Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— !i»* Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Ma$yavelli 22*11. - tel. 62 Uprava: Trst, ulica S. Anas-tasio 1-c - tel. 2-30-39 Gqriško uredništvo: Goricš; Biva JŠazzutta št. 18, CtiNA: posamezne številka L 25.js— Naročnina;;* rn&eino L 100, letno L. 1,S00.. Za inozemstvo; mesečno L 170. letno L 2i«)0. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223. Gorica štev. 9-18127 Leto VII. - Štev. 4 Trst - Gorica 30. januarja 1953 Izhaja vsak petek izbrisati nas hočejo R-azlika med načeli, za katera svlO se v drugi svetovni vojni borili, trpeli in umirali, in med stvarnostjo, kakršno doživljamo, postaja na ialoBt na tem koščku stare Evrope, ki se imenuje Svobodno tržaško ozemlje, vsak dan večja. Odstranitev dvojezičnih napisov V nabrežinski občini je pri tem samo skromen člen v dolgem nizu ukrepov in postopkov, ki ne morejo delati časti nobenemu resnično svobodoljubnemu in demokratičnemu človeku. V tem času, ko dosega sezona kulturnih in družabnih prireditev svoj višek, pa se moramo spomniti ie neke druge, po svojem pomenu ne mnogo manjše krivice. Slovensko dobrodelno društvo v Trstu je lansko in predlansko leto e velikim uspehom izvedlo svoj »Slovanski ples«. To sta bili najelitnejši prireditvi, ki smo , jih i-meli tržaški Slovenci vse odkar nam je druhal ped Giuntinim vodstvom požgala naš, z lastnim denarjem in žulji postavljeni Narodni dom. Posebno drugi »Slovanski večer«« je uspel nad vse pričakovanje. Udeležili so se ga. številni zavezniški funkcionarji, ki so se tako lahko na lastne oči prepričali, da imamo tržaški Slovenci tudi številno izobraženstvo in meščanstvo, ter da nismo taki bosopeti razcapanci, kakršne nas slikajo premnogi članki celo v nekaterih italijanskih listih, ki hočejo veljati za resne. Seveda; nekaj takega ni moglo biti prav tistim, ki želijo, da se Slovencev v Trstu ne vidi. In kokon so pred .kratkim morali izginiti dvojezični napisi na glavni cesti. ki veže Trst z Italijo, da bi bil take vsaj na zunaj izbrisan obstoj slovenskega pasu, ki loči Trst od strnjenega italijanskega narodnostnega ozemlja, prav tako so isti krogi poskrbeli, da bi Slovencem ne bila v Trstu več na razpolago nobena dvorana, v kateri bi se lahko dostojno predstavili. Mestno gledališče, ki se vzdržuje s podporami mestne blagajne, v katero prispevajo davkoplačevalci obeh narod-nitttiL hoteli, ki so. navadna.trgov ska podjetja, vse to mora biti za Slovence tabu. Administrativni u-krep ali grožnja z bojkotom dosežeta prej ali slej svoj smoter. In vendar smo Slovenci avtohtono prebivalstvo teh krajev, zrastli z zemljo, po kateri hodimo, in nihče nam ne bi smel odrekati pravic ki izhajajo iz načela enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in sorazmernega upoštevanja. Neštetokrat smo to povedali tistim, ki so odgovorni za upravo v teh kra-, jih, kakor tudi tistim, ki jih dejan sko upravljajo. Med slednjimi smo to povedali našim sorojakom itali janske narodnosti, kakor tudi t stim, ki nam prihajajo ukazovat in vladat z juga. Ne prvi ne drugi niso nikdar mogli' ovreči upravi čenosti naših zahtev, toda vsemu je sledil nekakšen »ampak...«. In od pičic, ki so sledile tej besedi, se stvari niso premaknile niti za las, pa naj bo to na zavezniški ali italijanski strani. Prvi so si z neštetimi obljubami in konferencami sami zavezali roke, drugi pa se zavedajo položaja in skušajo s sile in brezobzirno izvestj svoj program do kraja. Dober del tukajšnjih zavezniških funkcionarjev vidi škodljivost, nevarnost in sra-motnost zapostavljanja, kateremu so jsriča in zanj, hočeš nočeš, tudi odgovarjajo, a jim manjka poguma, da bi po svoji pameti nepristransko posegli v stvar in pripomogli k znosnemu sožitju vsega tukajšnjega prebivalstva. Na italijanski strani pa manjka širokogrudno-sti in samokritike, ki bi omogočila da uvidijo lastne napake ter spoznajo, da je vsako nasilje kaj dvorezen meči Kajti če ne bi bilo tako, kje bi si mogli sicer predstavljati in kdo nam bo izven Trsta sploh verjel če povemo, da v tem skoro 300.000 prebivalcev obsegajočem mestu, od katerih jih je vsaj petina Slovencev, 60.000 ljudi ne more dobiti niti za pošten denar vsaj za en večer na uporabo dvorano, v kateri bi se lahko veselili, da o gledaliških in koncertnih večerih sploh ne govorimo. fn vendar je tako! Pred Bogom in. ljudmi dvigamo to svojo obtožbo, težko in usodno, tožbo proti po stopku in politiki, ki nas hoče, o-f>rta na krivico in silo močnejšega izbrisati in udušiti. Dvigamo jo pred javnost1,o in njeno vestjo, kajti v drugi polovici dvajsetega stoletja, v osmem letu obstoja Združenih varndov in po šestih letih odkar živimo pod zaščito njihovega Varnostnem sveta, še vedno ni nobenega sodnega dvora, na katerega bi se lahko obrnili. —CEN Trsi in Diillesooa pot o Eoropo Komisija socialistične internacionale pride v Trst, da preuči naše prilike Kakor vse kaže, bo začetek februarja glede tržaškega vprašanja spet zelo živahen. Evropo bo obiS-Kai novi ameriški zunanji minister, John ioster Dui-ts, lu ga bo na tem potovanju spremljal 6tassen. Rimski krogi so že napovedali, da bodo ob tej priliki državnemu tajniku spet pokazali »men.co žO. marca« ter bodo zt-hlevaii njeno izplačilo, t. j. Trst ftsiiji! Na to ga je pripravljal že italijanski veleposlanik v Washing7 tonu, ki je.-imel z njim razgovor. Duiles potuje v Evropo predvsem, da se na hitro spozna z raznimi adnimi osebnostmi zavezniških držav ter da se prepriča, ce je Evropa v obrambnih pripravah res tako počasna, kakor ji očitajo mnogi Američani in celo nekateri Evropejci. Ker je Italija tudi eden izmed členov v tej verigi, čeprav ne prav močan (kakor se je slikovito izrazil neki ameriški časnikar), je zelo verjetno, da bodo v Rimu skušali ponoviti izsiljevalni manever, s katerim so decembra propadli na sestanku Atlantskega sveta v Parizu. Takrat so namreč zahtevali, da je treba Jugoslavijo prisiliti, naj prepusti Svobodno tržaško ozemlje Italiji, če tega noče, pa ji je treba odvzeti vso nadaljnjo pomoč. Kakor je znano, je ta italijanski poskus takrat propadel in so o tem italijanski listi obširno pisali. Zato nima izgledov na uspeh posebnq danes, ko je Jugoslavija gonilnq središče uspešno se razvijajoče akcije za sklenitev Balkanske zveze, ki je zahodnim zaveznikom nujno potrebna ter zelo pri srcu. Upati je tudi, da se Duiles pri samem nastopu svoje službe ne bo dal potegniti v kakšne nepremišljene izjave, ki bi potem imele takšne posledice, kakršne je- rodila teatralna Bidaul-tova na nekem balkonu italijanskega mesta Turina na predvečer parlamentarnih volitev. Prepričani smo tudi, da se Duiles, kot star in izkušen politik, ne bo dal tako enostransko obvestiti in omrežiti, ka-koi pa je bil to n. pr. primer z mladim senatorjem Kennedyje-m, ki so ga italijanski iredentisti vodili po Trstu kakor mladega medveda, ga izzvali tako daleč, da je dal iredentistične izjave ter mu preprečili, da bi stopil v stik tudi z drugimi skupinami, ki imajo v našem mestu določen politični vpliv in besedo. Tak način obveščanja in razgledovanja »na licu mesta« rer( ne veča ugleda najvišjega doma vodilne demokratične velesile in plemenitega naroda Združenih držav. V ostalem pa je to novemu zunanjemu ministru prav tako znano kakor nam in pričakovati ie. da bo nova vlada, ki je prišla na krmilo z Eisenhovverjem, uvedla tudi glede tega nove metode, ki bodo uspešneje čuvale načelo objektivnosti. Medtem ko bo John Foster Dul- les obiskal samo prestolnice, nam pa napovedujejo, da bo komisija Sociaiisticne internacionale obiskala prav naše mesto, da se tu pre-piiča o umestnosti in koristnosti italijanske zahteve po takojšnjem plebiscitu. s katerim naj se odloči u-soda Svobodnega tržaškega ozemlja. Tudi v tej mednarodni organizaciji nimajo iredentisti prav velikih uspehov. Namesto da bi ostale socialistične stranke enostavno sprejele italijansko zahtevo ter jo podprle, so najprej v Milanu ustanovile posebno komisijo, ki naj stvar prouči, nato pa so zdaj sklenile, da si morajo njihovi delegati najprej vse osebno ogledati. To ni prav znak velikega zaupanja, po raznih glasovih, ki krožijo v svetu o italijanski politiki v Trstu in o Trstu, pa je to popolnom;^ razumljivo. Ce bodo hoteli delegati biti odkritosrčni in vestni, bodo < b ■svojem obisku lahko na lastne oči videli, kako v tem mestu še vedno niso niti najmanj povrnjene materialne škode, ki jih je povzročil fašistični režim, kako se ljudem, ki so bežali pred fašizmom, pod demo-kristjansko vlado in ob splošnem nezanimanju zaveznikov jemlje državljanstvo in s tem možnost za življenje v njihovem rodnem me- stu, kako je za izdajanje potnih stov na Svobodnem tržaškem ozem-1 žic, ki svojih načel nočejo lju, ki je pod upravo Varnostnega ' morejo izdati. sveta, pristojno italijansko notranjo ministrstvo, in to ne samo za svoje državljane, temveč tudi za ijudi brez državljanstva, od katerih jih je zaradi policijskega in samo;, veijnega postopanja tega ministrstva veliko že od konca vojne praktično konfiniranih v Trstu. Vse to in še veliko drugega bo lshfco spoznala ta komisija, če bo le dovolj temeljna ter ne bo hotela vse svoje preiskave in študija zaključiti v dveh borih dneh, v glavnem na banketih in sprejemih, kakor je to delal senator Ke,nnedy. Ko Jx> vse to spoznala, se 'do pa njen pogled moral ustaviti tudi na dejstvu, da je pri zadnjih volitvah glasovalo 42 odstotkov volivcev za stranke, ki zagovarjajo samostojnost našega ozemlja in potem ji ne bo preostalo drugega, kakor da pomilovalno pogleda na italijanski predlog, ki zahteva takojšen plebiscit, ki naj izhaja iz vseh obstoječih krivde in .na katerem naj nr, bo dana možnost, da bi prebivalstvo zahtevalo tudi tc, kar je v srcu večine tukajšnjih domačinov, to je’ Svobodno tržaško ozemlje! Komisija Socialistične internacionale namreč ni zastopnik: vlad, ki so sužnje zunanjepolitičnih kombinacij in interesov, temveč je predstavnica širokih demokratičnih mn^- n ne 4 .VKLJUB NASMESKOM NAPETO OZRAČJE. Z leve na desno: TITO IN ŠKOFJE AKSAMOVIC, LAH IN BURIC Maršal Tito in Katoliški škofi Jugoslavija hodi po sovjetskih stopinjah Od 23. do 26. septembra lani je bila v Zagrebu konferenca katoliških škofov, zaradi katere je kasneje dvignil jugoslovanski režimski lisi veliko prahu in v zvezi z njo je prišlo tudi do prelomitve odnosov z Vatikanom. ..Zdrauniška zarota** o flloshoi Komaj so v Pragi dobro pospra- jetske tajne službe? Kvečjemu si vili vešala in izravnali grobove Sl&nskega, Clementisa in ostale družbe, že prihajajo iz Moskve novice, da so zaprli skupino sovjetskih zdravnikov judovskega poko-Ienja, ki da je stregla po življenju raznim sovjetskim mogotcem. Samo po sebi je razumljive, da so aretiranci že vse »priznali«. Zdravnik Vovski je n. pr. priznal, da je od ameriške judovske podporne organizacije po posredovanju moskovskega zdravnika Sime-loviča in židovskega nacionalista Mihoelsa prejel nalog, da odstrani razne »ruske osebnosti«. Kaj se bo po vsem tem v Moskvi zgodilo? Po znanih postopkih bo čez nekaj časa v Moskvi senzacionalen proces. Po izkušenih zamislih amalgamiranja, bodo po pokazani potrebi zatrjevali, da je nalog za odstranitev čisto ruskih ljudi izdal ta ali oni tuji državnik. Amerika. Anglija, Francija in »orodje imperialistov«, država Izrael, bodo v obtožnici gotovo zavzemale važno mesto in končno bodo moskovski radio in za njim »LTTni.tž« in njen slovenski repek »Delo« objavili: »Zdravniški morilci, zločinci in pla-; čani agenti tujih vohunskih središč so prejeli zaslu.eno kazen. Kdo bi mogel še resno razpravljati s takimi izrodki fantazije sov-'tijskem kongresu. lahko samo postavimo vprašanje, kako to, da je toliko opevana 'n v svoji vnemi tako neutrudljiva sovjetska tajna policija, ki razpolaga’ z vsemi izledki svojih konkurentov GESTAPA in OVRE, po sko-ro štirih letih odkrila, da je, 2dgao\> pmri .zaradi, zdravniških, zločinov in da je za odkritje vzrokov smrtn Sčerbakova rabila polnih osem let! 2e samo to vprašanje odkriva upravičeni sum, da so v Sovjetiji iz določenih razlogov sprevrgli vzroke Zdanove in Sčer-bako-ve smrti. Ti tipični razlogi azijat-ske prekanjenosti so Kremlju dobrodošli zaradi njunih notranje- in zunanjepolitičnih potreb. Zdanova smrt ie bila mnogim sovjetskim oblastihlepnežem pravo odrešenje. Z njegovo smrtjo se je zaključila težka konkurenčna borba na življenje in smrt med tekmeci za Stalinovo politično in predvsem oblastniško dediščino. Zda-nov je veljal za udarnika in zaletela, ki se je stalno zavzemal za ostrejše in hitrejše nastope proti Zahodu. Tudi v notranji politiki, posebno v poljedeljstvu je Zdanov zahteval hitrejše in radikalnejše u-krepe. Zmagala je nasprotna stru-ia in tej je sam Stalin dal svoj končni blagoslov na zadnjem par- Italijanska razočaranja Tudi človek, ki je najbolje razpoložen do Italije, mora na osnovi dogodkov zadnjih 15 dni priti do spoznanja, da so protijugoslovanske spletke italijanske politike ostale brez uspeha. Medtem ko so prizadevanja na italijanski strani šla za tem, da bi glede tržaškega vprašanja -prišlo do enotne fronte pri zahodnih silah in pri neslovanskih silah Bližnjega vzhoda, se na- angleški, turški, grški in še na drugih straneh ponavljajo stereotipni pozivi Italiji in Jugoslaviji, naj bi se končno le že sporazumeli. Vendar so pa ti pozivi, kakor je za zdaj razvideti iz načina, kako Jugoslavija in Italijo nanje reagirata, zaenkrat še čisto platonske prirode. V teoriji sta namreč obe vladi za sporazum, vendar je pa ta sporazum na italijanski strani vezan na »rešitev tržaškega vprašanja«., to se pravi na predajo Trsta Italiji vsaj v čisto upravni, če že ne v državnopravni obliki. Na jugoslovanski strani sicer ne postavljajo nobenega iasnega pogoja, vendar pa je gotovo najmanj to, da v tem primeru zahteva brezpogojno opustitev zahteve po področju B. To -izgleda. da sta pogoja na eni in drugi strani, na katera protistrani v nobenem primeru ne moreta pristati, kar je bilo v ostalem lahko predvideti. Tisto pa, česar na italijanski strani niso predvidevali in kar vsekakor pomeni hud udarec za italijanski ponos, je pa gladka odklonitev »iunctima«, ki ga je Italija postavila glede njenega sodelovanja pri obrambi Bližnjega vzhoda in -tržaškega vprašanja. »Brez Trsta — so Tekli in sporočili iz Rima — ne bo jugoslovanskega sodelovanja v atlantski zvezi in ne italijanskega sodelovanja na Bližnjem vzhodu.« Brez dvoma Italija dosti laže preti zahodnjakom, kot pa bi to mogla Jugoslavija. Kajti Jugoslavija ne more več izbirati med Vzhodom in Zahodom, ker je pač nepreklicno vezana na Zahod. Italijani so pa mislili, da morejo ne glede na večstoletno vlogo slovanskih dežela kot »antemurale«, predzidje Italije nasproti Vzhodu, svojemu vojnemu sodelovanju dodeliti bolji zamah na tehtnici kot pa jugoslovanskemu sodelovanju. Toda glejte, tu so se Italijani hudo prevarili. Turki in Grki so bili polni komplimentov na naslov Italije in De Gasperi ip bil povsod lepo soreiet, vendar tistesa, za čimer je stremel ob svo-iem rosetu. ki ra je nanravil pred turšk'm in grškim obiskom maršalu Titu, na ni dosegel. V kolikor je šlo za slavoloke in razsvetljavo pireiskih ulic, za napitnice in počastitev, se De Gasperi gotovo nima razloga pritoževati. Vendar pa te počastitve ,kolikor se iz izvršenih in nameravanih posetov Ko-pruluja in Stefanopulosa da presoditi, ne pomenijo več kot tisto, čemur Italijani pravijo »sladkor na jagode«. Bistvo leži v tem, da so se tri države, katerih ozemlja segajo od Male Azije pa do tržaškega zaliva, trdno povezale in da je njihovo vojno in diplomatsko sodelovanje zgrajeno, kar je gotovo v korist zahodnega človeštva, na trdnih tristranskih vzajemnih obljubah. Ce je Italija stremela za tem, da osami Tita in da izrabi njegov spor z Vatikanom v namene svoje politike, tedaj je imela dovolj priložnosti, da bi razumela, da ima taka politika slabljenja Jugoslavije za naravno posledico prav nasproten rčinek, in sicer utrditev položaia današnjega režima. Nič bolje se ne godi tudi separatističnim težnjam raznih emigrantskih odborov, ki jih podpira ali vzdržuje Italija. Ce bi se tem težniam hotelo dati nekeea zamaha, bi bilo treba podžigati skrajni revizionizem, toda za tak revizionizem skrainih mer se ne morejo ogreti niti naihuiši mednarodni nasprotniki Titovega komunizma. Ali kljub vsemu temu je le težko pričakovati, da bi tudi ta vrsta italijanskih neuspehov imela za po-(Konec na 2. strani) Zdanov se je s svojo smrtjp takrat umaknil, sedaj pa ga spet potrebujejo. Notranje sovjetske tež-koče niso majhne in diktatura spet potrebuje -— po odstranitvi trockistov, ti.tovcev in svetovljanov novega notranjega sovražnika. Verjetno ga potrebuje t vso naglico. Aretacije, judovskih .-zdravnikov naj bi dokazale, da so sovražniki mohamedanskega sveta zahodni »imperialisti«, njegovi prijatelji in za-čimiki pa Sovjeti. Načrte zahodnih zaveznikov za obrambo Bližnjega in Srednjega vzhoda je treba po zamislih Kremlja — prekrivati za vsako ceno, kajti le tako e mogoč sovjetski predor proti temu delu sveta. Vsi dosedanji napori Sovjetov, da bi zasnubili Arabca in ostali mohamedanski svet s spletkami in podžiganjem krajevnih revolucij v Egiptu, Tunisu in Maroku, niso uspeli. Moskovska propaganda pa je trdoživa in neutrudljiva, zato premika protiži-dovski valj z novimi napori. Sovjetski antisemitizem je danes že povsem odkrit in uradno priznan, ni pa verjetno, da bodo mohamedanske države, ki imajo dovolj izkušenj s sovjetskimi potegavščinami, nasedle tej najnoVejši spletki, Edino izjemo predstavlja dvojica atomskih vohunov židovskega porekla. Rosenbergovih, ki ju moskovska propaganda in ves njen pc.drepniški propagandni aparat brani samo zato, da ne bi ohromela ostalega svojega vohunskega o-mrežja po vsem širnem svetu, ki svoja življenja vendar višje ceni. kakor pa komunistična proslavlie-nis po smrti. Ce bi se namreč A-merika odločila, da atomske vohune kaznuje s smrtjo, bi sovjetski vohuni kaj kmalu popolnoma skopneli. Verjetno pa je, da kuhajo v kremeljski kuhinji tudi še po druga?-nih receptih. V Nemčiji vstaja z očitno in dokazano sovjetsko potuho hitlerievski nacizem. Tega snubi Moskva z nainovejšo protiiudov-sko eon’o, sai ie nacizem izšel prav iz proti židovskih pobud. Prisotnost sovjetske strahovlade na nemškem ozf-mliu gotovo ne nudi prav nobenih nrivlačnosti za komunizem v Nf=mčiii. Ker je KP na zahodnem nemškem ozeml iu popolnoma brezpomembna), sega zdai Kremelj naziv r>o s*arih prijateljstvih in zavezništvih iz 1. 1939 in se prilizuje novam™ rienemu nacizmu z nabori bivših SS častnikov za vzhodnonemško armado, z nabiranjem nacističnih pilotov za urienie vzhodnonemškega letalstva in končno s nrot'ž;dovsko eonV>. ki ie tem°li-rjs osnova nacističnih zablod. 9 to n«r;bno šripknlaciSo se Krerr>»li na-rieia preprečiti uvrstitev zahndno-pemške vojske v obrambo zahodnega sveta. Zavezništvo iz 1. 1939 med Hitlerjem in Stalinom ni rodilo u-spehov, zato tudi sedanje ljubimkanje komunizma z nacizmom gotovo ne bo imelo več sreffe. Takrat so titovske oblasti očitale .škofom, da kujejo zaioto, da se se-Sii.UjO na nedovoljena zooiovanja hU. iz poročila, ki so ga sredi tega mesca oojavili tudi italijanski listi, pa smo izvedeli, da ni bila ta kon-ierenea taxo tajna, saj so na njej pravzaprav sestavili spomenico, v Kateri so Tita oovestih o svojem seslanku in o skiepin, Ki so jih sprejeli. Skoii so se v spomenici pritožili, da so ostale vse njihove dotedanje prošnje in pritožbe vedno brez odgovora, in zato so sklenili, da se obrnejo do samega Tita. kateremu so obenem sporočili svoje predloge za ureditev razmerja med katoliško cerkvijo in državo. Škofi so seveda predlagali eno, Tito pa je mislil nekoliko drugače. Najprej je dvignil hrup, da je na-.šer dovolj ra7.1trdilo dosedanjega službovanja, d) izid sprejemnega izpita za vpis na višjo učiteljsko šolo, c) izpite in ocenitev na višji u-čiteljski šotf, č) druge šolske in podobne listine, ki lahko pridejo v poštev. Clen III): Šolski skrbniki bodo vse prošnje in listine predložili v pretres Pokrajinski šolski komisiji, ki bo ocenila prosilce, nato bo pa najkasneje do 25. februarja poslej vse prošnje z listinami in ocenami pokrajinske komisije Prosvetnemu ministrstvu. Clen IV): Ohranitev mesta je podrejena točnemu obiskovanju predavanj na višji učiteljski šoli ter srednji ocenitvi pri izpitih, ki mora biti vsaj 24/30. Poslanstvo se konča s šolskim letom 1954-55 ali s koncem rednega tečaja za tiste, ki so že vpisani v drugi ali tretji letnik. Sirotam učitelja zvišana pomoč Ustanova za pomoč učiteljem (ENAM) sporoča s svojo okrožnico štev. 280 od 8. t. m., da je Upravni svet sklenil znatno zvišati pomoč sirotam učiteljev, ki je že bil član te ustanove in je imel pet ali več mladoletnih otrok. Tozadevna okrožnica je na ogled pii goriškem šolskem skrbništvu. fl. Furlan pred porotnim sodiščem ne morejo porotne sodnice Ob nejasnosti zakona, ki določuje pogoje za vpis v imenik porotnih sodnikov, so povsod v Italiji vpisovali samo moške. 'Nekatere ženske so »e proti takemu ravnanju pritožile in najvišje državno sodišče (kasacijsko) je zdaj razsodilo, da po obstoječem zakonu nimajo ženske pravice do vpisa v omenjeni imenik, kljub temu, da ustava izrecno proglaša vse državljane, ne glede na spol, za popolnoma enakopravne. Hadium v gopllkl bolnici Visoki komisar za zdravstvo in higieno je določil, da dobi tudi go-riška Civilna bolnica določeno količino radija. Ta prvina je doslej najučinkovi-tejše sredstvo v boju proti raku in podobnim boleznim, ki postajajo iz drieva v dan nevarnejše. To sredstvo bo na razpolago vsem prebivalcem ne glede na njihov gospodarski položaj. Rak je namreč zadnje čase prevzel mesto do pred kratkim najbolj razvite bolezni — tuberkuloze, saj je n. pr. že leta 1951 umrlo v mestu zaradi raka 69 oseb, jnedtem ko jih je v istem času in kraju umrlo za tuberkulozo le 29. iPred porotnim sodiščem v Benetkah se te dni zagovarjajo Adolf Furlan, lastnik mehanične delavnice v G,prici, njegov uradnik Dpmi-nik Volpe in njegov znanec Roberto Lucidi. Obteženi so, da so hoteli ubiti gostilničarja na Tržaški cesti v Gorici, Venceslava Komela. Zadeva se je razvijala takole. Venceslav Komel, znani gostilničar iz Ajševice pri Gorici, in se začasno nastanil pri Furlanu. Lani 17. aprila sta Komela napadli dve osebi, ki sta se potem izkazali za bivša nemška ujetnika Oresta Scholza in Jurija Kuntz Kurta ter ga rahlo teješno poškodovala. Tedaj je Komel začel sumiti na Furlana in se' Je' zato preselil iz njegovega stanovanja na Tržaško cesto, kjer je najel gostilno. Naslednjega dne, 6. junija zjutraj zgodaj, ko je Komql po Tržaški cesti peljal na goriški trg nekaj češenj na kolesu, ga je neki avto povozil i.n mu polomil nogo tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. Komel je policiji izpovedal, da sumi, da se to ni zgodilo slučajno. Zate je policija prijela vse sumljive osebe: oba gori navedena Nemca, Adolfa Furlana, Luc.idija in Vclpeja. Zaslišani vsak posebej, so vsi izjavili, da jih je najel Furlan, tako prej oba Nemca, potem j?a o-stala dva, z ukazom, da Komela ubijejo. Trdil jim je, da je Komel zakrivil več umorov Italijanov, zaradi česar ga hoče kaznovati. V resnici pa se je Furlan hotel Komela iznebiti, ker se je zaljubil v Komelovo ženo. Vse to je tudi Furlan sam priznal in potrdil. Padle so tudi izjave, da je Furlan hotel poslati Komelu v bolnišnico strup, da bi gotovo umrl. Komel pa je po dolgem zdravljenju ozdravel .in od Furlana prejel 1,700.000 lir odškodnine na hipoteko. iFurlanu je tako odškodnino prijalo priznati, ker si s tem olajša kazen. Nemca sta bila izpuščena in izgnana iz Italije, ker naročila za uboj nista izvršila. Na zatožni klopi sedijo zdaj Furlan. Volpe in .Lucidi. ki Va .so prejšnje izjave preklicali in jeli tajiti, da bi Komela hoteli ubiti. Trdijo, da so ga hoteli le raniti po naročilu Furlana, ki smatra Komela za krivega več umorov Italijanov. Dokazano pa je, da je Komel popolnoma nedolžen in da je celo bil zaprt od Nemcev, ki so ga internirali v Nemčijo, potem pa še od partizanov, zaradi katerih se je iz strahu preselil v Gorico. Lucidi je avto najel v Trstu in 6. junija 1951 zgodaj z njim čakal, da je Komel stopil iz hiše in se s kolesom napotil proti goriškemu trgu. Z Lucidijem je bil tudi Volpe. Za vogalom Komeiove hiše je stal pa Furlan. Volpe je Lucidiju jpoka-zal, kateri od dveh mož ki sta šla po cesti s kolesom, je Komel. Furlan pa je stopil k Lucidiju, mu dal izpiti stekleničico konjaka in dejal; »Zdaj, če s,i dober Italijan, bi ga moral podreti in ubiti!« Tako je izpovedal Lucidi sam. imaronjo (Nadaljevanje s 1. strani) sledico iztreznitev. Eno je pa vendarle gotovo: Ti dnevi so s svojimi izkušnjami doprinesli k temu, da se ie okrepilo pi-epričanje, da ne kaže rušiti ali trgati že sklenjenih mirovnih pogodb. Pustimo ob strani sovjetsko jjovezavo avstrijskega in tržaškega vprašanja, o kateri je bilo govora ob prejšnjih prilikah. Vendar gre tu še za nekaj važnejšega. Ce naj svet veruje v resnost branilcev Zahoda, mora u-poštevati ne le njihove besede, ampak predvsem njihova dela. V Strusburgu se od časa do časa sestaja nek »evropsk iparlament«. V tem parlamentu se redno oglaša tudi De Gasperi s svojo izpovedjo o potrebi evropske vzajemnosti. In če semi ne motimo, pojem evropske vzajemnosti ne preneha na tr-žaške mbloku med Italijo in STO-jem. Sesljan in za njim vse Svobodno tržaško ozemlje bi moralo torej spoznati pravi izraz De Ga-sperijevega »evropeizma«. In to prav na način, da bi se De Gasperi končno že odločil za to, da tržaško stvar prične presojati res z evropskega stališča. Ta sugestija za zdaj res nima dosti izgleda. da bi naletela na razumevanje na italijanski strani. Vendar ni zgolj slučaj, da napovedujejo tržaške lastovica — nedvomno je razpravljanje o tem v 'anuariu še orezgodaj — že zda\ evropsko pomlad. Pri taki presoji je vsekakor značilno, da so se zastopniki 59 odstotne ^uvožene« in umetno skupaj spravljene tržaške večine zavili v pomemben molk v spoznanju, da se njihovo dlakocepstvo ne le na Zahodu, amp^k tudi na Vzhodu pravilno ocenjuje. Vedno več ie ljudi, ki uvidevajo, da je italijanska nacionalistična politika, ki ima v Trstu in .tudi med istrskimi begunci vedno manj odziva, )e anahronizem, ki veliko stane. torej luksuz, ki ga le slabo prenašajo italijanske finance, katerih letni deficit že presega vse doslej slutene možnosti. Tihotapstvo Davčni odsek goriških finančnih stražnikov je v preteklem letu prejel 144 oseb zaradi tihotapskih ia podobnih prekrškov. Tem ljudem so naprtili približno 37 milijonov lii kazni. Drugih 144 oseb je pa u-tajilo del dohodkov za dobrih 8 milijonov lir. | IZ SLOVENIJE NOV VOJAŠKI ROK Po novem zakonu traja služba v stalnem kadru Jugoslovanske vojske dve leti, v stalnem kadru mpr-narice pa tri leta. Visokošolci z dokončano fakulteto in srednješolci z dokončano srednjo šolo, ki niso dokončali in napravili izpita iz piedvojaške vzgoje, bodo pa morali v bodoče služiti ne le 12, ampak 18 mesecev. S tem podaljšanjem hočejo nekako prisiliti študente - vojaške obveznike, da »čim uspešneje obiskujejo in končajo šole za rezervne oficirje«. NOV TIP KAMIONA V mariborski tovarni avtomobilov »TAM« bodo prihodnje leto, če bo šlo vse prav, začeli serijsko izdelavo novega tovornega avtomobila, ki so ga v septembru preizkusili na dolgi poti po Jugoslaviji. To je neke vrste »Pionir« z raznimi popravili in modernizacijami. Tudi poraba kuriva je za kakih 10 odst. manjša. REŠEVANJE NEZAPOSLENOSTI Zadnje čase postaja število brezposelnih tudi v Sloveniji vedno večje. Podjetja se skušajo otresti nekvalificiranih delavcev in zlasti ženske delovne sile in vseh tistih, ki so za delo manj zmožni. Proti tej nesocialni težnji nastopa Posredovalnica za delo, ki skuša s pomočjo sindikalnih podružnic urediti kolikor mogoče pravično in socialno vprašanje namestitve in zaposlitve. Tako je zadnje čase zahtevala in vztraja na tej zahtevi, da se ponovno pregledajo vsa delovna mesta in zaposlijo socialno šibki, ki so brez dela, povsod tam, kjer zaseda delovno mesto človek, ki ni vezan samo na svoj zaslužek ali na tisto mesto. Ce bi se tudi pri nas začelo tako reševati socialno in delavsko vprašanje, bi gotovo ne bilo toliko brezposelnih in bi bila tla za širjenje komunizma dosti manj ugodna. ZAOSTALOST SADJARSTVA »Slovenski poročevalec« je pisal: » • • • V primeri ,z drugimi deželami, kjer ima sadjarstvo iste pogoje kot pri nas, smo zelo zaostali in naše sadjarstvo nazaduje iz leta v leto. Žganjekuha je tisto nesrečno pribežališče, ki daje našim sadjarjem potuho in možnost, da izkoristijo in vnovčijo ves malovredni pridelek, ki ga daje sadjarstvo. Kam pelje žganjekuha, nam' vedo povedati učitelji, ki poznajo več primerov, da dobivao otroci žganje pred šolo za zajtrk! . . . « INSTITUT ZA MLEKARSTVO V Beogradu je bil osnovan Institut za mlekarstvo, ki ,bo skrbel, da se izboljša zdravstvena vrednost mleka, da se bo čimbolje razvijala predelava mleka v mlečne pridelke ter da se s pomočjo mednarodno organizacije UNICEF nadaljuje izgradnja mlekarske industrije. Institut bo vodil posebni odbor, sestavljen iz mlekarskih strokovnjakov lin profesorjev agronpmske in veterinarske fakultete. Za začetek bodo delovali trije oddelki: tehnični in tehnološki oddelek z odseki: higienski, mikrobiološki in kemič-nofizikalni ter oddelek za pospeševanje pridelave mleka. DAROVI: Namesto cvetja na grob pokojnega Josip® Preloga darujejo za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu: A. Kandare 500 L, F. Kandare 500 L, I. Marc 1.000 L, I. Panjek 1.000 L, M. Srebotnjak 600 L, A. Kobal 500 L, J. Klun 500 L, S. Dukčevič 1.000 L, I. Rauber 1.000 L in J. Viti 500 h. Nove policijske pridobitve Od vseh modernih pridobitev dvajsetega stoletja je najsramotnej-ša pbnovitev in izpopolnitev sreči? njtveških mučilnic duha in .'telesa, s katerimi se nasilniške vladavine trudijo oropati današnjega človeka svobode in dostojanstva, demokratičnih pridobitev in osebnih sproščenosti. Zasluge za te darove dvajsetega stoletja si medseboj delijo jpok. A-dolf Hitler, pok. Benito Mussolini in še živeči Jože Stalin ter številni sokrivci. Nauki, ki znanstveno raziskujejo in praktično uveljavljajo vst zamotane odtenke človeškega trpljenja in z vso natančnostjo in iznajdljivostjo tudi izsledijo vse prikrite jgokvarjenosti človeške duše, so našli vredne posnemalce v vseh diktatorskih deželah. Z najmodernejšimi izumi pokvarjene fantazije, znanosti in tehnike grenijo oblastniki v teh nesrečnih deželah sočloveku življenje vsako sekundo in na slehernem njegovem koraku. Po srečnem polomu nacizma in fašizma je prevzela vodilno vlogo srednjeveške inkvizicije Sovjetija, ki se je po končani vojni obogatela z duhovnim vojnim plenom GE-STAPA in OVRE, z izkušnjami koncentracijskih taborišč, z nabiranjem zlata po krematorijih in z bogastvi lokavosti, prevare in o-studne hlinjenosti. Sovjetska tajna policija je čez vse dežele vzhodnih priprežnic raztegnila gosto mrežo ovaduških zank in v vsaki zanki tiči glava slehernega prebivalca, nekomunista kakor komunista. Nekaj bežnih primerov iz življenja ljudi z zanko okrog vratu osvetljuje vso taktiko in pokvarjenost dz-vržkov človeške družbe, ki so našli v nasilniškem ustroju 'bogato poprišče za uveljavljanje svojih zverinskih nagonov. Komunistična »tehnika preobratov« zahteva slepo pokorščino in popolno zanesljivost slehernega »nosilca revolucionarnih nasilstev«. Zato je neobhodno potrebno, da se cc! časa do časa oblastneži prepričajo o zanesljivosti svojih oprični-kov. Primer: Predstojnik policij- skega revirja v Pragi je sam v svoji pisarni. Namišljeni povratnik iz Sovjetije vstopi z naslednjo prošnjo: Ubežal je iz ujetniškega taborišča in naproša predstojnika, da bi mu izstavil osebno izkaznico. Predstojnik možakarja iz golega sočustvovanja ni hotel ovaditi, ni pa mu izdal osebne izkaznice, pač pa ga je pognal na cesto. Naslednjega ■dne so ga aretirali. Drugi primer: Župnika v neznatni vasici blizu Brna je obiskal ob večerni uri neznanec in ga zaprosil za prenočišče. Neznanec je zatrjeval, da bi bilo zanj nevarno, če bi moral prenočiti v hotelu, drugega ni povedal. Župniku se je neznanec zasmilil, zato ga ni dalje izpraševal. Prenočil ga je, čeprav bi moral gosta javiti na policijo. Zjutraj po maši so ga aretirali. Ob času praškega procesa so prišle na dan mnoge novosti glede postopanja tajne policije s priporniki. Višji oddelki tajne policije puščajo v novejšem času pripornike tudi po več dni sedeti na klopici. ki je komaj 15 do 20 cm visoka. Sedeti morajo vzravnano. Teža telesa mora biti osredotočena .točno na sprednji rob klopice, noge morajo biti skrčene. Telesna teža pritiska na ta način na sedalno okostje in preprečuje krvni obtok po nogah. Ze po nekaj urah nabreknejo obstranske žleze za debelost moške pesti.in končno otečejo noge kot dva stebra. Jetnik se lahko pregibi je samo še s tujo pomočjo. Psihični vplivi so pri tem odločilni: Sedenje brez najmanjšega premikanja zahteva na j več je živčne napore iji ti napori so pri povprečnem človeku kaj kmalu izčrpani. Brez izvijanja prstov, brez nekdanjega pretepanja ali drugih v prejšnjih časih priljubljenih mučilnih načinov zlomijo odporno silo pripornika v taki meri, da ne pripada več samemu sebi. Pripravljen je svoje' telo, s katerim nima ni-kake notranje zveze več, prepustiti kakršni koli usodi. V takem stanju podpisujejo jetniki vsako zahtevano priznanje. Prav na praškem procesu se je zgodilo, da se je na smrt obsojeni še s poslednjo silo uprl obtožbi in razkrinkal zverinske komunistične mučilne naprave. Tudi v tem primeru je tajna policija našla primeren recept. Jetniku so izjavili, da je zadnja usluga, ki jo lahko stori partiji v povračilo svojih zločinov, ta, da se javno skesa svojih zločinov. De po izčrpnem skesanju lahko pričakuje, da bo po izrečeni smrtni obsodbi pcmiloščem Sele nato jetnika pripeljejo pred sodišče. Ce pri tem obtožuje režim in njegove zločinske naprave, prekinejo takoj z obravnavo in nadaljujejo s »sedečo kuro«, ki traja toliko časa, da policija doseže svoj namen. Srednji vek ni trajal v neskončnost, mučilne naprave te dobe so spravili v muzeje, njihovi izumitelji in upravitelji so izginili, tako kakor so odšli pod rušo številni gestapovci in ovrovci. Tudi današnjim krvnikom in njihovim plačanim zagovornikom po vsem svetu pravica ne bo odmerila drugačne usode, pravica je večna in nepogrešljiva in njena ura Do udarila morda prej, kakor se sokrivci tega nadejajo. Univerza »Svobodne Evrope" Univerza »Svobodne Evrope« v Suasburgu razpisuje štipendije za oegunsae abituriente in visokošol-ce iz Albanije, Bolgarije, Estonije, Madžarske, hetojiije, Litve, Poljske, Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Štipendija ustanove »Svobodne Evrope« omogoča študij na univerzi »Svobodne Evrope« v Strasbur-gu in življenje v posebnem internatu v bližnji okolici Strasburga. V izjemnih primerih bo študij o-mogočen tudi na kakšni drugi u-niverzi v Evropi. Prizadeti rpladeniči, rojeni po 31. decembru 1922, naj zaprosijo za vpisne tiskovine na naslov: »Asso-ciation du College de VEurope Libre, 7, rue (Je !a Paix, Pariš, 2 (France)«. Navedejo naj tudi, če želijo posečati predavanja v francoskem ali nemškem jeziku. Do-kčnčnč prošnje za sprejem oziroma podelitev štipendij pa je treba vlbžfii do 1. aprila 1953. Za vispkošolce, ki bodo določeni, da nadaljujejo študij v Franciji, in ki bi ne obvladali francoščine, bodo uvedeni posebni tečaji iz tega jezika. Haj ni bb levica, kaj dela desnica Šoigasšoaga „Katoliškega glasa“ in do pade nje italijanskega iredentističnega glasila,, Vitanuooa“ Prejeli smo: Dragi gosjpod urednik! Z zanimanjem sem prečital članek »Škandal na radiu«, s katerim ste v zadnji številki Vašega lista posvetili »Katoliškemu glasu«, ki si je v zadnjem času izposodil slovensko radijsko postajo v Trstu. Ne bom rekel, da je pri tej postaji vse v redu. Mislim, da rti med demokratičnimi Slovenci nikogar, ki ne bi želel, da bi bil njen glas prav tako odločno protikomunističen, in to do vseh komunizmov, kakor je bil prva leta. A odkar se Tito odpravlja na obisk v London in dobiva pošiljke iz Amerike se je pri njenih gospodarjih pač marsikaj iz-premenilo. Načelnost je šla po gobe, zamenjal jo je zunanjepolitični oportunizem! Toda, da bi fefirtu bilo na prvem mestu krivo slovensko vodstvo postaje, kakor, je to hotel dokazati »Katoliški glas«, ne pa zavezniki, to si vkljub napenjanju možgan le nisem mogel predstavljati. SLIKARSKA RAZSTAVA V GALERIJI ROSSONI Anton Mi Preteklo soboto je bila ob prisotnosti številnega občinstva otvorje-na osebna razstava slovenskega slikarja Antona Miheliča. Nadarjeni slikar je namestil svoja olja v velikem salonu galerije Rossoni na korzu in tako prikazal tržaškim ljubiteljem umetnosti, kakšna je pol njegovega ustvarjanja in kakšna je slikarjeva govorica, ko s čopičem nanaša barve na platno. Ze z vsega početka naših izvajanj prav toplo pozdravljamo tega umetnika, ki je iz Benetk pohitel v našo sredo. Ze dolgo časa niso razstavljali v Trstu slovenski upodabljajoči umetniki in zato je vsekakor ta prireditev pomemben do godek kulturnega udejstvovanja Slovencev v Trstu. Pa tudi raven Miheličev umetnin je taka, da odkritosrčno vabimo k obisku te razstave. Komaj vstopimo v prostore galerije napravi topel kolorit prijeten vtis na opazovalca. Toda ko še podrobneje ozremo na razstavljena olja ter enkrat motrimo vsako dele zase, potem jih pa med seboj primerjamo, bomo imeli vtis, kakor da ne bi bila to dela enega samega slikarja. Vendar pa ta raznolikost umetnikovega gledanja in podajanja dopoveduje njegovo pot na polju umetnosti ter razvoj, ki ga je tekom poslednjih let doživljal. Enkrat ga vidimo zasanjanega in mirnega v dveh upodobitvah Dolo^ mitov, potem je ves liričen v olju, ki nam kaže Steverjan, poln cvetočega drevja. In tako se razvija v svojem poletu preko ploskovnega podajanja barv, dokler se ne list avi na platnu velikih izmer, prikazujočem obalo Sesliana. Ko motrimo ta njegova dela, nam bo ta- koj jasno, da se njegova osebnost izoblikuje preko reševanja problemov, ki si jih sam stavlja in tako daje svojim oljem tisti izraz izvirnosti, katerega si mora umetnik-sam priboriti. Rimske pokrajine nam dopovedujejo, da zna Mihelič zabeležiti na platnu tudi z najosnovnejšimi barvami ono vabljivo in nemo govorico, ki priča o notranjem doživetju umetnika. Tako zlaganje kromatičnih ploskev pa Oibčna Komunistično dialektika Svečane izjave, ki jih boljševiški prvaki ob raznih prilikah spuščajo v svet, so prav tako raztegljive, kakor so prožne laži, obrekovanja in klevete komunističnih zaslužkarjev. Na Madžarskem so do zdaj že o-smič praznovali »dan osvobojenja«. Za to priliko so porabili osem vzornih primerov boljševiške dialektike: L. 1945 je izjavil Matyas Rakosi, takratni generalni tajnik madžarske komunistične partije in sedanji predsednik vlade: »Prve besede naše zahvale veljajo Sovjetski zvezi, vendar tudi Anglije in Amerike ne smemo pozabiti!« L. 1946 je govoril takratni prosvetni minister Josef Reval še o »skupni« zmagi: »Predvsem smo dolžni vso ljubezen in zahvalo Sovjetski zvezi, vendar dolgujemo tudi Angliji m Ameriki iskreno priznanje.« L. 1947 so »skupne napore« zadnjič omenjali: »Zveza svobodoljubnih narodov je bila zmagovita v največji borbi vseh časov.« L. 1948 je govora samo še o Sovjetski zvezi, nobene besede o ostalih zaveznikih: »Tri leta so pretekla, odkar je trideset salv iz tisoč moskovskih topov oznanilo svetu konec druge svetovne vojne. Sovjetski narodi so slavili dan nejvpčje zmage.« L. 1949 je govoril Gyorgy PAlffy, ki so ga med tem že likvidirali. Omenjal je samo »vojno Sovjetije«: »Druga svetovna vojna je bila kronana z uničujočo zmago Sovjetske zveze nad nemškim imperializmom.« diral v Ljubljani v kiparsko-rez-barski šoli Franceta Kralja, pri kiparjih Bernekerju in Jurkoviču, risanje pa pri prof. Gojmiru Kosu. Nadalje moram omeniti, da sem tudi učenec Mateja Sternena. — In potem ste želeli spoznati umetnost drugih dežel? — Študij kiparstva sem nadaljeval v Pragi, kjer sem se zadržal štiri leta. Potem sem se še pred vojno podal iz Prage v Benetke. &8SP. . «11 ANTON MIHELIČ: PLODOVITOST L. 1950 so boljševiki prešli že v odprt napad na svoje nekdanje zaveznike in podpornike: »Sovjetska zveza si je prisvojila zmago, čeprav je glavno breme vojnih naporov nosila sama. Vojne ni so sprožili zgolj nemški in japon ski fašisti, pač pa so jo izzvali tu di angleški, francoski in ameriški imperialisti.« L. 1951 so na fašizem že povsem pozabili. Madžarska doraščajoča mladina naj bi doznala, da so se Sovjeti pravzaprav borili proti zaveznikom: »Vojna prot evropskim narodom in posebno proti Sovjetski zvezi ni bila zasnovana v monakovski pi-varni, pač pa v Wallstreetu. Angleški, ameriški in francoski imperialisti nosijo glavno odgovornost za izbruh druge svetovne vojne.« L. 1952 se komunisti že bahajo s svojimi vojnimi pripravami in napovedujejo zmago v morebitni tretji svetovni vojni: »Danes slavimo zmago sovjetskega orožja.... Partizani miru so končno dovolj močni, in njihove vojne priprave so toliko napredovale, da lahko prekrižajo vse nove vojne načrte, Ce bi pa nekega dne le prišlo do vojne, potem pi taka vojna ne pomenila sam,0 konec kapitalističnih dežel, pač pa polom vsega kapitalističnega sveta.« Tako izgledajo zgodovinske resnice v rokah boljšgvižkih propoved-nikov, prav enako vrednost imajo tudi vse ostale njihove ideološke. Iiolitične in socialne razlage; po/ gojnih lažnivcev in prevarantov ni. Prav zato je vedno manj 'morali nih ljudi, ki verujejo in podpirajo poklicne zvodnike. opušča v oljih, ki nam prikazujejo Benetke, in to predvsem platni »Jutro ob Velikem kanalu« ter »Stare palače ob Velikem kanalu«. Ne smemo pa pozabiti na olja, s katerimi je upodobil slovenske kraje. In iz tega realnega gledanja se naenkrat spusti v ono doživetje, ki se odkriva v morski fantaziji. Tu nam pač dopoveduje, da doseza njegova fantazija najvišjo stopnja ravno pri objektu iz morskega življenja, koder se lahko prepusti popolnemu študiju barvitosti. Saj se ravno na prebivalcih morskih globin nenehoma kažejo očem novi barvni toni. Na razstavi prikazuje nadalje dva portreta in eno upodobitev Tržačanke, za katero se odkriva bar-kovljanska obala. To platno velikih izmer lahko smatramo za simbolično upodobitev, ko postavi umetnik osebo v okvir narave. Vendar se pa vsa moč Miheličevega simbolizma izraža v velikem olju, ki ga je nazval »Rodovitnost«. Občutek imamo, da je to skoraj naturalistični simbolizem, iz katerega veje klic Rousseau-ja — povratek k naravi! Prožnost Miheličevih doživetij pa dokazuje podoba »Talci«, ki je podana v popolnoma peorealistični smeri. Kar čudno se nam zdi, kako preideva mehkoba in sanjavost Miheličevega ustvarjanja naenkrat v ono krutost preteklih let. V želji, da bi izvedeli kaj več o delovanju tega neumornega umetnika ter iz njegovih ust slišali besede o umetnosti, ki nam jo prikazuje, smo ga poiskali v galeriji, kjer je ves zamaknjen opazoval o-biskovalce ter na steni razstavljal podobe. In razvil se je razgovor okoli naslednjih vprašanj: — V katalogu je omenjeno, da ste obiskovali umetniško akademijo v Firencah in v Rimu. Da-li so to prve študije na umetniškem po-Iju? — Vsekakor ne. V katalogu so navedena le poslednja leta mojega udejstvovanja. Kiparstvo sem štu- — Da-li je imelo na Vas beneško okolje velik vpliv?. — Priznati moram, da so me navdušili stari beneški slikarji, predvsem pa Tizian, Tintoretto in Vero-nese. Leta 1941 sem pričel študije na umetniški akademiji v Firencah, kjer sta mi bila učitelja mojstra Felice Carena in Ugo Capo-chini. Tam sem ostal do leta 1944. — Rim je svojevrstno mesto u-metnikov in rimska šola ima velik pomen v sodobnem italijanskem slikarstvu. — Res. Spoznati sem hotel delovanje rimskih umetnikov in zato sem ■ nadaljeval svoje umetniške študije v rimski umetniški akademiji. Tam sem se izuril v freskih in dekorativni umetnosti pri mojstru Ferazziju, v črno-beli umetnosti sem se pa izpojoolnil pri mojstru Macariju. Leta 1948 sem zapustil Rim ter se naselil v Benetkah, kjer imam svoj atelje. — Ali so Vas mogoče nehote v toliki meri zajele stvoritve predstavnikov sodobnih italijanskih u-metniških teženj, da so imele vpliv tudi na Vašo osebnost slikarja? — Poudariti moram, da v mojih delih ni nič posnetega, ker želim reševati svoje probleme. Umetnik mora pač obiskovati razna središča likovne umetnosti, in to vsekakor zato, da si razširi svoje obzorje. — Vendar opažam v rimskih po-krujinah značilno podajanje tako imenovane rimske šole. — Kar se tega tiče moram pojasniti, da so na rimski akademiji polagali velik pomen na študij barvitosti. Na ustvarjanje omenjenih rimskih pokrajin je imelo vsekakor vpliv moje bivanje v Rimu. iiiiuiiiiuuiiiiiiuiiiiiiuiijiiii Obiskoval sem ateljeje in razstave. Občutil sem rimsko umetniško o-kolje, toda posnemal nisem tendenc rimskih umetnikov. — Kateri so Vaši umetniški problemi? Pri nekaterih upodobitvah iščem kromatično skalp, kar se izraža pri motivih iz Toscane, pri drugih pa samo učinek barvnih tonov. To se vidi na sliki, ki predstavlja mali trg Sv. Marka v Benetkah. Prevzamejo me pa tudi metafizični problemi, fantazija in tudi simbolizem. Na velikem platnu, ki predstavlja sesljansko obalo, sem pa z iskanjem velikih ploskev prišel na ono smer, ki najbolj prepričljivo prikazuje novo pot mojega podajanja. Poenostavitev in jasno gledanje je po mojem mišljenju ona rešitev slikarskih teženj, s katero lahko v figurativnem podajanju tudi najodkritosrčneje podam svoj slikarski problem. ■ V uvodu razstavnega katalogu so natisnjene zelo lepe besede mojstra Carene. Kako so Vas pa sprejeli na razstavah, ki ste jih imeli v Rimu, Benetkah in Gorici? ■— Lahko potrdim, da sem bil zadovoljen z uspehom razstav. Naj le omenim, da je ob priliki moje razstave v Rimu posvetil eden najvidnejših italijanskih umetniških kritikov, namreč prof. Mariani, dolgo oddajo v rimskem radiu, me izredno toplo predstavil rimskemu občinstvu ter podrobno obrazložil dela, ki sem jih jpokazal na tej osebni razstavi. Tako se je torej Anton Mihelič, izrazil o sebi in dopolnil naše vtise. ki jih imamo o njegovi osebni ■razstavi v galeriji Rossoni v Trstu. Miheličeva razstava je odprta do konca tega mesca. Irt prag p tem je bfla ngjvepja neiskrenost, če smem tako z milim imenom krstiti to, kar je »Katoliški glgs« imel v načrtp. To me pa tudi najbolj jezi. »Poglej ga no, kdo se je oglasil kot prvobranitelj proti komunizmu!« sem si dejal. Prav tisti »Katoliški glas«, ki je še pred nedavnim napadal Slovensko demokratsko zvezo v Trstu, ker ni hotela kapitulirati pred titovci v Nabrežini! Ždi se mi, da postaja ta tednik pravo sračje gnezdo, v katerega odlagajo svoja jajca enkrat Stražarji',' drugič besednjakovci, tretjič pi še ne vem kdo. Vedno bolj dobivam vtis, da gre urednikom predvsem za zbiranje senzacionalnih vesti, ki naj povečajo prodajo lista, ne pa za resnost. Drugače si namreč tega ne morem razlagati. Sviga-švaga, enkrat sem, drugič tja, samo da se ne zameri nobeni frakciji, to je, izgleda, glavno načelo, ki vodi v zadnjem letu urednike »Katoliškega glasa« pri njihovem delu. Kot katoličan in Slovenec sem nad to nenačelnostjo zelo razočaran. Ampak'še bolj sem portal, ko sem videl, kdo ima nad njo svoje veselje. »Vita nuova«, glasilo San-tinove škofijske pisarne, je namreč v svoji zadnji številki pod mastnim naslovom pograbila za kos mesa, ki ga ji je ponudil »Katoliški glas« ter je seveda solidarno z njim napadla slovensko radijsko postajo. Poleg razprave o »Totocalciu« sem namreč na četrti strani zagledal masten naslov »Radio Trieste II., emitten-te di propaganda comunista?«. Toda priznati moram, da je »Vita nuova« pri tem bolj nepristranska in rekel bi bolj pravična ket »Katoliški glas«. Ni taka, da bi se skušala potvarjati, kakor da ne ve, da so za, politiko te radijske postaje odgovorni pnedvsem zavezniki, ne pa njeno slovensko vodstvo, ki mora, kot vsak drug zavezniški urad. spoštovati dobljena navodila in predpisano politično linijo. Cudi me le nekaj, zakaj ni »Vita nuova« svoječasno ponatisnila iz »Katoliškega glasa« tudi tiste članke, ki so vsebovali napade na Slovensko demokratsko zvezo, ker je prelomila pakt s titovci in so bile pcC njimi podpisane osebe, ki še vedno s titovci najtesneje politično sodelujejo. Se je morda.. bala, da bi petem morala napisati podoben članek z naslovom »katoliški glas', seitimanale di propaganda filotiti-na,« ter bi mu ne mogla več priznati, da je glasilo »dei cattolici sloveni«? Ali pa je tudi pri njej tako. da »ne sme vedeti levica, kaj dela desnica«? To vam je načelnost! Pred takimi očitkarji zaveznikom gotovo ne bo treba zardevati. Po brez zamere, gospod urednik! Včasih se mora človek nekoliko iztresti, da mu je lažje, pa čeprav ve. da resnica rada v oči bode. Verjetno ima tudi kdo drugi še kaj na srcu, va bi ne škodilo, če ga z objavo tega mojega pisma opogumite, da Vam piše. Vaš I. F. Štipendije, podpore, beda v naši Beneški Sloveniji Dne 27. decembra p. 1. je bila v Vidmu zadnja seja deželnega zbora za leto 1952. Zelo malo deželnih poslancev se je udeležilo te seje, baje zato. ker na dnevnem redu ni bilo važnih reči Na dnevnem redu pa je bil tudi predlog za odobritev prispevka 240 tisoč lir za stroške nakazanih štipendij za šolanje »otrok Nadiške in Terske doline«. Seveda so deželni poslanci takoj odobrili tako važen in patriotičen predlog, s čimer naj bi tudi dežela prispevala, četudi z malenkostno vsoto, k poitalijančevanju slovenskih otrok. Le en sam poslanec je bil tako pogumen, da je ugovarjal predlogu, češ da podpore te vrste ne spadajo v kompetenco province. Isti poslanec je grajal tudi vlado, ki nima smisla za prave potrebe Nadiškeh in Terskih dolin. Ta poslanec je bil doktor Marcotti, edini zastopnik furlanskega avtonomističnega gibanja (»Movimento popolare friula-no«) na deželnem odboru. Ker je šlo za študijske borze, nakazane za slovenske otroke, je u-mevno, da poslanec Marcotti ni mislil obsoditi vlade zaradi nena- -sss ■jr 31. januarja ob 21. uri bo otvoritev pretipyljenih prostorov slovenskih demokratskih organizacij v Machiavellijevi ulici St. 22-II, združena z družabnim zabavnim večerom z buffeiom in glasbo. Vabila dobite v uradu v Machiavellijevi ulici 22-11 vadno številnih štipendij, ki jih je vlada nakazala raznim zavodom za brezplačno šolanje beneško-sloven-skih otrok, ampak namene, zaradi katerih jih je nakazala. Tudi mi bi bili zelo hvaležni vladi za tako širokogrudno radodarnost, če bi ne vedeli, da vladi ne gre toliko za izobrazbo naših otrok, kolikor za potujčevanje istih. Advokat Marcotti je pristen Furlan ter izhaja iz stare in slavne furlanske družine, ki je spadala med aristokratične družine furlanskih izobražencev. On dobro pozna vse probleme in potrebe videmske dežele, h kateri spadajo tudi beneški Slovenci. On je prav gotovo prepričan, da s študijskimi štipendijami in s protinaravnim potujčevanjem otrok vlada ne bo nič pomagala k rešitvi beneških Slovencev iz bede, na katero so privezani v svojem nerodovitnem gorovju; nasprotno! Imeli smo priliko govoriti tudi z nekaterimi furlanskimi državnimi poslanci in sanatorji in ugotovili smo, da so tudi oni istega mišljenja kakor doktor Marcotti ip kakor je gotovo vsak izobražen in nepristranski Furlan, ki je poučen o problemih videmske province. Zal, da tolmači naših potreb pri vladi niso izobraženi in pošteni Furlani, ampak ljudje, ki so prišji z juga, ali tudi domači koristolovci, za katere je »patriotizem« molzna krava. Tako n. pr. beneški Slovenci nimajo v deželnem zboru niti enega zastopnika, oziroma so --kakor nadiški in terski Slovenci — (Konec na 4. strani) VESTI s TRŽAŠKEGA Čuvajmo našo zemljo i Prebivalcem devinsko * nabrežinske občine v premislek Pred dvema tednoma smo s kratko vestjo opozorili našo javnost, zlasti pa prebivalce devinskp-ha-brežinske občine, da so na delu nekateri elementi, ki bi to našo največjo in najpomembnejšo občino radi razbili v prilično dovolj jasna protislovenske namene. V zadnji številki smo z uvodnikom »Čuvajmo mejnike« prikazali vso načelno važnost naše borbe za ohranitev Svobodnega tržaškega o-zemlja' in borbe za ohranitev slovenskih upravnih in posestnih položajev na skrajnem obmorskem robu naše zemlje. Danes hočemo izreči odkrito besedo vsem onim, ki so iz katerega koli razloga, v dobri ali slabi veri, nasedli italijanskim priseljenim a-giiatorjem, ki bi radi s podporo nekaterih lahkomiselnih Slovencev in drugih slovenskih užaljenih koristolovcev zgradili italijanski most med tržaškim italijanskim narodnostnim otokom in Italijo pri Tržiču s tem, da razbijejo devinsko -nabrežinsko občino; da ustanovijo samostojno devinsko občino; da postavijo na njeno vodstvo sebi naklonjene, da ne rečemo privržene elemente; da nato še ojačijo svoje priseljene ribiče, delavce in istrske begunce ter da končno popolnoma zavladajo nad slovensko u-balo, edinim slovenskim izhodom na morje, ki je skozi trinajst stoletij bil trdno v pjosesti zavednih slovenskih Kraških ribičev in kmetovalcev. Med anketo, ki smo jo izvedli v prizadetih krajih, smo točno ugotovili, da je vsa akcija za razbitje devinsko - nabrežinske občine plod spretnih italijanskih politikantov, ki vešče izkoriščajo v protislovenske namene razumljivo nezadovoljstvo prebivalcev spx>dnjega dela občine v zadevi javnih del, razdeljevanja fondov in drugih upravnih vprašanj, ki jih tu ne bomo podrobneje navajali. Vendar povsod smo dobili zagotovilo, da se vsi narodnozavedni prebivalci spod-njega dela devinsko - nabrežinske občine zavedajo svoje narodne dolžnosti v današnjem trenutku naše skupne* borbe za Trst in da ne bodo zaradi tega šli na limanice agentom, ki bi radi vzpostavili tudi nad slovenskim podeželjem na Tržaškem teror, ki ga že uvajajo vod krinko demokrščanstva njihovi sovrstniki v samem Trstu. Raznim slovenskim pomagačem pri tej italijanski akciji pa opomi-njevalno kličemo: ANespretne roke proč od slovenske zemlje! Ne igrajte se z usodo našega podeželskega delovnega človeka in ne kujte mu novih suženjskih spon! Vaša odgovornost je pred narodom velika in s tem morate predvsem računati, ko zavajate z dema-9cškimi gesli ob obilnem, polnjenju kozarcev pri gostilniških mizah zapeljane domačine!« Ko ne bo več nevarnosti, da bi nad našo obalo in nad spodnjim delom devinsko - nabrežinske občine zagospodoval tujec, ko bo tržaško vprašanje rešeno, kakor si vsi domačini želimo, to je z uresničevanjem Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor to določa mirovna pogodba z Italijo, tedaj bomo spet govorili o večji ali manjši umestnosti. razdelitve devinsko-nabrežinske občine. Tedaj pa bodo o tem razpravljali možje, ki so znani po svoji prizadevnosti, da vsestransko koristijo na gospodarskem in finančnem polju spodnjemu, obalnemu delu občine, ki so svojo privrženost narodnim koristim dokazali v naši težki borbi za Trst, ne pa oni, ki že danes• pišejo italijanskim oblast-vom v Trst, hlapčevska pisma s prošnjo, naj občino razbijejo, nit: oni, ki so si upali izjaviti, da bi bil neki Italijan, ki se je priselil v, Nabrežino, dober župan krajev na\ slovenski obali, in še manj oni, ki si hočejo pridobiti izgubljene simpatije domačinov z vsiljivim prilivanjem vina v gostilniške kozarce. O usodi spodnjega dela devinsko-nabrežinske občine bodo odločali domačini, ki v kritičnih trenutkih znajo ločiti iredentistične spletke od splošnih narodnih koristi in ki v kampanilistični zaslepljenosti ne nasedajo tujim agitatorjem, ki bi radi nad nami spet zagospodovali. Toda tudi tedaj bomo o usodi naše obale odločali z izključnega zrelišča slovenskih narodnostnih koristi! Slovenci hočemo sami odločati o slovenski obali, o slovenskem Devinu! lauiis deta v naMnski oličini Naše izsledke o javnih delih v nabrežinski občini objavimo zaradi pomanjkanja prostora v prihodnji številki našega lista. OMteu prenosnih prostorov V soboto 31. januarja ob 21. uri bo otvoritev prenovljenih prostorov naših demokratičnih organizacij in ustanov v Machiavellijevi ulici 22-11. Vabimo naše prijatelje in somišljenike, da se otvoritve udeležijo! Večer bodo prebili pri pogrnjenih mizah. Poskrbljeno je za prijetno domačo .zabavo in dober buf-fei. Vabila dobite v pisarni v Ma- Vcliki dobrodelni predpustni ples SOD Slovensko dobrodelno društvo obvešča slovensko .in hrvaško javnost, da bi se moral vršiti veliki dobrodelni ples 14. februarja v dvorani’, ki je bila od zaveznikov v principu obljubljena. Toda do danes ni Slovensko dobrodelno društvo moglo dobiti še definitivnega odgovora. Ples se bo vršil, če dobimo dvorano. O tem bo javnost pravočasno obveščena. Zvsaeai na Bregu V nedeljo 25. januarja je bila v Dolini svečana blagoslovitev novih zvonov ob številni udeležbi domačinov in okoličanov. . Blagoslovitev je izvršil g. župnik Stubec ob asistenci več gospodov iz bližnjih krajev. 20. januarja je bila v Prebenegu pesebna komisija, ki si je ogledala stanje naših zvonov. Eden je namreč počen. Radovedni smo, če ga bodo spet poslali v muzej v Videm, kjer je bil shranjen med vojno. Ce ga res mislijo odstraniti, potem ne bi bilo napak, ko bi ostal pri nas doma, na Tržaškem, in da bi mu ne bilo spet treba romati v tujino. Saj imamo tudi v Trstu več muzejev, ki bi prav gotovo naš zvon chiavellijevi ulici 22-11, tel. 62-75. radevolje vzeli v varstvo. Razprava o revščini Med drugimi govorniki je na seji tržaškega mestnega sveta dne 23. januarja govoril tudi obč. svetnik dr. J. Agneletto, čigar govor prinašamo v izvlečku. V začetku svojega govora je dr. J. Agneletto dejal: »Mnogo lepih besed je bilo že izrečenih, toda izvor in glavni vzroki revščine pri nas niso bili s tem preiskani. Zlo obstoji in ga je treba lečiti pri korenini. Trst je bil zaradi gospodarske in finančne politike tedanjih, voditeljev Zavezniške vojaške uprave marca 1948 s posebnimi konvencijami, sklenjenimi z italijansko republiko, popolnoma vključen v italijanski gospodarski in finančni sistem. Odtlej je prenehala vsaka gospodarska svoboda in samostojnost našega ozemlja in smo danes v dobrem in slabem na življenje in smrt gospodarsko navezani na usodo Italije. Na Trst in njegovo ozemlje vplivajo vsi pretresi, ki jim je izpostavljeno italijansko gospodarsko življenje. Zaradi tega so vzroki, ki so izvor revščine na italijanskem polotoku, izvor tudi naših neprilik in naših nesreč. Kakšni so ti vzroki? Znano je, da je Italija revna dežela. Ni pa nečastno biti revni. Ni moja naloga raziskovati vzroke te- Štipendije, podpore, beda v naši Beneški Sloveniji (Nadaljevanje s 3. strani) zastopani po dveh deželnih poslancih, ki so prišli v Furlanijo, ne vemo iz katerega kota Italije, in poznajo Benečijo in nje prave potrebe kakor povprečni Matajurac Kalabrijo. Demokristjani mislijo, da je z zastopniki, ki niso Furlani, tem manj pa Slovenci, vzhodna meja Italije bolj varna. Ti pa mislijo, da bodo Slovenci s štipendijami in italijanskimi otroškimi vrtci pozabili svoj materini jezik in žlobudrali, čeprav spakedrano italijanščino, da ne bodo več ne lačni ne žejni in bodo živeli le od ljubezni do Italije. Naša tuja zastopnika v deželnem eboru bi bila morala podpreti Mar-oottijev ugovor in — čeprav le v deželnem odboru — povedati vladi, da prebivalci Nadiških in Terskih dn doline ne potrebujejo raznarodovalnih podpor, ampak nujne gospodarske pomoči in olajšanja pri neznosnih davkih. Ne poznamo še izida lanskega •ljudskega štetja v naših občinah, vendar smo prepričani, da nas bodo presenetili. Ce bo šlo tako naprej, se bodo v kratkih letih naše gorske vasice izpraznile. Vse sili proč, kamor koli, ker doma ne more izhajati. Sto in sto naših fantov in mož gara po belgijskih rovih; najdeš jih v vsakem kotu Francije, ' Kanade, Kaledonije, Argentine in marsikateri trpi lakoto v avstralskih taboriščih za brezposelne. Marsikateri gre s trebuhom za kruhom z trpanjem, da bo našel goto- vo delo in kvartir, ter da bo poklical za seboj še družino. Gotovo je, da naše družine ne zapuščajo svoje »staroščine«, katere so se skozi sto-, letja krčevito držali, zaradi prevelikega blagostanja ali pa iz strahu pred »borzami« (štipendijami) alt podporami; tudi iz ljubezni do Italije ne. Naša deželna vlada je bila vedno skopa do naših občin in naši zastopniki pri deželnem odboru bi morali, predlagati, naj bi deželna vlada prevzela vsaj nekatera neznosna bremena naših občin, na primer vzdrževanje glavnih občinskih cest, ki so postale pravi potoki in popolnoma neujoorabne, ker občine ne morejo nalagati novih davkov za njihovo vzdrževanje. Tudi večje bolniške stroške bi morala prevzeti dežela. Prav bolniški stroški tiščijo najbolj naše občine in mečejo na cesto naše družine. Prenaporno delo, nezadostna in slaba hrana spravljajo naše ljudi v čedajsko bolnišnico in posebno v, čakalnico protijetičnega disjpenzar-ja v Čedadu. Ti so resni problemi Nadiških in Terskih dolin, za katere bi se morala vlada zavzeti. Tudi najbolj histerični »patrioti« hvalijo beneške Slovence, da so bili vedno lojalni do Italije, da so prelili mnogo krvi za Italijo itd. v vojnah, ki so prinesle tako bedo Benečiji; dolžnost hvaležnosti Italije bi bila, da bi jim pomagala iz bede in ne jih... kaznovala z zatiranjem njihovega materinega jezika, ki je najdražja dediščina za vsakega človeka. ga nevšečnega stanja. Ne morem pa iti mimo 'tega, da ne bi poudaril, da tiči eden od glavnih razlogov v preobljudenosti Italije, čije gostota naseljenosti znaša 139.9 e-not na kvadratni kilometer, spričo 99 enot iz leta 1881. Letni prirastek prebivalstva znaša okrog štiri sto tisoč enot. To število človeškega prirastka pa ni v sorazmerju z dvigom gospodarske pridelave. Zastonj je skušati iskati leka proti revščini v Italiji, dokler ne bo vzpostavljeno ravnotežje med naraščanjem prebivalstva in gospodarsko pridelavo v državi. Železni Malthusov zakon se uveljavlja z vse svojo težino! Drug činitelj je v krivični porazdelitvi dobrin oziroma dohodkov. Naš gospodarski sistem je si-siem zapletenih križajočih se pogodbenih odnosov milijonov in po-edinih gospodarstev, ki so se razvil: pod vplivom ustroja tržišč kot, urejena celota, kot skupek svobode. reda in napredka, ki so dali človeštvu možnost, povečati svojo blaginjo. Res je, da tudi ta sistem ni popoln, kakor ni bil doslej po-jxiln še noben gospodarski sistem človeške družbe.« Dr. Agneletto je nadalje izvajal, da zavisi delovanje našega gospodarskega sistema od nešteto pogojev gospodarske, pravne, moralne, psihološke in politične narave. Vse to mora biti prilagojeno zahtevam naše dobe, v kateri mora zmagati načelo odgovarjajoče dajatve in protidajatve. Zato je gospodarsko zmotno in socialno krivično živeti v razkošju in preizobilju, obenem pa gledati, kako bližnji trpi glad. Tudi v' italijanskem gospodarskem svetu je dosti primerov take kričeče socialne krivice, ki drže vedno .nizko življenjsko raven delovnega ljudstva. »Ne bom tu govoril o birokratitzmu in o korupciji — je dejal dr. Agneletto — hočem samo ugotoviti, da sta to dve zli, ki razkrajata družbo in državo ter katerim so v zgodovini vedno podlegle tudi velike in bogate države.« Dr. Agneletto se je pečal nadalje s stalnim naraščanjem cen življenjskih potrebščin vkljub temu, da kaže, da je bila lira valutarno ustaljena, njena kupna moč vedno bolj pada. Na primerih je dokazal, kako velika je razlika med nabavno •in prodajno ceno, kako znaša ta razlika pri nekaterih predmetih celo 200 do 300 odstotkov tvomiške cene. Dejal je, da je mogoče samo z zdravo konkurenco regulirati, in ublažiti cene, zato pa si mora biti potrošnik svest svoje dolžnosti v podpiranju konkurenčnega boja. Trgovec in industrijec imata pravico do poštenega zaslužka, toda se morata zavedati pravila: živeti in pustiti živeti! Dr. Agneletto je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da bo borba prot: revščini uspešna samo tedaj, če odstranimo vzroke, ki revščino povzročajo, ne pa s polovičarskimi ukrepi in besedami. Prešernova proslava na Opčinah V petek 23. januarja je šolska mladina priredila v kinodvorani lepo uspelo prireditev v proslavo velikega Prešerna. Dvorana je bila polna občinstva, ki je z razumevanjem in navdušenjem sledila pestremu sporedu. Na novo oživljeni domači tamburaški zbor je za uvod zaigral tri narodne pesmi, na kar je g. prof. Ivan Sosič ■imei zanimivo predavanje o Prešernu. Nekatere točke tega govora so bile morda pretežke za širšo javnost, ki nima dnevnega opravila s filozofskimi razglabljanji. Nekatere recitacije, kot n. pr. »deležna cesta« in druge, so bile res odlično podane, zaradi česar so žele zasiuzeno priznanje občinstva. Tudi samospeva mezzosoprana, gdč. Ljubice Bercetove, ki je zapela »Nezakonsko mater«, in baritonista, visokošolca Stojana Berceta, ki je zapel »Mornarja«, sta navdu-šiia občinstvo. Morda pa je bila še najbolj posrečena točka vsega res zanimivega in dobrega sporeda nastop pevcev domače osnovne šole, ki so ob spremljavi tamburaškega zbora zapeli Prešernovo »Zdravico«. V spored je bil vključen tudi kulturni film o Francetu Prešernu. Med pevske točke je treba vključiti še nastop odraslih domačih pevcev, ki so na tej proslavi do: kazali, da znajo še p>eti, čeprav dejansko že dolgo ne obstoja noben domači zbor. Podohna prireditev je bila nato v torek 27. januarja zvečer na Kon-tovelu s sodelovanjem tamburaškega zbora z Opčin. Baletno fola SOD v Trstu Baletna šola SDD v Trstu je pričela v sredo 28. t. m. ob 17. uri. Vpisovanje se še vedno nadaljuje, v ulici Machiavelli 22-11.. telefon št. 62-75. Smrtna irosa Dne 27. januarja je po kratki kputi bolezni preminul znani tržaški trgovec Josip Prelog. Pokojnik, ki je bil vedno prepričan demokrat, je bil po svoji podjetnosti znan po vsem Sv. Jakobu, kjer je imel dobro vpeljano trgovino na Istrski cesti. Pogreb je bil v četrtek 29. januarja iz hiše žalosti v ulici Volta 8. Žalujoči soprogi Ani in hčerki Nadi izrekamo naše sožalje! * * * V torek 20. januarja je po kratki bolezni v starosti 53 let umrl v koprski bolnišnici oče dolinskega kaplana g. Jakomina. G. kaplanu in agilnemu prosvetnemu delavcu izrekamo ob tej priliki naše najgloblje sožalje. Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15.-17. ure ,v ulici Commerciale št. 10-11 Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/111 ZOBOZDRAVNIK Dr. STANISLAV PAVLICA sprejema od 9-12 in od 17-19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 31-813 Mizarji I hmsiovalci f podjetniki © Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 C A LE A Vial« K S T Sonnino, 2 4 »Miniaturni teater Modra ptica11 spet v Nabrežini »Miniaturni .teater - Modra ptica« bo na zadnjo pustno nedeljo, to je 15. februarja popoldne, spet gostoval v Nabrežini. Gre že za drugi nastop te prijetne umetniške skupine na našem podeželju. Vsakomur je še v lepem spominu prvo gostovanje »Miniaturnega teatra« v Nabrežini. Zato je velik u-speh tega prvega gostovanja porok za obilen obisk pri drugem nastopu z novim programom. Otroška mašfterada Slovensko dobrodelno društvo priredi tudi na letošnjo pustno nedeljo, 15. februarja, od 15. ure dalje v svojih prostorih v Machiavellijevi ulici 22-11. običajno »Otroško maškerado«. Obveščamo zato starše, naj pravočasno poskrbijo, da bodo njihovi malčki prebili popoldan 15. februarja v razigranem pustnem razpoloženju! Radio Xrst II 306,1 m ali 980 kc-sek NEDELJA, 1. febr.: 8.45 Kmetijska oddaja. — 9.15 Slovenski motivi. 9.30 Vera in naš čas. — 11.30 Oddaja za najmlajše. — 12.15 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba pn željah. — 15.00 Mladina pred mikrofonom. — 16.00 Malo za šalo - malo zares. —• 18.00 Novice iz delavskega sveta. 18.10 Koncert mladih tržaških u-metnikov. — 19.00 Iz filmskega sveta. — 20.00 Koncert sopranistke Anite Mezetpve. — 21.30 Izbrana lirika. — 22.00 Umberto Giordano: ANDREA CHENIER, 1. in 2. dejanje. PONEDELJEK, 2. febr.: 13.00 Jugoslovanski motivi. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 21.00 Književnost in umetnost. — 22.00 Umberto Giordano: ANDREA CHENIER, 3. in 4. dejanje. TOREK, 3. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Tehnika in gospodarstvo. — 20.00 Koncert sopranistke Ondine Otte. — 20.30 Aktualnosti. — 21.00 Gitamo za vas. 22.00 Schumann: Simfonija št. 2. SREDA, 4. febr.: 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Zdravniški ve-dež. — 20.30 Sola in vzgoja. — 21.20 Kulturna oddaja. — 21.30 Vokalni kvartet. ČETRTEK, 5. febr.: 13.00 Zenski duet in harmonika. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Slovenščina za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Moliiere: Ljubezen zdravnik, komedija. PETEK, 6. febr.: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Kraji in ljudje. 19.25 Angleščina po radiu. — 20.30 Tržaški kulturni obzornik. :— 21.15 Zgodovina pomorstva. •— 21.30 Koncert Vide Jagodič. SOBOTA, 7. febr.: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet. — 13.30 Kulturni obzornik. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Malo za šalo - malo zares. — 22.30 Koncert violinista Alberta Dermelja. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem1 Agencija Celeritas TRST, ul. Machiavelli 13, tel. 3!»404 Vam o najkrajšem času oskrbi vsakovrstne uradne listine, potne liste, oizume, anagrafske iznlečke, pre= oode n in iz tujih jezikon, ooerooljenje uradnih akton Izpolnjuje prošnje za prehod meje v FLRJ in jih izroča Delegaciji v rešitev. Vse o najkrajšem času in za nizek honorar Se priporočamo > U R ARNA UL. ROMA 19 ZLATARNA VELIKA IZBIR A, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE. Sporočilo Trgovina čevljev c.Donda javlja svoji cenjeni klijenteli da se je začela RAZPRODAJA z velikim popustom kar pomeni znaten prihranek za kupca obutev vseh vrst in mir za moške, ženske in otroke TRST - LARGO BARRIERA VECCHIA