Kaaacsa c&sa in sega|&d$L Od druzega predkrščanskega stoletJa je postalo železo v naši kulturi nskaj neobhodno potrebnega. Današnjih časov brez železa si ne moremo niti predstavljati. Pred odkritjem železa si je moralo pomagati Cloveštvo 1000 let z drugo kovino. Od 2000 do 1000 pred Kristusom je bilo vse, kar je danes iz železa, iz brona. Izumltelji brona so veljali za najbolj pametne, ker pred njlhovo iznajdbo človek ni poznal kovin in je rabll le: kamen, les, kosti, rog ter razne školjke za orodja. Radi glavnih najdb lz te dobe, ko so bila orodja lz kamna — les je v zemlji strohncl in se ni ohranil do danes — se imenuje ta stopnja človeške kulture »kamenita doba«. Z ozirom na popolnost Izdelave kamenltega orodja razločujemo: stanejšo ter novejšo kameno dobo. Kar je bllo pred kamono dobo, ln kedaj je priCela, je še danes uganka. , Nam se zdi, kakor bi bila desettisočletja pred današnjim časom, že davno, davno pokopana in pridejo v poštev le še za raziskovalca — prazgodovinske dobe. Kamena doba še ni nikakor zatonila. Še v današnjih časih je na svetu dovolj narodov, ki se oklepajo kulture, kl je za las enaka kaoaieni. Pri narodih Evrope, Azije in Afrike bl danes zastonj iskali preostanke kamene dobe. Evropejci ln Azijati razumejo pridelavo železa in ni tudi niti enega zamorskega plemena, poznato. kateremu bi bilo Pač pa najdemo železo nev Južnem morju in pri črncih domačinih avstralskega oziemlja, pri nekulturnih Indijancih in pri ftisto severnih narodih orodja, ki so skoro popolnoma enaka onim iz kamene dobe. Indijanci Severne Amerike so bili ob času, ko so prišli v stik z Evropejci, ravno na prehodu iz kamene v kovinasto dobo. Sicer še niso znali nič o kovaštvu, so izdelovali kovine v lepotičja ter orodja s tolčenjem v takem stanju, kakor so jih našli na vrhu zemlje. Pretežna večina njihovega orodja pa je bila še kljub temu iz kamna. Tudi indijanska bojna sekira (tomahavk) je bilo prvotno le kladivo iz kamna. Železne tomahavke so zanesli med Indijance Evropejci. Nekaj dalje so bili pri odkritju Amerike Azteki, ki »o z-nali baker ulivati ter kovati. Bron jim je bil neznan. Poleg bakrenega orodja so bila pri Aztekih v rabi: rezila iz kamna, noži iz kremenca, šivanke iz kostl, leseni meči s kamenito ostrlno in to ob Casu, ko povdarjajo Španci, kako zelo je bila dežela Aztekov bogata na zlatu, bakru in cinu. Ravno isto je bilo v južnoameriškem Peru, kjer so poznali: zlato, baker ln celo bron, a so bili v rabi leseni klji s kamenitimi zobi in orodje iz — kamna. Prl Indijancih po pragozdih Južne Amerike manjka čisto znanje glede kovln. Vendar ne moremo pri njih govoriti o kameni dobi, ker v teh pokrajinah ni dobiti kamenja. Ti Indijanci so se morali zadovoljevati s kostmi, materiialom Iz živalstva in razstlinstva. Pokrajins, kjer se je oliranila do danes kamena doba, ležijo po Av3tralij] in sploh po Južnem morju. Tukaj je najti danes pri domačinih poleg orodja iz kosti ter školjk predmete iz kamna kakor v oni prastari dobi. Žefeza ne poznajo, izvzemšl Novo Kaledonljcs tio celem Južnem morju nikjer in istoJako ne kake druge kovine. Kakor ločkno v pračasih starejšo in novejšo kameno dobo, zasledimo tudi y Avstraliji in po Južnem morju glede izdelave dve kameni stopnji. Kamenitega orodja v teh krajih ni popolnoma nič ločiti od kamenitih predmetov naših prednikov pred toliko in toliko tisoč leti. Domačini na avstralskem ozernlju sa na Btopnji starejše kamene dob«. Malo predmetov, ki jih rabijo, izdelujejo z obsekavanjem raznih kamnov. Konci sulic, sekire, nožl, strugala, dletva in žage, vse je iz kamna. Temu o)*odju se še pridružijo predmeti iz lesa, kosti škorje In Skoljk. Steklo so že sprejeli Avstralci od belokožcev, a ga obdelajo v razne predmete s kamni. Na Novi Guineji, Melaneziji, Mikroneziji in Polineziji izdelujejo kamenita orodja Iz novejše dobe. Seve se poslužijo najprej velikih kosov, katere razbij> jo ter jih ogladijo s "peskom ter vodo* Kjer je potrebno izvrtajo kamen po trudapolnem delu. Na ta način izdela* jo orodja, ki so gladka in predstavlja]o večjo vrednost nego predmeti iz napol obdelanega kamna. Iz življenja današnjega kameneg« človeka se da Bklepati na životarente naših prednikov pred tisočletjl. Naravnostnega stika med prazgodovinskiml prebivalci Evrope in današnjimi domačini po-Južnem morju ni, le človeški duh je našel pri nas in tamkaj enaka pota. V mlajši kameni dobi v Evropi naidemo človeška bivališča na kolih, UJ segajo še daleč v bronasto dobo. Teda načina bivališč se poslužujejo l-s danea prebivalci po otokih v Južnem morju. Celo na hribih v notrajnosti nekaterih otokov je videti stavbe na kolih, kakor so jih imeli naši predniki pred tisočletji po ljubljanskem barju. Iz povedanega je razvldno, da prazgodovinska kamena doba nikakor na svetu ni pranehaia, ampak se j& preselila med danes živeče nekulturne narode.