za les, da bi se sekanje izplačalo, čeprav nekateri tržiški kmetje z izjemo nekaj vasi živijo le od prodaje lesa. Živahne so bile razprave o (Nadaljevanje na 2. strani) Odlikovali so delavce za Praznik dela V ponedeljek je bila v stavbi Občinskega ljudskega odbora ▼ Tržiču prisrčna svečanost. Predsednik občine Lovro Cerar je izročil »Orden dela III. stopnje« Štefanu Zaplotniku, upravnika Remontnega podjetja v Tržiču in prav tako predilničarju Francetu Hafnerju ter kosarju Vinku Tomazinu. »Medalje dela« so prejeli Nežka Likar predilničar-ka, kosar Franc Zaletel in Jože Gros, čevljar iz tovarne »Peko«. Čestitkam in priznanju odli-kovancem se tudi mi iskreno pridružujemo. J. T. TE DNI PO SVETU illlllli! Ta teden je bilo v Parizu končano dvodnevno zasedanje Sveta Atlantske zveze. V poročilu ob zaključku zasedanja je rečeno, da je »napočil čas in da je v prid članicam Zveze, da aktivno prouče nadaljnje ukrepe za učinkovitejši napredek svojih skupnih koristi.« Na zasedanju so se sporazumeli, da bO poseben odbor treh ministrov proučil pota in načine za izboljšanje in razširjenje sodelovanja dežel Atlantske zveze na nevojaških področjih in za r izvijanje večje enotnosti med njimi. V poročilu je tudi rečeno, da kolikor ima sovjetska pcli-tika koeksistence za posledico »popuščanje napetosti in priznanje, da vojna ni neizogibna, jo atlantske dežele pozdravljajo, ker so vse podpirale to zamisel.« Dvodnevno zasedanje ministrov Atlantske zveze je, torej potrdilo domneve glede nadaljnje usmeritve politike tega pakta, ki se je v zvezi z naraščanjem teženj držav članic začela razširjati iz izključno vojaškega pakta na področje splošnega sodelovanja med državami — članicami. Iz Alžira javljajo, da je generalni rezident Lacoste zahteval nova vojaška pojačanja, da bi dokončno vzpostavil red v deželi in s tem ustvaril pogoje za pravilno rešitev alžirskega vprašanja v okviru Francoske unije. Cenijo, da je že doslei v Alžiru preko 330.000 francoskih vojakov. Zanimivo za ocenn nove francoske politike v Alžiru je dejstvo, da je francoski generalni rezident začel ostro kampanjo proti vsem desničarskim francoskim kolonistom, ki še nadalje hočejo deliti prebivalstvo Alžira v dva tabora: Francoze in domačine. Ob nedavnih demonstracijah kolonistov proti vladni politiki je ukazal generalni rezident izgnati vse prenapete koloniste. V Grčiji je vzbudila vest, da je ciprski guverner Harding zavrnil prošnjo za pomilostitev grškega patriota Mihela Karoli-sa in še nekega ciprskega Grka veliko ogorčenje. V Atenah sc bile v sredo hude demonstracije, v katerih so demonstrantje zahtevali preklic smrtne obsodbe nad grškima patriotoma. Zvedelo se je, da je isti dan o tem razgovarjal tudi grški zunanji minister z britanskim odpravnikom poslov v Atenah. V Avstriji so končane vse priprave za nedeljske volitve. To nedeljo bodo namreč v Avstriji prve volitve po osvoboditvi dežele. V 25 volilnih okrožjih bodo Avstrijci izvolili 165 poslancev. V volilne imenike je vpisanih približno 4,5 milijona volivcev. Največji stranki, ki se potegujeta za premoč v parlamentu in ki sta bili doslej v koaliciji, sta avstrijska socialistična stranka in ljudska stranka. Pomemben sestanek preživelih borcev in aktivistov kamniške vstaje »LJUDSTVO VAS GLOBOKO CENI« S složnim delom lahko odstranimo vse pomanlklllvosti - Nobeno malodušle, zagrenienost In užalienost nI na mestu Delegacija poljskih novinarjev na Gorenjskem Pred kratkim sta občinski komite ZKS Kamnik in občinski odbor ZB NOV v Kamniku na pobudo starih borcev organizirala zborovanje borcev in aktivistov, prvo po petnajstih letih, odkar se je na Kamniškem razplamtel močan ogenj ljudskega upora proti sovražnikom. Na sestanek je bilo povabljenih 43 starih borcev, občinski komite in občinski ter okrajni odbor ZB NOV. Posvetovanja so se udeležili skoro vsi povabljeni prvoborci, med njimi Tomo Brejc, dr. Marijan Dermastja, Mitja Ribičič, Tone šturm, Marica Brejc, Franc Avbelj, Roman Potočnik in kazal, da je ljudska oblast v drugi. Zborovanje, ki jo trajalo 6 ur, je začel s pozdravnim tem prvem desetletju dala na govorom tov. Mirko Podbevšck, v imenu občinskega ljudskega razpolago velike vsote denarja odbora pa je pozdravil navzoče ljudski poslanec Alfred Janko, pomoči potrebnim partizanom Nato je toplo pozdravljen povzel besedo organizator ljudske vstaje v kamniškem okolišu in zvezni poslanec, član CK ZKS tov. Tomo Brejc. nost in užaljenost ni in ne more biti . na mestu^ in tudi nobene take pomanjkljivosti ni, ki se s složnim dolom ne bi dala kolikor toliko zadovoljivo rešiti, zato pojdimo vedrih obrazov novim dogajanjem nasproti. Lanski kongres Zveze borcev Jugoslavije je s številkami do- Tov. Brejc je v uvodu pred- videM v raznih sestankih lin lagal počastitev vseh padlih proslavah, ni nam pa prišlo na borcev z enominutnim molkom. Nato je kot iniciator tega sestanka poudaril, da so se stari borci zbrali na ta delovni sestanek z nalogo, da bi pričeli z zbiranjem podatkov in dokumentov o NOB tega področja. Predvsem bi bilo treba to gradivo zbrati, ga obdelati in izdati v obliki zbornika NOB. Sestanek pa je bil potreben ne misel, da bi sklicali takle delovni sestanek kakršen je danes, sestanek preživelih borcev in aktivistov kamniške vstaje in partizanskim sirotam. S 1. januarjem 1957 bosta izšla dva nova zakona o pokojninah in invalidninah, v katerih bodo borcem NOV priznane še posebne pravice. Končno bi rekel še sledeče. Imejte tovarišice in tovariši stalno pred očmi dejstvo, da leta 1941—1942. Sklicali smo ga vas naše ljudstvo globoko ceni in spoštuje, toliko bolj kolikor bolj se odmikajo slavna leta našega narodno - osvobodilnega boja. Vsak nekdanji borec in aktivist naj ima pred očmi, da ne sme storiti ničesar, kar bi vzgojno slabo vplivalo na nje- V ponedeljek je bila med svojim bivanjem v Sloveniji, delegacija poljskih novinarjev na Gorenjskem. Po ogledu Bleda in spomenika talcem v Dragi pri Begunjah je delegacija prispela dopoldne v Kranj ter se več kot dve uri mudila v razgovoru z vodilnimi uslužbenci tovarne »Iskra«, nakar so s» ogledali tudi samo tovarno. Zanimali so se za poslovanje podjetja in organizacijo proizvodnega procesa, kakor tudi za delovanje vseh družbenih organizacij v podjetju. Po obisku »Iskre« je priredil predsednik ObLO Kranj Vinko Hafner intimno kosilo, po katerem so se gostje napotili T zgradbo Občinskega ljudskega odbora, kjer jim je tovariš Vinko Hafner podrobno obrazložil mehanizem Občinskega ljudskega odbora in delovanje organov družbenega upravljanja pri ljudskem odboru. Po razgovoru na ObLO so si gostje med potjo v Ljubljano ogledali še Zbiljsko jezero. Nadvse živahno delo v komisijah (Nadaljevanje s 1. strani) skladov za prosto razpolaganj« Gorenjskem. In prav tako o Podjetij. prometu ter priporočili, da bi c) Komisija je glede na davek tov. Tomo Brejc govoril o na- nega življenja. Nihče pa ni spo- darjali koristnost podobnih" se- se zlasti Prometu posvetilo več n» mali promet, ki naj bi se uvajal v občinah, mnenja, da naj se ta davek uvede s pridržkom, da ne bo šel na račun poviša- zato, da se po dolgem času zopet vidimo in da na tovariški način razčistimo nekatera vprašanja, ki posamezne tovariše najbolj vznemirjajo. Mislim, da je prvo, kar mo-samo zaradi zbiranja gradiva ramo na tem mestu brezpo-za zgodovino NOB, temveč tu- gojno ugotoviti, to, da morebitni Sovo okolico in predvsem na di zato, da se nekdanji borci nepravilni odnosi do naših bor- mladino. Mislim, tovariši in to-med seboj pomenijo. To je po- cev niso nastali zato, ker bi vaHHCe, da ta naš delovni se-trebno tembolj, ker je tudi na nekdo to hotel, temveč zato, stanek, prvi po petnajstih letih, kamniškem področju del borcev ker so nas druge naloge socia-in aktivistov v političnem delu listične izgradnje tako zaposlile, popustil in postal pasiven. da posameznim zaslužnim lju ni zadnji. Želim, da bi bilo naše prihodnje svidenje čimbolj uspešno — je zaključil tovariš V tem so prišli v dvorano dem naše revolucije nismo Brejc. Po njegovem referatu se je razvila živahna razprava, v ka- pionirji kamniške osnovne šole mogli posvečati vedno tiste in- ter z deklamacijami in šopki timne pozornosti in skrbi, ka- cvetja pozdravili prvoborce v kor bi želeli. Marsikdo je to teri so borci izrazili stvarne imenu vse kamniške 'mladine, smatral za zapostavljanje in se predloge za zbiranje podatkov Po tem prisrčnem pozdravu je zaradi tega umaknil iz politič- iz NOV. Vsi govorniki so pou- logah naših borcev in med dru- soben za vse. Prav lahko se Stankov, na katerih se lahko Pozornosti. gim dejal: zgodi, da n. pr. dober borec razčistijo marsikatera vpraša- Razen tega smo sprejeli na se- — Petnajst pomladi je že nima ne veselja in ne narav- nja. Opozarjali so tudi na mno- ji tudi štiri priporočila: a) Iz sklada za gozdarstvo naj bi se zagotovila sredstva za opremo tistih gasilnih enot, ki gasijo in opravljajo preventivno službo pred gozdnimi požari. b) Pristojni organi OLO naj pri republiških forumih načne-jo problem koriščenja sredstev je in pritožbe volivcev preteklo od tistih usodnih dni, nega daru za upravne posle. Ali ge težave, ki jih imajo bivši ko sta nemški in italijanski fa- je zato manj vreden? Ne! On borci v službi ali pa pri prizna-šizem zasedla našo deželo z na- je človek vreden svojega spo- nju njihovih pravic. V debati medom, da naše ljudstvo iztre- štovanja na vsakem delovnem so sodelovali s stvarnimi pred-bita s te zemlje. Petnajst let od mestu, dokler dostojno izpol- logi in tolmačenji skoro vsi na-dne, ko je naše politično vod- njuje svoje naloge kot borec in vzoči. Ob koncu so sklenili, da stvo v prepričanju, da samo graditelj prihodnosti. se bodo spet sestali v sept. hlapčevske duše umrjejo na ko- Nobeno malodušje. zagrenje- in izpopolnili dosedanje delo. lenih, svobodni ljudje pa v borbi, pozvalo vse naše ljudstvo v boj na življenje in smrt proti okupatorju. Na ta poziv je med prvimi odgovorilo ljudstvo bivšega kamniškega okraja, pred- (Wa na kateri je bilo raz- Gorenjskem kmetijskem tednu niki za boljše delo v kmetijstvu rastlina bujno rasti, ker se po- bodo poskrbeli, da bo čim- stavljenih 77 glav govedi. Raz- prvo mesto in dobil posebnd in za večji pridelek. Narava je večava presnova. Dihanje rast- Prej ustanovljena sekcija mla- stava je dobro uspela ter moč- priznanje OZZ, posamezni kme- sama sicer bolj skopa v tem iine povzroči povečano po- Jh zadružnikov. Zadruga jo bo n<) dvignila zandmanje živino- tovalci pa tudi nagrade in pri- hribovitem področju KZ Trebi- rabo škrobnih snovi. Rastno tki- Bmotno in materialno znatno rejcev za rejo plem. živine, znanja za razstavljene pridelke ja, zato pa morajo zadružniki vo rastline se močno razvije, C. Zupan Gnojenje s i gnojili žlindro, da se detelje hitreje obrastejo, Na pašnikih pasemo živino šele tri do štiri tedne po škropljenju. enako ob-prepara- remenjeni in ne morejo vec ~~~—J*'*.s° nJivska ogrcavosti, ki je dobro tispela. krompirja in precej kvalitet- -se zadružniki sami niso bolj zadovoljiti potreb močno razvi- redKev» njivska gorjusica, njiv- zanimali za razna strokovna tega tkiva. Tako pride do mo- fka repica' xzla"ca' ^vilček, predavanja. Razumljivo pa je tenj v presnovi rastline :n ta ki izginejo, če škropimo z polo-zato, da zadružniki zahtevajo 7acne hirati. Rastlina odmre ali v!čno Popisano količino škro-več subvencij za najrazličnejše pa je tako oslabljena, da se ne pi^a investicije v kmetijstvu. Mora- Zadnja leta se pri nas vedno drevje pomlaja, mu daje večjo zaradi tega ker je superfosfat li bi graditi več gnojnih jam in °o!j uvaja gnojenje sadnega moč in rast ter ga tako uspo- težko topljiv ter ga zato mora- nekaj silosov. Zadruga bi potre-^revja s tekočimi umetnimi sobi za redno letno rodnost, mo tudi večkrat premešati, da bovala tudi razne stroje, ki bi Enojni. S takim načinom gnoje ^ja smo dosegli že lepe uspehe Tekoča umetna gnojila imaj Prednost, da neposredno učin kujejo na korenine, s čimer Se'žemo neprekinjeno rodnost sadnega drevja in s tem seveda Tz izkušenj pri poizkusih v co, s katere odvijemo razpršilno virov stalnega zaslužka. Prt- tudi večji donos sadovnjaka, sadovnjaku državne drevesnice palico in na to mesto pritrdimo merna klima v r,eh višinskih ysPehi so se pokazali zlasti pri v Podbrezjah na Gorenjskem injektor. Vendar moramo pri- predelih je predpogoj za prido jablanah in hruškah. Drevesa, navajamo zaradi uporabe za pravljeno mešanico gnojila pu j so rodila vsako drugo leto, sadjarje o tem gnojenju tudi stiti vsaj pol ure. da se vsed *đaj rode vsako leto. Ce upo- nekaj podatkov, ste more razvijati naprej. Hormonski herbicid prodre v rastlinsko tkivo skozi liste. Najbolj občutljive so rastline s ši- Občutljive so metlika, navadna kislica, osat, regrat, veliki in suličasti trpotec, grahorice, kokal, slak, loboda. vamo, da so nekatera dreve- Za tekoče gnojenje uporabimo J* rodila celo v večjih presled- 3 vrste gnojil: superfosfat, ni- ln kot vsako drugo leto, je tromonkal ter kalijevo sol. .sPeh tem večji. Slaba rodnost Nekaj ur pred gnojenjem raz- zapažena zlasti pri starejših topimo, najbolje v leseni poso- )e dr evesih, ki imajo slabo rast. di ali sodu, 16 kg superfosfata ojenje s tekočimi gnojili za ' in približno toliko vode, to pa Šu meči prisad na gorenjskih planinskih pašnikih (Nadaljevanje) in če je to cepljenje potrebno, piva na listne ploskve. Trave, kota, gadovec, kurja čevca itd. k njim spadajo tudi žita, imajo Krompir, pesa, detelja, zato line s širokimi listi so zelo ob- krompirja. Več In boljša krma St™ hltr° ZdlSn\ Drekc> 1 da jih ne poškropimo ker ruza, ko je visoka nad .10 cm bi jih s tem unim lahko propade, če jo tokrat _ -'L škropimo. Pri uporabi večje ko- ,f° Škropljenju moramo škro- ličine sredstva lahko poškodu- Pllnic+° *°bro oprati s sodo ter jemo tudi ostala žita in s tem lzPratl z vro*° ^ mrzlo vodo, napravimo nepopravljivo škodo. da JO P°P°lnma očistimo. t" t L. .a PrI nas so v Prodaji naslednji Hormonske herbicide moramo hormonski pripravki: strani pa tudi sama zadruga ni uporabljati previdno in pravil- PHENOXILENE — PLUS Na preveč hitra z izplačilom za no- Prl škropljenju moramo en ha posevka uporabimo štiri lina umiri in pade na dno. Na- prodane pridelke. To je posle- upoštevati naslednje: iitre pripravka. Ce imamo škro- to vse te mešanice zmešamo še dica nepravilnega trošenja skla- 1. Sredstvo uporabimo le v pilnico, ki porabi 600 1 škropiva 100 litri vode in tako dobi- dov, ki izvira iz velikih izdat- količini, ki je predpisana. na 1 ha, bomo imeli 0.7% raz- sadjarji kaj več od svojih dreves, bodo morali drugače gledati in začeti skrbeti za čiščenje in škropljenje drevja. Ena stvar je, ki spravlja zadružnike v slabo luč. Svoje obveznosti in dolgove do zadruge neradi poravnajo, po drugi Vin0rejc5) ki bi radi "zaScitiii DOZ. tekočega gnojila v količini pri °io živino pred to boleznijo, Poginjena žival se mora sku- bližno 250 litrov, kar zadostuje f f° ženejo na planine, na ka- PaJ s kožo uničiti, zato ima za pognojitev osem velikih sad- *6riri ni bil uradno ugotovljen lastnik v zvezi Uredbe o od- nih dreves. ^ftieči prisad, lahko dajo cepiti škodnini za ubito, zaklano ali Da pa bi to gnojenje s teko- °bst^ na sv0^e stroške. Kjer a^ajo zavarovalno skupnosti poginulo žival pravico do od- čimi gnojili bilo čim učinkovi- Vsi ostali ži- se bo isto izvršilo na stroške mo primerno razredčeno zmes kov v zvezi z gradnjo zadruž- 2. Škropiva ne smemo upora- topino. Ce škropilnica porabi nega doma. biti manj kot 500 1 na 1 ha. 800 1 na ha, bomo torej imeli Čistega dohodja je imela za- 3. Ko je še nevarnost slane, 0.5% raztopino. Koncentracija druga v preteklem letu 1 mili- ne smemo škropiti. škropiva je odvisna od zmoglji- jon 315.000 din. Za pospeševanje 4. Škropiti moramo ob pravem vosti škropilnice, oziroma po- kmetijstva so namenili 210.000 in času. (P . rabe škropiva na en ha. Zato to le od sredstev, ki jih odsto- Enoletne plevele najlaže uni- moramo poznati kapaciteto škro- škodnine v višini najmanj 50% teje, napravimo z injektorjem pi OLO. Za razdelitev je osta- čimo ko imajo 4—6 listov, med- pilnice, ki jo mislimo uporabiti tržne cene živali. 2ival mora na vsak m2 prostora po eno lo 210.000 din, večina tega zne- tem ko večletne najuspešnejše za škropljenje proti plevelom, biti ocenjena od posebne komi- luknjo 30 cm globoko, tako, da ska je bila odvedena na obrat- zatremo tik preden začno cve- Sredstvo je tekočina vijoličaste sije, v kateri so veterinar in še gnojilo čimprej prodre do ko- ni sklad. ing. M. G. teti. Hormonske pripravke lah- barve z značilnim duhom. 2 člana KZ. Odškodnina se pla- renin. Gnojenje se izvršj na AGROXONE. Na en ha posev- ča le v slučaju, če lastnik takoj prostoru v krogu krone dreve- OfllAIM 1a ltlniTinnfll#n hlllfl II Molfloitl ka uPorabimo 71 pripravka. Pri- prijavi tak nenaden pogin živa- sa približno en meter od debla. nUlUlH ffl II111 III UIIK ■ U III II U U HnKIUII pravek jo rdečkastorjava teko- UuJulIl LU UlulllullUllU UlllU I IlUllIulll čina ' značilnim duhom. r FERNOXONE porabimo ga Na plemenski sejem v Na- biki iz Hb dn lila razreda, do- 2.8 kg na ha, je bel v vodi top- klem, ki je bil v soboto 5. ma- čm je bilo iz III razreda pro- Ijiv prah. Lahko ga uporabimo pa je tak, da terja stroge ukre- čimer smo se prepričali, da je Ja, so živinorejci prignali 101. danih le 17 bikov in 2 bika iz kot škropivo, pe. Denarna pomoč je zato ute- drevo dovolj pognojeno. V slu- bika. To je bil do sedaj naj- Hib razreda. Prodanih ni bilo Poleg navedenih pripravkov ^metijske zadruge Se še vse meljena. Zato naj si vsak sam čaju, da ne razpolagamo z In- večji dogon. Skoraj vse živali 30 bdkov iz III razreda, 17 iz smo letos uvozili tudi nekatere ?remalo zavedajo da so pastir- Pripiše posledice, če ne bo pra- jektorjem, napravimo luknje z so bile primerno zrejene in so Hib in nobeden iz IV razreda, nemške pripravke, kot n. pr. Za izboljšanje Sospodarjenia na planinah Na , Štvo • P°budo odbora za pašni j> 0 Je Okrajna zadružna zveza ^ m sam ničesar ne ukrepa, bo- Ko gnojilo nalivamo v zato pri-s.ranJ organizirala tečaj za pa- disi med boleznijo ali po pogi- pravljene luknje, moramo poča-» lrJe, Vi i~ u:i v™„t:i,ir; nu. Ta bolezen ie nevarna liu- lrnfl tnlikn časa. dokler se 2no- lnx?"' ki je bil na Kmetijski v*i v v. Poljčah. uaeležencev tečaja nu. Ta bolezen je nevarna lju- kati toliko časa, dokler se gno-dem in živalim, način širjenja jilo ne pokaže na površini, s je bilo £pn° 30, od tega 10 žensk, ^rnetii^i,^ „„^...-^ . Mn,1. 1 kmetijski dela^ Uspeh prodaje dokazuje, da so U 46. eiavci kate- vočasno javil Obč. ljud. odboru navadnim železnim drogom. vse izvirale od rodovniških J?}. Je v dobi paše zaupano več bolezni, če ne bo dal goveda za- Gnojenje s tekočimi gnojili se staršev. Po proizvodnosti svojih kupci pravilno kupovali in od- Vse hormonske pripravke mo- jj^'jonsko premoženje in tisti, ščitno cepiti, kadar bo ta to od- mora opraviti še pred brste- prednikov so bili biki precej kupili le najboljše živali, tako ramo dobro shraniti v jzaprtih ej, s svojim delom lahko odlo- redil, če bo brez pristojnega or- njem, torej navadno koncem izenačeni, ker je že komisija da so ostale neprodane le slab- pločevinastih posodah na hlad- in bivajo na kvaliteto paše gana Pripeljal živino iz neoku- meseca aprila .Naslednje gnoje- Pred odbiro za sejem izločila že 2ivali. Jasno mora biti vsa- nem in suhem prostoru. Poleg Planine ženega v okuženo ali ogroženo nje pa opravimo na isti način vse bike od nizkoproizvodnih komur, da je prodano le toliko njih ne smemo shranjevati no- j^zjema med zadrugami je KZ Področje, ali pa iz okuženega tri tedne po cvetenju. staršev. bikov, za kolikor obstoja po- benih živil, semen ali umetnih 8 senice, ki je poslala na tečaj ali ogroženega v neokuženo Zaradi presenetljivih uspehov, Biki so bili ocenjeni takole: treba pri zadrugah, odnosno na gnojil, ker se navzamejo zna- jihpastirjev in KZ Katarina, ki področje. ki so bili doseženi s tovrstnim Hb 10, IHa 15, III 47, Hib 19, plemenilnih postajah in da čilnega duha. i2 ^ Poslala 5. Od 70 zadrug °d pašnih odborov pri kme- gnojenjem sadnega drevja, bi IV 10. vsakdo kupi tisto, kar je bolj- Hormonski preparati niso našega okraja, je poslalo na tijskih zadrugah zahtevamo, da bilo želeti, da bi vsi naši sad- Prodanih je bilo 44 bikov, to še. Zaradi tega so pritožbe ti- strupeni ne za ljudi, živali ali ^ aj svoje pastirje le ,14 za- temu problemu posvetijo več jarji pričeli uvajati ta način je 43% od vseh prignanih. Izku- stih, ki bikov niso prodali, prav čebele in jih lahko brez ne- Jav ^OSebej je treba tu gra- pozornosti, zlasti pa da poduči- gnojenja, katerega uspeh je piček za vse prodane bike zna- neupravičene, saj ne morejo varnosti uporabljamo. je 1 Primer Bohinja, od koder J° pastirje, da vsako obolenje brezdvornen in v naprej zajam- ša 3,427.500 dinarjev. Povprečna pričakovati, da se bo našel v kratkem bo izšla brošura o krn f.?slala enega pastirja le živine z opisanimi znaki prija- cen. cena je bila 77.000 dinarjev, nekdo in njim na ljubo kupoval uničevanju plevelov, ki jo bo n^etijSka zadruga Stara Fuži- viJ° področnemu veterinarju. Franc Jerman najdražji bik je bil prodan za slabše živali. izdala OZZ Kranj. ING. MARIJAN BENULIC Sadjar: 134.000 din. Prodani so bili vsi ' f—in) Ing. IT. Engelman 24 51 Uvoz blaga za široko potrošnje Od petka do petka Vse oči naših narodov so v tem tednu uprte na zgodovinsko pot predsednika Federativne ljudske republike Jugoslavije Josipa Broza - Tita, ki se mudi na prijateljskem obisku v Franciji. Toda kljub tomu je naše notranjepolitično življenje nadvse živahno. Včeraj se je začela letna skupščina največjega gospodarskega združenja, Zvezne industrijske zbornice. Smernice naše gospodarske politike v letošnjem letu pa so opazne tudi v skrbi za uvoz blaga za široko potrošnjo. Do konca leta bomo uvozili za 8.315 milijonov deviznih dinarjev blaga za široko potrošnjo. V Zvezi trgovinskih zbornic, ki organizira uvoz blaga za široko potrošnjo, poudarjajo, da bo devizna kvota skupaj s kompenzacijami za prva tri četrtletja znašala skoraj 7 milijard deviznih dinarjev. Za ta denar bomo v glavnem nabavili tisto blago za široko potrošnjo, ki ga nimamo dovolj v naši državi, ali pa je slabše kakovosti. Razen tega bomo tudi uvozili reprodukcijski material, gumo, papir, kovinske in kemične proizvode. Kot vsako leto, se tudi letos naši narodi pripravljajo na čim slovesnej- TllHl IaIAC šo proslavitev rojstnega dne maršala IUUI ltflU5 Tita. Ze 12. maja bo krenila prva štafeta, ki bo ponesla pozdrave hrvatskega naroda iz Dubrovnika. Štafete iz drugih republik pa bodo krenile dan ali dva za tem. Zvezni izvršni svet je izdal pred kratkim odlok, s katerim se prepoveduje nočno delo žensk, zaposlenih v industriji in gradbeništvu. Prepoved nočnega dela žensk po tem odloku pa ne velja za ženske na vodilnih mestih ali na odgovornih mestih tehničnega značaja ter za tiste, ki so zaposlene v sanitarnih in socialnih službah. Izjemoma je dovoljeno nočno de-Pronnuorl nnrnar/l lo ženskam, če so za to pogoji, ki jih I IVpUfCU IIUUICljU odiok predvideva. Nočno delo je do-Holn 7fl 7l&nclfO voljeno le ob prekinitvi dela, ki je U6IU lu nastalo zaradi višje sile, katere ni bilo možno pričakovati; dalje je nočno delo dovoljeno tudi v primeru, ko se dela s surovinami ali snovmi, ki se hitro kvarijo ter jih je treba obvarovati pred neizbežnim uničenjem; nočno delo je slednjič dovoljeno tudi takrat, ko to terjajo koristi skupnosti. ' Nikakor pa ni moč dovoliti nočnega dela nosečnicam in doječim materam do vštetega 8. meseca dojenja. Sklep, si katerim se dovoli nočno delo žensk, izda upravni odbor podjetja, mora pa o tem v 24. urah obvestiti tudi pristojno inšpekcijo dela. Titova štafeta Sola na vasi in razvoj kmetijstva Stara garda učiteljev sadjar- Pri KZ so sicer sadjarski in ročna škropilnica, škarje za Pa to ni krivda gimnazije, H jev, vrtnarjev in čebelarjev od- vrtnarski odseki, toda redki so obrezovanje in drugo, da bi sa- je krivda šolskega sistema. Re" haja iz učiteljskih vrst. Ti so na učitelji, ki bi bili člani zadrug, mi obrezovali, preganjali uši, forma bo ukinila nižje gimnaza- učiteljišču še dobivali teoretiČ- Pa tudi če bi bili, saj ne morejo kaparje in rje. Ne besede, delo je in tako bomo po dolgem ča- no in praktično znanje iz kme- veliko pomeniti, ko pa se na vzbuja veselje. su spet dobili pošteno osemletno tijstva. Takrat, ko so oni štu- kmečko gospodarstvo ne razu- Prezreti pa tudi i ne i smemo žolo. Reforma pravilno odklanja dirali, je bil na učiteljišču še mejo. vzgojnega pomena ročnega dela, razlikovanje med podeželsko obsežen šolski vrt, na katerem Zadnje čase se veliko govori posebno dela na zemlji. Vse pre- in mestno šolo, toda okolje samo so se učiteljski kandidati prak- jn pjge 0 reformi šole. Bral sem več nam kmečka mladina beži bo dalo eni in drugi šoli svoj tično vadili in bili iz tega tudi razne ankete, mnenja mnogih iz vasi v mesto. Zadnje dnd sem pečat, če hočemo, da bo šola ocenjeni. Brez tega znanja ni ijudj 0 reformi šole, mnenja bil na občnem zboru kmečke življenjska. Tako bodo v refor- nihče mogel postati učitelj. Da- kakega predstavnika KZ ali zadruge. Navzoči so bili sami mirani šoli dobili učenci tolik« nes, kolikor vem, tega vrta ni kmeta gospodarja pa nisem za- starl možakarji, njih dorasli in vpogleda v prirodna dogajanja več. Mladi učitelji se torej s siedii Vsaj polovica slovenskih napol dorasli sinovi pa so se pri prirodopisu, kemiji, ročnih sadjarstvom in vrtnarstvom se- 0trok pa še raste na kmetih. V sprehajali po vasi. Ali je po- delih, da bodo spoznali pred- znanjajo le teoretično pri biolo- zvezd z reformo šole se govori tem kaj čudno, če možje v svo- nost novega in boljšega obde- giji. Seveda je to premalo. Ko tudi o učiteljski izobrazbi, kaj Ji stari miselnosti niso bili nav- lovanja zemlje. Osnovna šola pridejo v službo, vseh teh stvari naj učitelj zna in kakšen naj dušeni za traktor? naj da podlago, kmetijske nada- ne znajo, ne delajo. D0 Tudi tu nisem zasledil za- Da Pouk kmetijstva po pode- Ijevalne šole pa naj dajp kmeč- Na učiteljišča se povojna leta hteve, da naj bi se bodoči uči- želskih šolah nazaduje, odnosno kemu otroku tisto kar bo kot vpisujejo večinoma samo žen- tel j vsaj v glavnem razumel na Sa sploh ni, je še en vzrok. Ve- kmet rabil. ske. Razmerje je nekako 80 : 20. vprašanja kmetijske ekonomike. čina podeželskih šol je le šti- Koliko bo tega znanja v osem- Ko mlade učiteljice pridejo v Potrebno je torej, da tudi za- rirazrednih. Tu so učenci od letkah, še ni določeno. Zvezna službo, si želijo čisto nekaj dru- stopniki kmetijstva rečejo svo- ?—11 leta starosti, za kmetijski komisija za proučevanje šolstva gega kot pa recimo dela na šol- je k reformi šole. Ugotavljamo, pouk, posebno praktičen še pre- je prišla za enkrat šele do na- skem vrtu. Zato se za kmečka da razvoj kmetijstva zaostaja mladi. Ostali učenci od 11—15 čelnih sklepov o enotni obvezni vprašanja ne zanimajo. Ker so za razvojem industrije in da je leta starosti, ki bi bili najbolj osemletni šoli. Vprašanje učnih to večinoma le mestna dekleta, to treba dohiteti, če hočemo do- sprejemljivi za teoretičen in načrtov pa je še odprto. Treba prav težko najdejo stik z vasjo, seči skladnost v našem gospo- praktičen pouk v zvezi s kme- je, da k vsemu temu tudi razne Mladim učiteljem se nalaga na darstvu. Kdo bo to dosegel? tijstvom pa odhajajo v nižje zveze KZ, kmetijski strokovnjj- vasi veliko kulturnega in po- Bodoči zadružnik in kmečki go- gimnazije, ki so tudi na pode- ki rečejo svoje, če hočemo, da litičnega dela Res skoro ni ča- spodar, to je današnji šolar. In želju, kjer se gredo gimnazijce nova šola ne bo prezrla potreb sa da bi se malo posvetili tudi kdo mu bo dal znanje in veselje in kier je ves pouk še bolj od- kmečkega prebivalstva. kmečkim vprašanjem, predvsem do naprednega kmečkega gospo- maknjen od kmečkega življenja naprednemu gospodarstvu. Tako darstva? Tisti, ki ga uči lju- živi mlad učitelj sredi kmečke- bezni do domačije, do zemlje, ga okolja a stvarno z njim ni d° dela — učitelj, seveda, če povezan, zato pa med kmečkim D0 to tudi sam imel. prebivalstvom tudi nima pri- * Poglejmo šolske vrtove. Malo mernega ugleda. Stari učitelji vsakdanjega cvetja in zelenjave, sadjarji — kmetije! pa so imeli ki jo učitelj rabi zase. Dosti pa velik vpliv na življenje v vasi. je šol, kjer vrtov sploh ni. V Kavar Jane« Kratke im Tržiča VODOVOD KOVOR—KRANJ nosti podaljšanja vodovodnega Svet za komunalne zadeve ob- omrežja iz vasi Brezje proti čine Tržič je na zadnji seji iz- Hrušici in vasi Hudo. Uresni- Včasih so na vasi obstojala proračunih sploh ni nobene po- volil posebno komisijo, ki bo c*tev tega projekta bo seveda Sadjarska in vrtnarska društva, stavke za šolske vrtove. Meni se proučevala probleme v zvezi z odvisna od sredstev, s katerim* Tajniki so bili večinoma učite- je celo pripetilo, da sem dobil gradnjo vodovoda Kovor-^Naklo ^° o^ina razpolagala. Letos telj i pa tudi učiteljice. Učitelj, odločbo o zmanjšanju otroškega _Kranj. Enako komisijo bodo ga verjetno ne bodo izvršili. tajnik je hočeš nočeš uredil svoj dodatka, ker obdelujem šolski iZV"olili tudi v Kranju. Nadalje ^er je sredstev za komunalna vrt in na njem nekaj poizkušal, vrt, ki meri z vsemi stezicami je svet razpravljal tudi o mož- dela zel° ms^°- (gorenji Ne po funkciji, po delu so ga in cvetličnimi gredami 160 m2! ljudje cenili. Danes tega ni več. Učitelj ob takih pogojih vrt obdela po svojih sposobnostih in volji, gnoj (če ga sploh dobi) in vse drugo kupi za svoje pare. Na seji so nadalje sklepali * ukrepih o odlaganju smeti ▼ Tržiču. Nemudoma se mora očistiti obrežje tržiških rek, ka- V noči od četrtka na petek ▼ mor so do sedaj na debelo od- Tak šolski vrt pa jasno da ne preteklem tednu je nastal po- metavali smeti in nesnago. In- more biti nikdar učilo. Kaj bi žar v hiši Marije Mencinger št. dustrijskim podjetjem se pre- res propadla KZ, če bi dala uči- 10 na Ukovi na Jesenicah. Ta- poveduje odlaganje vseh odpad- telju par kg umetnega gnojila koj so prišli gasilci jeseniške kov iv reke. V bodoče jih bodo in rekla — tu imaš, pa poizkusi Železarne na lice mesta in v morali Tržičani in podjetja vo- na vrtu z učenci, kako se to ob- nekaj minutah ogenj pogasili žiti na zgornjo pilarno, da se nese, ali — tu imaš deset div- ter preprečili nadaljnjo razširi- tam zasuje jama pri novih blo- jakov, naj poizkusijo cepit. tev ognja na sosednje hiše. Ko kih. Ljudska milica bo odlaga- KZ prirejajo razne ekskurzije so prišli na pomoč gasilci mest- nje smeti nadzorovala in jav- Ne, dragi bralci, za usluž- odboru, kot jaz sam, še nismo imajo hišnika in povrhu še sna- in oglede vzornih kmetijskih po- nega gasilskega društva je bil ljala prestopke sodniku za pre- benca na krajevni urad ▼ mogli dokončno razvozljati, kaj žilko. Ne vem, ali bi bilo morda sestev in tovaren. Kolikokrat ogenj že pogašen. Četudi v noči krške. Predoslje pa ne grem. Za- naj bi to pomenilo. Pogledal dobro zanje uvesti še premijski pa povabijo zraven učitelja, da od 1. do 2. ure zjutraj, so bili V zadnjih letih Je uprava ** kaj bi neki šel tja v službo in sem v slovarček tujk in potem pravilnik za čistočo? bi tudi kaj videl? Ob svoji pla- gasilci Železarne Jesenice takoj gozdarstvo OLO pogozdila pre- poslušal, kako me razni ljudje mi je šele deloma postalo jasno. KER SE BOJIM, da me bodo či si ne more privoščiti daljših na mestu, kar je dokaz discipli- dele gore Dobrče in napravila zmerjajo z nekulturnimi in ža- In kaj zato, če imamo za to le- iz Tržiča nagnali, sem jo pobri- potovanj. Ker teh stvari ne vidi niranosti in so ogenj takoj po- »ježe« za varstvo pred usadi- Ijivimi izrazi. Nekateri namreč po tujko, še lepši slovenski iz- sal kar domov. Sicer sem se in ne pozna, pri pouku tudi ne gasili, kar je dokaz izredne Ker se posamezniki ne drže še vedno nočejo vedeti, kaj J3 raz, ki pa ne vem, v kakšni hotel nastaniti v Kovorju, ven- more o njih govoriti. Ob raznih strokovnosti. Gasilska četa Ze- prepovedi in odvzemajo mate- prav in kaj se ne sme. Saj ven- zvezi more biti z občinskim dar se ne izplača, saj bi moral, prilikah nagrajujemo najboljše lezarne Jesenice s komandan- rial s pobočja Dobrče, bo po- dar krajevni uradi niso kar za ljudskim odborom. Ta tujka če bi hotel iti v Ljubljano kar učence predvsem s knjigami, tom tov. Novakom na čelu za- šalo ustanovljeni! namreč pomeni: stroj, kazalo peš mahniti, ker skozi Kovor in Kaj če bi napravili kdaj dzjemo služi javno zahvalo. PRAV TAKO ne bi bil rad na strojih; kemično snov, ki Bistsrieo ne pelje noben avtobus in dali najboljšim učencem po uslužbenec na Občinskem ljud- pokaže kisle in bazične lastno- SAP, čeprav jih vozi iz Ljub- eno drevesce? Osem drevesc OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPO skem odboru v Tržiču, kjer bi sti, kazalec. ljane v Tržič toliko, da potniki stane komaj 1000 din, dve knji- KOJENCEV V ŽELEZNIKIH moral sprejemati in reševati Pa vi rešite to uganko, dragi niti zanje ne vedo. gi pa tudi. S kakšnim veseljem V nedeljo, 13. maja ob 9. uri vizijo katastra, kar vzbuja med pošto, ki prihaja od okrajnega bralci! Na občini je namreč ALI STE VIDELI dragi bral- bi učenec posadil drevo in se dopoldne bo v dvorani TVD posestniki precej začudenja. Ta ljudskega odbora. V nekem ta- niso. ci, kako je pomagalo, ko sem ga spominjal vse življenje, ver- Partizan v Železnikih V. redni revizija ima namen, da spre- kem pismu so zahtevali »naj To je ena plat medalje. zadnjič dal v »bodice« vremeno- jetno bolj kot pa kakšne knji- letni občni zbor Društva upo- rnembo kulture pravilno ugo- občinski ljudski odbor v tej in DRUGA PA, da je v mestni slovce. Sedaj pa že tako pripe- ge, recimo Tartarin iz Tarasko- kojencev Slovenije. Na njem tavlja in pa da se temu pri' tej zadevi pošlje svojega »indi- hiši, prav tako v Tržiču, kjer ka, da je nekaterim spet pre- na. Ob Novoletni jelki, ko k bodo odborniki podali poročila, merno tudi uredi katastrski či- katorja«. je občinski ljudski odbor vedno vroče. Eh. kdo bi vsem ustre- obdarovanju prispevajo tudi nakar bo sledilo predavanje o sti dohodek ter v zvezi s tem Ne vem, toda zdi se mi, da smetno in vse polno papirčkov gel. KZ, bi se dala kupiti tudi prak- načinu Izdaje zdravstvenih iz- pravilno obdavči kmetijska tako na Občinskem ljudskem in cigaretnih ogorkov, čeprav VAŠ »BODlCAR« tična kolektivna darila, n. pr. kaznic. zemljišča. sebna komisija te dni pregledala pogozdene predele in odredila potrebne ukrepe. Te dni je začela na področj* Tržiča delovati komisija za re- Zgodovinsko branje 11 Železarstvo na Gorenjskem Miha Klinar: Pred 65 leti je v Bohinju zatonilo železarstvo Pred 66 leti, v oktobru 1890, je Bohinj zadela težka nesreča in ga v trenutku obubožala. Požar je uničil nekdanje Zoisove fužine na Bohinjski Bistrici in tri sto delavcev je bilo ob kruh, dasi skopo rezan in grenak. Na Bohinj je legla tišina, kakršno poznamo še danes, in s tišino še hujša revščina, v kateri so živeli bohinjski železarji poprej. Kovinski ritem kladiv in valjam je utihnil. Sarži niso več osvetljevali bohinjskih noči. Poslednji šarž je bil plamen, ki je použil fužine in raztopil valje in kladiva v snov, iz katere so jih v potu svojega obraza izdelali bohinjski fužinarji — In ta poslednji šarž je pomenil zaton bohinjskega železarstva, segaj očega že v davno preteklost, i Prvi zapisani zgodovinski podatki izvirajo iz leta 1004, ko je podaril Henrik II. Bled dn Bohinj v fevd briksenškim škofom. Takrat so pri Stari Fužini že rudarili. Fužina na Bistrici se omenja leta 1540 in na Pozabljenem 22 let kasneje, leta 1662. Iz tega leta izvira tudi številka, ki nam pove, kako živahen je bil takratni promet z železom v italijanske pokrajine. To leto so namreč pretovorili s konjskimi vpregami kranjski že- lezarji enajst milijonov dve sto tisoč kilogramov železa v Italijo ali 57.000 konjskih tovorov, kar znese današnjih 1120 vagonov, kar je za tiste čase ogromno. ; 1 ** Leta 1569 so bili v Bohinju sledeči lastniki fužin: Konjski-tat Ambrož della Grotta, Štefan Kral, Matija Krobat, Primož Lavrenčič, Jeronimo Milla-no, Antonio Panizoll in Matija Zmitek na Bohinjski Bistrici, pri Stari Fužini Peter Grošer, Franc Kuhel ter Jurij Klane, na Pozabljenem Jeronimo Millano In brez navedbe obrata Julij Bucceleni* ter Ivan Coronini. Obstajale pa so tudi manjše kmetiŠke topilnice, ki pa že v Valvasorjevih časih niso več obstojale. Stoletje kasneje so se pojavila še druga fužinarska imena: Mariaschi, in Jurij pl. Locate-lli.- Valvasor poroča, da so bili v njegovem času lastniki vseh bohinjskih fužin bratje Locate-lliji. Jurij je umrl leta 1687, Vincenc 1706 in Aleksander 1722. Vsi so pokopani v cerkvi v Bitnjah. Leta 1721 srečamo nove lastnike, na primer Fran-cesca Pitonija, in 1739 Matija Varla, leta 1740, torej pred dve sto petnajstimi leti pa že Michelangela Zoisa, začetnika že- lezarske dinastije Zoisov, ki je izumrla z Alfonsom Zolsem v začetku našega stoletja. BOHINJ POD ŽELEZARSKO DINASTIJO ZOISOV Podjetni Michelangelo Zois, ki je kot politični begunec pri-bežal iz Berbena na Bergam-skem preko Trsta v prvem četrtletju 18. stoletja v Ljubljano in se zaposlil v železarski trgovini Petra Andreja Co-dellija pl. Fahnefelda najprej kot pomočnik, kasneje kot družabnik in naposled kot lastnik, je postal začetnik železarske dinastije Zoisev, ki je imela svoje obrate na Javorniku, v Radovni in v Bohinju. Vedel je, da svoje podjetnosti ne bo mogel s pridom uporabiti, ker je bil tujec in ker ni bil plemič. Zato se je najprej boril za ljubljansko meščanstvo in ko je to dobil, še za plemstvo in ga leta 1725 tudi dobil. Deset let kasneje je odkupil od Co-dellija ljubljansko trgovino, a je kljub temu še nadalje vodil trgovino pod firmo bivšega lastnika in mu zato poleg kupnine plačeval letno še po tisoč goldinarjev. Da si je ustvaril popolni položaj v izvozni trgovini, je sklenil dolgoročne nabavne pogodbe z gorenjskimi plavži in fužinami. Nato je skupaj s svojim nečakom razširil svojo trgovsko mrežo po takratnih italijanskih državicah Benečiji, Lombardiji, Napolitaniji in Siciliji in po vseh glavnih središčih Sredozemlja. Izvozna trgovina z železom je začetnika slovenskih Zoisov na- glo obogatila in kmalu je postal sam rudarski podjetnik. Tako je po odstopu Pithonija in po konkurzu Matevža Varla, lastnikov fužin, ogljarij in rudarskih pravic v Bohinju, postal lastnik fužin na Bohinjski Bistrici, pri Stari Fužini in petih rudarskih pravic. Sprva je bil vpisan v rudarsko knjigo anonimno, nekaj desetletij kasneje, leta 1770, pa ga že najdemo pod naslovom: Baron Zois von Edelstein, lastnik ru-dokopov v Rudni dolini, na Gorjušah, na Lepencah in na raznih drugih mestih v Triglavskem pogorju. Po njegovi smrti leta 1777 mu je sledil sin baron Žiga Zois, prvi slovenski kulturni mecen. Z bogastvom, ki so mu ga ustvarjali rudarji, plavžarji in fužinarji v Bohinju, na Javorniku in v Radovni, je podprl slovensko kulturo in umetnost, ki je v tistem času dala prvega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta in prvega slovenskega posvetnega pesnika Valentina Vodnika, ki je zložil pesem o potoku Bohinjski Bistrici in za-krožil pesem Jeklenice, ki jo je zasnoval v Zoisovih jeklendcah na Javorniku pri Jesenicah, kar nam priča eden od njegovih zapisov kjer je svojo pesem naslovil z »Jeklenice na Javorniku«. V tej pesmi opisuje Vodnik pridelovanje jekla po bre-scianskem načinu. Po tem načinu so surovo železo, pridobljeno iz rude v plavžu, deli v kosih v 6 čevljev visoko in 3 čevlje široko pretopimo peč ter mu primešali kovnega železa. To zmes so topili v plamenu, ki so mu dovajali z mehovi obilo zraka in kisika. V plamenu se je opraščalo surovo železo ogljika, ki se je vezal s kisikom iz zraka. Tako se je delalo neko železno testo, ki so ga imenovali volka ali lupa (it. lupo) ali koto (it. cotta iz lat. coeta). Godni volk je šel pod veliko kladivo, ki ga je gonila voda in ki so ga imenovali norec ali cigan (nemško Zie-harm, dial. Ziegarm). Pod tem kladivom se je volk razdelil v dva dela, ki sta se imenovala mašelj (it. massello, od massa). Ta se je še enkrat prevaril v peči. Nastalo jeklo so potem raztegnili v palice, namenjene prodaji. Pa poslušajmo Valentina Vodnika, kako je v zanj značilnem slogu zaokrožil: JEKLENICE Ne vprašam, ne baram, kaj godci poj 6; le samo to maram, da kladva tek6. Cigan se prevrne, zapoje ci-bu, od strune srebrne ni lepši glasu. Piščale debele zdaj v ješo grm6, da iskre vesele nad streho letč. Pa kota že rase, mašelj se vari, se oglja napase, pod kladvo hiti. »Ta tanka — ta t6sta,« prepeva ves dan: bolj zrna je gosta, bolj mojster dskan. Tako poje Vodnik o jekleni-cah svojega velikega podpornika barona Žige Zoisa, edinega med Zoisi, ki mu je bilo slovenstvo mar in ki se je z vs" ljubeznijo lotil, da bi dvigni1 »kranjšno« in »kranjsko« ljudstvo do višin kulturnega naroda. Mislim, da se ne bom zmotil, če trdim, da je to edini primer slovenskega mecenstva, da je bogastvo, ki so ga ustvaril' delavci, služilo razvoju slovenske ljudske kulture. Podobnega primera v slovenski kulturni zgodovini vse do leta 1945 -* do zmage naše revolucije ne pomnimo. Saj je čas barona Žige Zoisa ustvaril temelj slovenski kulturi. Kdo ve, če bi brez Zoisovega krožka, v katerem sta bila za slovensko kulturo najvažnejša Linhart i° Vodnik, imeli tako hitro pesnika, kakršen je bil Prešeren i° kasneje Levstik in potem Cankar. Baron Žiga Zois pa ni bil samo mecen nastajajoče posvetne slovenske književnosti, bil Je znan tudi kot geolog in kot botanik. Zvončnica Campanul3 Zoisii in vijolica Viola Zoi^'1 nosita v botaniki še danes njegovo ime. Bil je pa tudi sposo-be* metalurg. CF1 Domovina, glej umetnik! Ob 80-letnici rojstva Ivana Cankarja »Lenart Nagoda« se je rodil njevi poti, trdo je udarjal po mogoča kulturna svoboda.« In 1*. maja 1876 v Zaplazu pod Go- šentflorjanščini in šviligojstvu nekaj mesecev pred koncem rami. Oče, Lenart starejši, je in zmeraj mu je bila ljubša ci- svojega življenja je pribil: »Na bil čevljar in bajtar, materi je nična resnica kot blagoslovlje- plečih delavca — proletarca le- bilo ime Neža. Ko sta se poro- na laž. Strupeno je pikal Grozila, je bilo njemu enaindvaj- de in okoval noge Kantorjem, Se*. njej pa dobrih sedemnajst pokazal je ljudstvu roko ko-let.« Tako je pričel Ivan Cankar Povest »Grešnik Lenart«, žalostni življenjepis otroka, zgodbo svoje nevesele mladosti. Kot Podoba iz sanj se Cankarju v Poznejših letih pogosto ka/e Podoba otroka s klanca, lačnega in nebogljenega otroka, ki s trudnimi starčcvskimi koraki stopa po klancu nizdol. Tudi obraz ima starčevski, samo oči so svetle in jasne, nedeljske. Razmaknil se je svet pred temi jasnimi očmi, vso domovino je objel pogled in videl: Vsa domovina je klanec siromakov, kjer se očrnele bajte Plašno gnetejo na kup, po klancu pa se vije žalostna procesija. Za Lenartom stopa Francka in Jernej',, pa Simen Sirotreik z Jermanom in Kačurjem ter toliko drugih. V ravnici pa gledajo oči visoke bele hiše Kan-tOrjev jn županov, polne nakra- na- ži prihodnost slovenskega roda.« Vso žalostno resnico o »narodu« in njegovem »blagru«. vso neomajno vero v vstajenje slovenskega ljudstva, svoje mučne blodnje in vroča hrepenenja je pripovedoval Cankar s tako bleščečim in barvitim umetniškim izrazom kot nihče pred njim. Bil je veliki mojster slovenske besede in v njegovih delih občudujemo najpopolnejše zlitje genialne napredne misli s kristalno čisto umetniško formo. Na vseh žalostnih postajah svoje težke življenjske poti je občutil, kako grenko je biti kmetovalec na naši trdi kraški zemlji, biti slovenski pisatelj. Ko pa je proti koncu življenja in del, ki so bila pred videl globoko zarezane brazde, zadnja uprizoritev je bilo Can-je krepko zapisal ponosno bese- karjevo »Pohujšanje v dolini do: »Moj plug je tod oral.« ŠentfLorjanski«. Čeprav je delo Plodno delo KUD Trebije Predstavili so se s Cankarjem - Knjižnica ima premalo obiskovalcev Delo KUD na Trebiji se naj- farse spoznali Cankarja. Bili 60 veda to ne bo šlo lahko, ker bolj vidno odraža v udejstvova- zelo požrtvovalni in prihajali so trenutno ni moč dobiti kredita, nju igralske skupine. Njena na vaje tudi uro daleč po sla- Toda, če bodo Trebijcl sami pobih poteh in večkrat ob neugod- kazali toliko volje, kot pri grad-nem vremenu. Morda boste re- nji zadružnega doma in če jih kli, da mladim ljudem eno uro bodo pravilno razumeli oblastni hoje nič ne pomeni, toda bili so organi, potem se bodo kmalu tudi starejši, taki, ki imajo že lahko ponašali s sodobnejšim preko 60 let. Med njimi je Kre- domom. cov oče, ki je še vedno aktiven S knjižnico je stvar lažja — igralec trebijske igralske dru- Vsaj na videz, manjka ji pro- žine. štorov in bralcev. Njen sedež je Predsednik KUD je preprost sedaj v šolski učilnici, kmalu pa kmečki fant Aleksander Remic, bo na razpolago prostor v no- znan v bližnji in daljni okolici vem zadružnem domu. Morda Trebije. Čeprav je doma visoko bo potem več rednih obiskoval- nad dolino, iz Stare Oselice, ga cev in bodo tudi Trebijci in lahko skoraj vsak večer vidimo prebivalci iz okoliških vasi bolj na Trebiji. Redno zahaja tja. Ni pogosto obiskovali ljudsko knj iž- pa delaven samo pri kulturnem nico. Knjižničar Jože Peternelj društvu, tudi drugim organizacijam ne odreče nikdar svoje pomoči. Tovariš Aleksander je dober igralec in prav sedaj nastopa kot Peter v Cankarjevem Pohujšanju. Odkar je on pred- ALEKSANDER REMIC mi je prav sedaj povedal, da je zbirka izpopolnjena V novimi, lepimi in koristnimi knjigami. Tudi razni tečaji so v Trebiji večkrat na programu. Razen kmetijskega tečaja, ki ga je or-sednik društva, to ni več zaprto ganizirala KZ im tečaja za kon-v ozek krog nekaterih izbrancev, zerviranje mesa, je bil letos na Vanj je pritegnil stare in mla- Trebiji še gospodinjski in sploš-de, vse ki si želijo udejstvova- no izobraževalni tečaj. Cez dan nja na kulturnem področju. " se je 18 deklet urilo v kuhanju, Društvo na Trebiji ima svoj šivanju in vezenju, zvečer pa so vača Kalandra in vzkliknil: »Ta roka bo kovala svet!« Ni ljubil domovine kot omejenega blaga in vmes stoji sv. rav otrok, saj je spoznal njen Lenart kot čuvar, ki zapira si- resnični obraz. »Spoznal sem«, ^rlle zadnje"'naj romakom pot s klanca na široko pravi tržaškim delavcem, »kod cesto. vodi in kam drži edina pot do Otrok je slutil, mož je dojel rešitve ljudstva iz tlačanstva, vso krivičnost takega sveta, do rešitve kulture iz današnje-Težko butaro si je zadel in sto- ga bankrota . . . Edina pot je Pil na pot, ki je vedel, da je boj ljudstva, brezobziren boj za kamepita in strma: postal je popolno politično in socialno Rlasnik in prvi borilec Klanca, osvobojenje — zakaj brez poli-Ni klonil in ni omahnil na tr- tične in socialne svobode je ne- Prezgodaj so omahnile trud- zahtevno, so se vsi gledalci lahko dortl) ki pa je star ,in ne ustre- se jim pridružili še drugi tene, zdelane roke, toda četrt prepričali, da je bilo solidno za več današnjim zahtevam in fajAikl, predvsem mladinci in stoletja kasneje so poprijele ročice pluga druge roke, ojekle-nele pesti borcev Cankarjeve globlje brazde na njivi, ki je naša domovina. F. B. naštudirano, za kar gre največja zasluga tovarišu Silvu Ovseniku iz Zirov. Za občinstvo je bilo morda nekoliko pretežko, toda kljub temu je marsikaj pridobilo. Igralci pa so ob študiju te jubilejni koncert mladih pevcev Ivan Cankar: Hlapec Jernej (Odlomek) »Nič ne bom sedel, nič ne bom počival, zakaj pozno je že in truden sem! — Po svetu sem romal, od biriča do sodnika, od sodnika do cesarja. Pravice ni pod nebom, zakopali so jo sto klafter pod zemljo, težko skalo so zavalili nanjo. Jaz pa je ne iščem več na zemlji, biriči in sodniki so zatajili Boga, izdali njegovo besedo in zapoved. Pri Bogu iščem pravice, pri njem samem, ki je sodnik nad vsemi sodniki! Odprite pismo, ki ste njegov- služabnik, razložite njegovo besedo, razsodite mojo pravdo po njegovi pravici!« Župnik je stopil k Jerneju, prijel ga je za roko, zakaj usmiljen je bil. — »Ne tako, Jernej! Veliko hu-f dega so ti storili, nekrščansko so ravnali s teboj — ampak odpusti jim, kakor je Bog odpustil, tistim, ki so ga preganjali!« Jernej je izpustil župnikovo roko, gledal mu je srepo v obraz, z bolno svetlimi očmi, in je govoril s trdim glasom kakor nikoli poprej. »Ne govorim o usmiljenju, o odpuščanju nič — o pravici govorim! Razsodite po božji besedi, po naukih njegovih in zapovedih! Služabnik božji ste. iz vaših ust bo govoril, z vašim jezikom! Ali je Bog na moji strani, ali je na strani biričev in krivičnih sodnikov — to razsodite! Truden sem, rad bi že stopil v svojo hišo, rad bi legel na svojo posteljo!« »Hude in krive so tvoje misli, Jernej!« »Razsodite!« »Ukloni se, Jernej, tudi krivici se ukloni; Bog bo sodil!« »Neskončno je pravičen — kje je njegova pravičnost?, Ali je dom moj po njegovi pravici, ali čigav je? To naj razsodi, to mi povejte, ki ste njegov apostol!« Trd in osoren je bil Jernejev Pogled, kakor od kamna njegov obraz; vsa bridkost je izginila iz srca in vse zaupanje. »Ali je pravica pri Bogu, ali 3e ni?« »Bogokletne so tvoje besede, Jernej!« se je zgrozil župnik in je stopil za korak nazaj, zakaj strah ga je bilo. »Ce stopiš Pred Boga, ne terjaj stoje, temveč poklekni in prosi in jokaj!« »Ne bom prosil in ne bom jokal, moja pravica je božja Pravica- kar je sam ustanovil, ne bo razdiral, kar je govoril, ne bo tajil! Dolžnik je moj; ne klečim — stojim pred njim in terjam!« Se je bilo krvi v Jernejevem obrazu: prikazala se je nenadoma na čelu, na licih; in ustnice so se mu tresle. iPonirski in mladinski zbor mostojnih koncertih, gostova- kamniške gimnazije bosta z ju- njih, tekmovanjih in proslavah, bilejnim koncertom v soboto saj ni bilo v Kamniku skoro zvečer v veliki dvorani kultur- nobene proslave brez gimna- nega doma v Kamniku prosla- zijskega pevskega zbora. Zelo vila 10-letnico obstoja. Za nji- uspešni so bili tudi nastopi v ma je eno desetletje plodnega radiu. Lansko leto so mladi dela in uspehov. Takoj po osvo- kamniški pevci sodelovali na boditvi sta zbora zaživela pod mladinskem festivalu v Ljublja- spretnim vodstvom pevovodje ni, kjer so prejeli diplomo. Ve- Viktorja Mihelčiča. Ze ob koncu lik uspeh« so dosegli tudi na go- »Razsodite! Tisto besedo re- prvega šolskega leta sta zbora štovanju v Puli. ' cite, ki sem čakal nanjo toliko nastopila s samostojnim kon- Ob zaključku prvega desetiet- potrebam. Zato so na zadnjem mladinke, da so skupno poslu- grenkih dni: ali je pravica, ali certom. ki je bil toplo sprejet ja plodnega dela sta pionirski občnem zboru sklenili, da ga šali predavanje iz aplošnoizobrj- je ni — ali je Bog, ali ni Bo- ocj kamniškega občinstva. Od in mladinski pevski zbor kam- *bodo temeljito preuredili. Se- ževalnih predmetov. J. S. Sa!« takrat prirejata zbora vsako niške gimnazije lahko ponosna Ob takih besedah je župniK pomlad samostojen koncert, ki na svoje uspehe. Iz njegovih vztrepetal, iztegnil je trepeta- je po obisku sodeč najbolj pri- vrst je izšlo iže lepo število jočo roko in je stop-l nazaj do ljubljena kulturna prireditev v pevcev, ki širijo krog prijate- Z ZADNJE PREDSTAVE V TREBIJI zida. »Stran, nevernik'* Se je čakal Jenej, gledal je s svetlo strmečimi očmi. »Stran, bogokletnik!« je vzkliknil župnik. Počasi se je okrenil Jernej in je šel; s trdimi koraki je Kamniku. Ijev pevske kulture s sodelova-Kljub temu, da precejšnje njem pri drugih pevskih dru-število pevcev vsako leto za- štvih. Nedeljeno priznanje zapušča gimnazijske klopi, je služi tudi pevovodja Viktor pevski zbor vedno na višini. Mihelčič, ki vodi zbora že od Pionirski zbor izpopolnjuje vr- ustanovitve in je obogatil re-zel in daje kader mladinskemu pertoar naših pevskih zborov z zboru. V desetih letih obstoja lepim številom lastnih skladb, sta zbora v veliki meri razgi- Po slikarski razstavi Danila Fuggerja V okviru proslav v počastitev vršeni gimnaziji je vstopil v Praznika dela je bila prejšnjo slikarski oddelek Akademije za nedeljo v Kulturnem domu Poročila poslušajte vsak dan 11.45 Pojte z nami, otroci! ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 12.40 Odlomki iz opere Traviata. 17.00, Radijski dnevnik ob 19.00 13.35 Malo od včeraj in malo od in 22.00. uri. Oddajo »Želeli ste poslušajte« ob nedeljah ob 15.15 in ob delavnikih ob 17.15. Uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30. uri. petek, 11. maja 11.05 V glasbi po svetu. U.45 Cicibanom — dober dan! 12.00 Skladbe slovenskih avtorjev pojeta mešani in ženski zbor »Angel Besednjak« Svoboda Tabor iz Maribora p. v. Albina Horvata. 13.35 Pester operni spored. 14.30 Zanimivosti doma in po svetu. 15.15 Koncertni valčki. 15.40 Utrinki iz literature - Wil-iiams Styran: Veliki pohod. 18.00 Spoznavajmo človeka. 18.15 Poje Slovenski oktet. 20.00 Tedenski zunanje-politični Pregled. danes (stare in nove zabavne skladbe). 14.30 Pionirski kotiček. 15.15 Pisani zvoki. 15.40 Utrinki iz literature - Saša Vegri: Pesmi. 16.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Železna ruda iz Labradorja prihaja v Evropo. 18.15 Umetne pesmi poje mladinski zbor I. gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja. 18.30 Jezikovni pogovori. 18.45 Hitri prsti (skladbe za harmoniko). 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 13. MAJA 8.00 O športu in športnikih: Naši plavalci in vaterpoli- 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Maks Sajko: Maribor — ranjeno mesto, reportaža. 15.15 Partizanske pesmi in koračnice. 15.40 Se pomnite tovariši — Karel Prušnik: Dnevi svobode. 16.00 60 minut z našimi in inozemskimi solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 18.45 Poje zbor Grafike p. v. Slavka Mihelčiča. 20.00 Mladinska oddaja. 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske Filharmonije, solist Anton Trost, dirigent Džemal Rešid. TOREK, J.5. maja 11.15 Mali dopoldanski koncert. Antonio Vivaldi: Uvertura k operi »Olimpiada«. Hen-ri Vieuxtemps: Koncert za violino in orkester v D-duru. 12.40 Peter Ilj. Čajkovski: Hamlet, fantazija. 14.30 Modni kotiček. šola za nižjo - Janez Trdina: Pavel, radijska sti pred olimpijsko sezono. 14.40 Igra Zabavni orkester Ra- 8.15 Srečanje v studiu 14. 9.00 Otroška predstava — meii Ogawa: Sipkov (radijska igra). Mi-grm 20.15 Glasbena medigra. 20.30 Podoba skladatelja Josipa 10.00 Družinski pogovori. Slavenskega (Glasbena oddaja s 11.00 Oddaja za Beneške Slov. . komentarjem). 12.00 Pogovor s poslušalci! 21.15 Oddaja o morju in pomor- 13.30 Za našo vas. Očakih. 16.30 Obisk na Akademiji za li-22 •15 Igra Plesni orkester Radia kovno umetnost i(report.). Ljubljana. 18.00 Radijska igra — Henrik 22-30 Mednarodna radijska uni- Ibsen: Stebri družbe. verza — a) Docent Kuščer: Po 20.00 Večerni operni koncert, sledovih naših ledenikov — b) 21.00 Kulturni razgledi. dia Ljubljana p. v. Wil-helma Dumke (Graz). 15.40 Utrinki iz literature — Mi- 14.05 Radijska stopnjo Peter ir priredba. 15.40 Utrinki iz literature — Felician Morceau: Beseda, ki je ne bi smel izreči. 18.00 Radijska univerza — D. Vončina: Priprave ,za geofizikalno leto. 18.15 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča. 18.30 Za dom in žene. 18.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Si-koška. 20.00 Gian Carlo Menotti: Konzul, glasbena drama v 3. dejanjih izvajajo solisti in orkester opernega gledališča — »Ivan Zaje« — iz Reke — dirigent Boris Pa-pandopulo. Četrtek, 17. maja 11.05 Za dom in žene. 11.45 Mladinski zbori pojo (glasbena oddaja za pionirje). 12.40 Koncertni valčki. 13.35 55 minut znanih orkestralnih skladb. 14.30 Nove knjige. ško Kranjec: Svet nasilja 14.40 Umetne pesmi poje Ljuib- Veli ke% industrije — Raoul de Vitry: Natrij- kalcij, barij, tantal in cerij. SOBOTA, 12. MAJA *!-05 Za dom in žene. 11-15 Lahek spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. °raga Lorbeka. se je podrl. 18.00 Zunanje-politični feljton: Atomi gospodarstva in politike. 18.30 Športni tednik. 20.00 Tedenski notranje-poiitič-ni pregled. 20.30 Radijska igra — Suhovo Cobilin: Svatba Krečin-skega. PONEDELJEK, 14. MAJA 11.05 Radijska šola za . nižjo za Janez Trdina: Pavel (radijska narodne pesmi stopnjo — Peter in priredba). 12.40 Slovenske poje Planinski oktet. 13.35 Revija francoskih popevk. SREDA, 16. MAJA šola za višjo - Maks Sajko: ■ ranjeno mesto, 11.35 Radijska stopnjo Maribor -reportaža. 13.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov. Ijanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta. 15.40 Utrinki iz literature — Miško Kranjec: Carni nasmeh (odlomek). 16.00 Glasbene uganke. 18.00 Domače aktualnosti. 18.30 Družinski pogovori — prof. Zdravko Neuman: O izbiri poklica. 20.00 Kulturni obzornik. 20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. 22.15 Po svetu jazza — XX. del »Epilog«. Razpis Na podlagi 21. člena pravil občinskega kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš OBVEŠČA upravni odbor sklada po sklepu svoje seje dne 7. 5. 1956 vse gospodarske organizacije, stanovanjske zadruge, stanovanjske skupnosti, zavode in ustanove, družbene organizacije, politično teritorialne enote, ter delavce in uslužbence na območju občine Kranj, ki nameravajo graditi oziroma dograditi stanovanjske zgradbe, da sprejema prošnje za dodelitev posojil iz občinskega kreditnega sklada za kreditiranje stanovanjske izgradnje Komunalna banka v Kranju v času od 21. 5. 1956 do 2. 6. 1956. Interesenti za posojila, ki so že vložili prošnjo pred časom pri oddelku za gradnje in kom. zadeve, naj se glede dopolnitve svojih prošenj in drugih pojasnil zglase predhodno pri Komunalni banki v Kranju. Prošnja se predloži na predpisanem obrazcu in mora vsebovati: a) Priimek in ime ali naziv posojilojemalca, b) višino zaprošenega pososjila, kakor tudi višino trans posojila po poedinih časovnih razdobjih, C) višino in vrsto lastnih sredstev v pogledu denarnih sredstev in materiala. Lastna sredstva v delovni sili morajo biti praviloma izkazana v višini največ 5% predračunske vrednosti, d) namen posojila in v kateri fazi se nahaja gradnja, e) višina predračunske vrednosti nameravane gradnje, f) rok odplačila posojila, ki ga nudi posojilojemalec, g) ponujena obrestna mera, h) čas pričetka in dovršitve gradbenih del, i) znesek vseh posojilojemalčevih dolgoročnih in kratkoročnih obvez ter obvez po poroštvih, znesek letnih obresti in odplačil iz teh obvez, j) način zavarovanja posojila (hipoteke, administrativne prepovedi na redne mesečne prejemke, vinkulacija zavarovanja zgradbe v korist banke, omejitev razpolaganja s sredstvi sklada za samostojno razpolaganje in podobno). K prošnji za posojilo je treba priložiti: a) gradbeno dovoljenje z načrtom, b) predračun gradbenih stroškov s popisom gradbenega materiala z navedbo količin, c) specifikacijo lastnih sredstev glede denarnih sredstev, materiala in delovne sile, d) izpis iz zemljiške knjige o zemljišču, kjer se namerava graditi ali se že gradi, e) potrdilo DOZ-a o vinkulaciji zavarovanja stanovanjske zgradbe v korist KB. Poleg gornjega je treba priložiti prošnji še naslednje: a) stanovanjske zadruge: odločbo o registraciji zadruge, sklep zadružnikov o višini zadolžitve za novo gradnjo, prepis odobrenih pravil zadruge in izjavo o administrativni prepovedi na redne mesečne prejemke zadružnikov; b) gospodarske organizacije: sklep delavskega sveta o odobritvi zadolžitve, kakor tudi izjavo o pristanku na blokiranje letnih sredstev fonda za samostojno razpolaganje do višine obveze po posojilu v korist sklada za vso dobo trajanja posojila; c) stanovanjske skupnosti: sklep sveta stanovanjske skupnosti in predstavnika stanovanjske skupnosti o najetju posojila in pristanek na blokiranje sredstev fondov do višine letnih obvez za odplačilo po najetem posojilu; d) hišni sveti: sklep hišnega sveta o najetju posojila, izjavo s katero hišni svet pristane na blokiranje amortizacijskega fonda in za vzdrževanje v korist sklada za kreditiranje, dovoljenje stanovanjske uprave za najem posojila in polnoveljavna izjava zemljiškoknjižnega solastnika hiše za vknjižbo v primeru, kadar hiša ni splošno ljudsko premoženje. e) finančno samostojni zavodi: predračun dohodkov in izdatkov, soglasnost in garancija ustanovitelja in zadolžitev in dovoljenje ustanovitelja za najem posojila; f) politično-teritorialne enote in njihovi pooblaščeni organi: sklep pristojnega organa politično-teritorialne enote o najetju posojila, kakor-tudi garancijo, da bodo v proračunu vsakega leta predvidena zadostna sredstva za odplačilo dospelih anuitet; •> g) delavci in uslužbenci in druge osebe, na katerih plačo se vplačuje prispevek za stanovanjsko izgradnjo: potrdilo o zaposlitvi, o višini mesečnih prejemkov, izjavo ali njihov zakonski tovariš opravlja svoboden poklic, oziroma obrtno ali slično dejavnost, izjavo o administrativni prepovedi na svoje redne mesečne dohodke, odločbo o dodelitvi zemljišča v brezplačno uporabo, ako se bo gradilo na zemljišču SLP in potrdilo pristojnega organa, da izpolnjuje graditelj pogoje investitorja po uredbi o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 23/51 čl. 7). Po sprejetih smernicah so za posamezne kategorije prosilcev predvidene naslednje obrestne mere in odplačilni roki: 1. a) stanovanjskim zadrugam, ki gradijo individualne stano- vanjske hiše (eno ali dvostanovanjske) po ustreznem zazidalnem načrtu, ki predvideva tak način gradnje na omejenem območju z 2% obrestmi na 25 letno odplačilno dobo; b) stanovanjskim zadrugam, ki gradijo stanovanja v obliki vrstnih hiš z 1% obrestmi na 30 letno odplačilno dobo; c) stanovanjskim zadrugam, ki gradijo stanovanja v obliki blokov z 1% obrestmi na 40 letno odplačilno dobo; 2. gospodarskim organizacijam z 2% obrestmi na 10 letno odplačilno dobo; 3. stanovanjskim skupnostim: a) za popravilo stanovanjskih hiš z 2% obrestmi na 15 letno odplačilno dobo; b) za dograditev ali novogradnjo in za večje adaptacije stanovanjskih hiš z 1% obrestmi na 30 letno odplačilno dobo; 4. Zavodom in ustanovam, ki jim je priznana lastnost pravne osebe z 1.5% obrestmi na 20 letno odplačilno dobo; 5. politično-teritorialnim enotam z 1.5% obrestmi na 20 letno odplačilno dobo; 6. delavcem in uslužbencem za gradnjo individualnih hiš: a) za dograditev hiš, ki so bile začete pred 1. 1. 1956 (da so bili napravljeni vsaj temelji oziroma kletna plošča) z 2.5% obrestmi na 25 letno odplačilno dobo; b) za gradnjo novih hiš, začetih po 1. 1. 1956 s 3% obrestmi na 25 letno odplačilno dobo. Upravni odbor št. 37 / 11. maja 195g •reti 80 LETALO IZ GUMIJA Na sliki vidite najnovejše Gudjerovo gumijasto letalo. Ko letalu demontirajo motor, kovinske podpornike trupa, kolesa in okvir za pilotovo središče, ostanejo samo1 še napihnjeni deli letala, ki jih lahko potem, če izpustimo zrak, zvežemo v skoraj neverjetno majhen omot. Aparat za odkrivanje laži Kaj so pokazale izkušnje iz kriminalne prakse Zelja, da bi našli zanesljiv dolžnosti osumljenih in podob- ljeni začel hitreje dihati in da pripomoček, s katerim bi no. Ta na eni strani naivna, na mu puls močneje bije. Začeli so lahko dokazali kdaj človek drugi pa grozna in nečloveška naštevati kraje. Najprej vse dr- govori resnico in kdaj laže, je sredstva, pa so v civiliziranih zave ZDA, nato pa še vsa me- nemara prav toliko stara kot državah več ali manj izginila iz sta v tisti državi. Tako so ugo- sam kriminal. Včasih so si po- kriminalne prakse. »Božja sod- tovili tudi mesto. Tedaj so vze- skušali pomagati z mučenjem in na« ^e zdavnaj, fizičnega priti- li načrt tistega mesta in ga po- fizičnim pritiskom na osumijo- ska pa se poslužujejo le še v ložili pred osumljenega. Kri- ne, ki so pogostoma iz bojazni nekulturnih in reakcionarnih minalni organ ga je vprašal, pred strahovitimi mukami pri- deželah, kot se ga je posluže- kje je zakopano truplo. Pri tem znali tudi tisto, česar niso za- vai pr; nas fašizem za izsilje- mu je sistematično kazal na krivili. Znana je tudi tako ime- vanje priznanj političnih osum- posamezne točke na načrtu In novana »božja sodba«, ko so Ijencev. prepuščali, da »nadnaravne si- „ , , . Pred leti pa so iznašli tudi le« odločajo o krivdi ali ne- William iLeigh, ki je v šestnajstem stoletju Iznašel pletilni stroj, je v mladosti študiral v Cambridgeu in je postal anglikanski pridigar. Kakor je tam običaj, se je poročil zgodaj. Zakon je bil srečen, rodila se je kopica otrok, težave pa so nastale s stroški za številno družino, zato je Leighova žena pletla nogavico ne samo za domače, marveč tudi po naročilu. Leigh je razmišljal, kako bi ji pomagal, in je čez čas izdelal prvi pletilni stroj. Ko je prijateljem pripovedoval, da je izumil stroj, ki plete nogavico in druge volnene reči, so ga sprva zasmehovali, nato pa se je sprožil nanj pravcati plaz ogorčenja poklicnih pletil-cev, ki so navsezadnje pognali izumitelja lz domovine. Leigh se je napotil v Francijo. Sprva je živel v Rouenu, kasneje pa v Parizu, kjer si je kmalu pridobil vplivno zaščitnike, med drugimi tudi ministra Henrika IV. V znamenje hvaležnosti je Leigh podaril kraljici Mariji Medici prve svilene nogavice, ki jih je bil spletel na svoj stroj. S tem pa je zbudil ogorčenje dvornih dam, ki so sicer prejemale za pletenje nogavic visoke nagrade. Brž so skovale zaroto. Ena izmed njih se je vtihotapila v kraljičino spalnico in je skrivaj strgala nekaj nitk na nogavicah, ki jih je bil izdelal Leighov stroj. Kralju se je zazdela vsa reč sumljiva; naročil je preiskavo in tako jo. vse skupaj prišlo na dan. Minister je obljubil, da bo pri kralju govoril za Leigha, Zgodilo pa se je drugače: leta pa so na tem področju nekaj novega. Verjetno ni slučaj, da to prav v Ameriki, saj je tam kriminal najbolj razširjen. Gre za elektronski aparat, ki naj bi »povedal«, kdaj osumljeni govori resnico. Pravijo, da je praksa pokazala, da z novim aparatom to lahko ugotovijo v 85—90 odstotkih primerov. Seveda aparat ne zmore sam vsega. Deluje namreč tako, da registrira dihanje, znojenje, krvni pritisk in puls osumljenca, medtem ko ga zaslišujejo. Osumljeni odgovarja na vprašanja samo z »da« ali »ne«. Pa 1610 je kralj Henrik umrl, prejšnjega ministra pa je zamenjal drugi, novi gospodarji pa niso kazali nobenega zanimanja za Leighov izum. Nazadnje je izumitelj pletilnega stroja umrl v skrajni revščini. Šele čez čas so Angleži spoznali, da je Leighov izum neprecenljive vrednosti. Rasle so oglejmo si raje ves postopek na primeru, ki se je dogodil nedavno. 1 spet je aparat pokazal, da je neki določeni kraj izzval pri osumljenem notranjo reakcijo. Policija je odšla tja in «iašia truplo. Zločin je bil pojasnjen. Pri vsem tem je najbolj zanimivo, da je zločinec prostovoljno privolil v zasliševanje / aparatom in vseskozi zelo samozavestno odgovarjal s svojim »ne« na vsa vprašanja. Na podoben način so v Ameriki odkrili že več zločinov. Zato si od novega aparata obetajo veliko. Imajo ga že po vseh večjih krajih, začeli pa so ga uporabljati tudi že v nekaterih drugih državah. Ali ie veste, da... ... da obstaja neka čudna vrsta rib, ki si grade gnezda? ...da'so zajci v smrtni nevarnosti zelo pogumni? Neredko uidejo lovskim psom na, ta način, da skočijo v vodo in J° preplavajo. Plavajo pa doka] dobro, saj zmorejo celo priti preko manjših ne preveč deročih rek. Isto lastnost kažejo, tudi plahe jerebice, ki plavajo samo takrat, kadar jim grozi kakršnakoli nevarnost na suhem' ...da tehtajo najlažji helikopterji le 300 kilogramov? ... da dosežejo najhitrejša reaktivna letala tudi 3000 kilometrov na uro, a samo za kratek čas. ...da živi v Južni Amerik' stonoga, ki se le enkrat na to eno noč iskri v najlepših mavričnih barvah. ... da so ameriške lctalsK* sile naročile poseben balon z gondolo, ki naj bi dosegel višino 27.000 metrov? Uporabljati ga nameravajo za skakanje s padalom iz velikih višin. Padalci bodo opremljeni s posebnimi zaiščitnimi oblekami i° maskami za kisik. Padalo se bo avtomatično odprlo šele P1"' višini kakih 4500 metrov. Ali so ženske res klepetulje? pletilne delavnice, nova obrt se je uveljavila ne samo v Angliji, marveč tudi v Italiji in Španiji. Nazadnje so so odločili za strojno pletenje tudi Francozi: v Anglijo so skrivaj poslali nekaj ljudi, ki so si natanko ogledali Leighov stroj in kmalu nato odprli vrsto delavnic v več francoskih mestih. In kako je bilo pred Leighovo iznajdbo? Antični narodi niso poznali nogavic. Rimljanke so si ovijale noge s tkaninami, srednjeveške ženske so nosile hlače s prerezanimi stopali. Se v drugi polovici šestnajstega stoletja so nosili moški hlače do kolen, na nogah pa nogavice iz V Ameriki je brez sledu izginil neki človek. Kmalu nato je policija aretirala moža, pri katerem je našla umorjenčev avto. In to je bilo vse. Osumljeni je zanikal vsako krivdo. Tedaj so poskusili z aparatom. Vprašali so osumljenega, kako je umoril svojo žrtev: zaklal, zastrupil, ustrelil itd., na kar je odgovarjal samo z »ne«. Aparat pa je pokazal, da se je pri vprašanju, če je svojo žrtev ustrelil, osumljenec vedel drugače kot pri drugih vprašanjih. Sledilo je vprašanje, kaj je Izkazalo se je, da moški po krivici očitajo ženskam, da so klepetulje, da preveč govore. Da jim delajo krivico, dokazujejo govorilni rekordi, ki pripadajo izključno moškim. Svetovni prvak v tej »stroki« je 80-letni Irec Kevin Shelhan, ki je lani v decembru nepretrgoma bral, govoril, kričal in šepetal celih 133 ur. Poslušalo ga je 12.000 ljudi. Shelban je popil 20 skodelic čaja in pokadil 120 cigaret, da ne bi omagal. S tem je znova dosegel rekord in posekal Rusa iz Vladivostoka, ki je nepretrgoma govoril 131 ur. Tudi na gledaliških odrih so taki rekordi pogosti. Seveda pa jih ne moremo primerjati s Shelhanovim. V nekem londonskem gledališču je moral neki igralec izgovoriti zapored 3000 besed, za kar je potreboval 16 minut. Tudi neki nemški radijski reporter, ki improvizira na odru pogovore in intervjuje z neizurjenimi laiki, je prišel do sklepa, da govore moški več kakor ženske, ki se jim očita klepetavost. Neki poljski profesor je leta 1937 nepretrgoma 26 ur govoril o napakah in slabostih žensk. Med drugim je trdil, da ženske preveč govore. Menda se ni zavedal, da bi moral ta' očitek nasloviti predvsem nase. V mnogih parlamentih je že star običaj, da nekateri govorniki izigravajo svoje politične nasprotnike prav z dolgotrajnimi govori. Ta način političnega boja je bil dolgo časa priljubljen v Ameriki, dokler niso pred debatami govorov omejili. Vendar pa se še sedaj dogodi, da govori neki senator iz Teksasa nepretrgoma 23 ur. V angleškem Spodnjem domu pa neki poslanec, ki je bil 20 let na tem položaju, ves ta čas sploh ni odprl ust. enakega blaga. Potem so začeli naredil s truplom: vrgel v re- z iglami plesti nogavice. Baje ko, zažgal. raztelesil, zakopal je tudi to reč izumil neki angle- itd. Pri besedi zakopal, je dal ški obrtnik. aparat spet znak, da je osum- »Pa imate res nove čevlje!« $L0V£N^\ |pAN m* BRATKOvri.' — Kaže, da se motiš, moja draga: zdravnik bo prišel zaradi mene! ZCH i/7?iVoWi ZASLUZENO ODLIKOVANJE V Kaliforniji so odlikovali nekega šoferja z zlato kolajno za zasluge, ker je prevozil s svojim kamionom 1,200.000 km brez vsake nesreče. Odlikovanje, ki ga je vsekakor popolnoma zaslužil, pa so mu morali izročiti v bolnišnici, ker je padel po stopnicah in si pri tem zlomil nogo. NAJVEČJA IN NAJMANJŠA KNJIGA Največjo in najmanjšo knjigo na svetu hranijo v Angliji. Največja knjiga je neki atlas s premerom strani 2X1 m, medtem ko je najmanjša knjiga miniaturni slovar, ki je tako majhen, da jih gre deset v navadno žlico. UKRADENO TOPNIŠTVO Država San Marino je imela tudi svoje topništvo. Bili so to trije stari topovi, s katerimi so streljali ob državnih praznikih. Nedavno pa so topovi izginili in San Marino je ostal brez artilerije. Kot so zvedeli pozneje, so topove ukradli študentje bolonjske univerze, da se nekoliko pošalijo s to majhno državo. NAJVEČJA VOJNA LADJA Letalonosilko »Saratoga«, ki so jo gradili nad tri leta, so spustili v morje. To je doslej največja vojna ladja na svetu. Dolga je 315 m in ima 60.000 ton. Njeni motorji razvijajo moč 250.000 KS. Računajo, da ima ladja hitrost 34 vozlov na uro. Posadka šteje 3800 mož. URADNA SKRIVNOST V Mehiki so kaznovali nekega uslužbenca zaradi izdaje uradne skrivnosti, kar je zagrešil s tem, da je pripovedoval ljudem izven podjetja, da njegov direktor ne zna šteti dlje kot do tri. 3500 MILJ DOLGA OGRAJA V Avstraliji so zgradili ograjo, ki je dolga 3500 milj. Prostor so ogradili zaradi tega, da bi preprečili divjim psom vpadanje na področje, kjer gojijo ovce. Dotlej so namreč ti podivjani psi uničili letno najmanj po 500.000 ovac. VEDNO MANJ LONDONCANOV London je danes verjetno edino svetovno velemesto, v katerem je vedno manj prebivalcev. Leta 1947 so našteli v Londonu 10,076.000 prebivalcev, leta 1954 pa le še 8,334.000. NAJDALJŠE CIGARE Najdaljše cigare na svetu kadijo Indijanci. Njihove cigare so dolge okrog 70 cm in tako težke, da jih morajo držati kadilci z obema rokama. 37 Vojska, ki je prišla s Kranjskega v Celje, prežene kmalu Vitovčeve čete in jesenskega večera jezdil je Marko Kozjak proti domu, za njim krdelce veselih hlapcev, a brez dveh, ki sta ostala v tuji zemlji. Konji so utrujeno kimali po slabem potu. Gospodu bi bral veselje na obrazu, ko je zagledal hribec, kjer mu je stalo do-movje in kjer je menil sina objeti. 38 Veselo zatrobi vratar, stari hišni služabnik, v rog, ko zagleda ljubega gospodarja. Družina vsa skup vre, tudi Peter prišepa. Marku se je čudno zdelo, da sina ni med njimi, ko brat žalostno pristopi in mu razodene, kaj se je zgodilo tačas, ko se je on pri Celju vojeval. Kot blisk z jasnega zadela je Marka žalostna novica o ugrabitvi Jurija. 39 Peter je vneto tolažil Marka, vendar so se le-tega vse tolažbe slabo prijele, morda tem bolj, ker so prihajale iz hinavskega srca. Sam je bil sedaj na tem svetu, otroka ni imel več in vse tolažbe mu ga niso mogle nadomestiti. Kdor bi ga videl, kako so mu debele solze tekle po gosti bradi na junaške prsi, ta bi se bil moral z njim jokati. 40 Marku ni bil svet več po godu. PrepU' sti Petru vse svoje premoženje, le to s] izgovori, da dobi, ako se najde, vse nazaJ njegov sin Jurij. Kmalu po tem se Marko preseli v kl°' šter, obleče belo meniško kuto namest0 jeklene vojne oprave in bil je eden me' nihov v Stični. Petru se je torej vse po volji iz teklo* kakor si je želel in pričakoval. 8 8,8l08reijik« ŠT. 37 / 11. MAJA 1956 46