OBVESTILA Predstavljamo: Novi generalni sekterar PZS, Celostna grafična podoba PZS, Nova knjiga Slovensko planinstvo, Razpis za strokovnega delavca PZS, Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah, Junijski posveti, Dan slovenskih planincev 2011 Priloga: DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS, 7. maj 2011 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Ljubljana, 3. maj 2011, letnik 37, številka 3 GG LU LO AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Novi generalni sekretar PZS 3 Celostna grafična podoba 4 Vabilo na Dan slovenskih planincev - Jeruzalem v Slovenskih Goricah 4 Nova knjiga Slovensko planinstvo 5 Energetski park Peca 6 Skupaj smo močni 6 Razpis za strokovnega delavca 7 Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah l. in ll. kategorije v letu 2011 8 Junijski posveti za vodstva planinskih društev 9 Okrogli mizi PZS na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale 10 Nagrada PZS filmu Voda, ki poganja kolo 10 PZS na sejmu LOV - Zagledani v naravo! 11 Povabilo PD za sodelovanje pri izvedbi izbranih aktivnosti PZS v letu 2012 11 DELO KOMISIJ PZS Komisija za odprave v tuja gorstva 12 Ledno plezanje 12 Komisija za alpinizem 13 Komisija za tekmovalno turno smučanje 13 Mladinska komisija 14 Vodniška komisija 16 Komisija za planinske poti 25 Planinska založba 26 Komisija za turno kolesarstvo 27 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV 28 KORISTNE INFORMACIJE 31 ZANIMIVOSTI 33 VABIMO 38 DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS priloga Izdajatelj Planinska zveza Slovenije, Dvorakova ulica 9 (p. p. 214), 1001 Ljubljana, urednica Zdenka Mihelič, zdenka.mihelk@pzs.si, tehnična urednica Hedvika Petkovšek, hedvika@pzs.si, tisk Fotolito Dolenc d. o. o., naklada 700 izvodov, maj 2011. Spletna stran www.pzs.si, facebook http://sl-si.facebook.com/people/Planinska-Zveza-Slovenije/ Prispevke za objavo v Obvestilih PZS pošljite naslov obvestila@pzs.si. Naslovnica: Spomladansko obarvana narava vabi k sebi tudi turne kolesarje. Foto: Jože Rovan. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. Strokovna služba PZS (faks 01/ 43 45 690, info@pzs.si) Uradne ure: ponedeljek 8.00-14.00, sreda 8.00-15.00, petek 8.00-14.00, odmor za malico: 10.30-11.00. Planinska založba: ponedeljek 8.00 -17.00, sreda 8.00-15.00, petek 8.00-14.00. Generalni sekretar: 01/ 43 45 682 generalni.sekretar@pzs.si, matej.planko@pzs.si Tajništvo: 01/ 43 45 680 mija.stegu@pzs.si Planinska založba: 01/ 43 45 684 planinska.zalozba@pzs.si Obvestila, koledar, spletna stran: 01/ 43 45 690 hedvika@pzs.si, obvestila@pzs.si MK, VK, KUP: 01/ 43 45 689 veronika.susman@pzs.si KA, KOTG, KŠP, KTK, KTTS: 01/ 43 45 686 matjaz.serkezi@pzs.si KPP, GK, KVGN: 01/ 43 45 680 info@pzs.si Blagajna: 01/ 43 45 688 katarina@pzs.si Računovodstvo, Planinski vestnik: 01/ 43 45 686 ursa@pzs.si, pv@pzs.si Računovodja: 01/ 43 45 692 vera.smid@pzs.si AKTUALNO V PLANINSKI ZVEZI SLOVENIJE Novi generalni sekretar PZS je Matej Planko Zdenka Mihelič V četrtek, 31. marca 2011, je Upravni odbor Planinske zveze Slovenije na svoji četrti seji soglasno potrdil in imenoval Mateja Plan-ka iz PD Slivnica pri Celju za novega generalnega sekretarja Planinske zveze Slovenije. Na ponovljeni razpis PZS za novega generalnega sekretarja, ki je bil objavljen na Zavodu RS za zaposlovanje 11. marca 2011, se je sicer javilo devet kandidatov. Matej Planko zelo dobro pozna delovanje planinske organizacije, saj že vrsto let aktivno deluje na področju prostovoljnega planinstva, od leta 2003 pa do danes je opravljal tudi naloge predsednika Planinskega društva Slivnica pri Celju. Član planinske organizacije je od leta 1987, je vodnik PZS (od 1991) in navdušen s planinsko orientacijo, kjer je kot tekmovalec in organizator dosegal lepe uspehe. Skupaj z matičnim planinskim društvom je uspešno organiziral zaključno državno tekmovanje v planinski orientaciji SPOT 2008 in letošnjo Državno tekmovanje Mladina in gore. Aktivno deluje in sodeluje tudi pri organizaciji planinskih taborov mladih planincev v Savinjskem meddru-štvenem odboru planinskih društev. Sicer pa je bil 39-letni univerzitetni diplomirani inženir strojništva od leta 1998 zaposlen v poslovnem sistemu Alpos. Zadnjih deset let je delal na vodstvenih položajih v različnih delih podjetja Alpos, nazadnje je bil vodja razvoja v eni od hčerinskih podjetij, sodeloval pa je tudi v razvojno investicijskem konzorciju, ki uspešno črpa sredstva Evropskih razvojnih skladov. Na mesto generalnega sekretarja PZS je bil imenovan za dobo štirih let s šestmesečnim poskusnim delom. Novi generalni sekretar Planinske zveze Slovenije Matej Planko se je ob imenovanju zahvalil za zaupanje in smelo pogledal v prihodnost: »Na razpis za generalnega sekretarja sem se prijavil, ker vem, da lahko povežem dosedanje delo in poznavanje prostovoljnega planinstva z izkušnjami, ki sem jih pridobil na sedanjem delovnem mestu, in ponudim planinski organizaciji nekaj pozitivnega. Skupaj z zaposlenimi v strokovni službi bomo nadgrajevali dosedanje delo in krovno organizacijo še bolj približali planinskim društvo in njihovim potrebam. Prav tako bomo v strokovnih službah dvignili nivo strokovnosti, da bomo kvaliteten servis vsem matičnim komisijam in odborom, ki delujejo pod okriljem Planinske zveze Slovenije. Čaka nas veliko dela pri ustvarjanju prepoznavnosti planinske zveze, ki vključuje 263 društev in preko 57.000 članov, pod njenim okriljem so vrhunski športniki, ki posegajo v sam svetovni vrh, na drugi strani pa razvejana mreža prostovoljnih planinskih društev skrbi za planinsko infrastrukturo, ki jo uporabljamo vsi. Zagotovo obstajajo še dodatne možnosti za pridobivanje sredstev iz razpisov, ki jih še nismo izkoristili. Tukaj je še trženje lastnih programov, predvsem planinskih edicij. Skratka, izzivov je veliko in se jih bom s sodelovanjem in angažiranjem vseh zaposlenih v strokovni službi Planinske zveze Slovenije zavzeto lotil. Še enkrat se zahvaljujem vsem članom UO PZS za enotno podporo. To zame pomeni še večjo odgovornost, a se veselim odprtega, ustvarjalnega in korektnega sodelovanja z vsemi.« Novemu generalnemu sekretarju PZS je po imenovanju prvi čestital predsednik PZS Bojan Rotovnik. foto Zdenka Mihelič Generalni sekretar PZS je od 31. marca2011 Matej Planko, foto Zdenka M ihelič OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 3 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Celostna grafična podoba (CGP) Tone Tomše Celostna grafična podoba (CGP) je izražanje podobe podjetja ali organizacije v vizualnem jeziku. Zato jo nekateri imenujejo tudi celostna vizualna identiteta (CVI). CGP Je prvi in najmočnejši element za prepoznavnost podjetja ali organizacije. Primarni elementi celostne grafične podobe so oblika in barva logotipa ali simbola, izbor barv, značilnih za podjetje ali organizacijo, izbor pisave, oblika žiga ali spominskih žigov, vizitke, oblika dopisne dokumentacije, spletne strani in podobno. Elementi celostne grafične podobe morajo biti oblikovani tako, da so primerni za najrazličnejšo uporabo. Treba jih je prikazati v različnih velikostih, uporabljati na izdelkih iz različnih materialov, tiskati z uporabo štirih barv in prikazati na računalniških zaslonih. Poleg dizajna simbola je treba upoštevati tudi izvedljivost tipografije, spremljajočih barv in različnih formatov. V naslednjih fazah je mogoče na podlagi osnovnih (primarnih) elementov izdelati tudi obliko reklamnih oglasov, brošur, katalogov, vabil, letakov, flyerjev, oblikovanje označevalnih in razpoznavnih tabel, zastav ... Glede na zunanjo razpoznavnost je pomembna izdelava enotnih oznak za majice, vetrovke, kape, kombinezone idr. Celostna grafična podoba gradi organizacijo ali podjetje. Gre za oblikovanje korpo-rativne identitete podjetja (organizacije), ki izraža strategijo, vizijo in poslanstvo ter utrjuje kulturo podjetja ali organizacije. Dodelana in profesionalna podoba organizacije prinaša dodano vrednost storitvam, prinaša prepoznavnost, ugled in konkurenčno prednost. Planinska zveza Slovenije s svojo več kot stoletno tradicijo si vsekakor zasluži, da je tudi v tem oziru prepoznavna. Zato je bil s strani vodstva PZS sprejet sklep o izdelavi CGP. Prvi osnutki CGP-ja so bili predstavljeni na 3. seji Upravnega odbora PZS, ki je bila 3. februarja 2011 v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Svečana predaja celotne grafične podobe PZS pa je bila v ponedeljek, 4. aprila 2011, v prostorih Planinske zveze Slovenije. Predaja Celostne grafične podobe PZS med avtorjem Zvonetom Kosoveljem in predsednikom PZS Bojanom Rotovnikom, foto Zdenka Mihelič PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, PLANINSKO DRUŠTVO LJUTOMER IN OBČINA LJUTOMER ob 60. obletnici ustanovitve Planinskega društva Ljutomer VABIJO VSE PLANINCE IN LJUBITELJE PLANINSTVA v soboto, 4. junija 2011, ob 11. uri, na Jeruzalem v Slovenskih goricah, kjer se bomo srečali na DNEVU SLOVENSKIH PLANINCEV 2011 SPOŠTOVANI PLANINCI IN LJUBITELJI PLANINSTVA! Čeprav smo v Panonskem svetu precej oddaljeni od hribov in gora, pa kljub temu naše planinsko društvo praznuje častitljivo obletnico. Ljubezen do gora je že davnega leta 1951 spodbudila zanesenjake, da so ustanovili Planinsko društvo Ljutomer. V tistih, že precej oddaljenih časih jim je uspelo opraviti kar nekaj »podvigov« - tako je godba na pihala igrala na vrhu Triglava. Planinska dejavnost od takrat ni nikoli zamrla in tudi »Prleki« radi in vztrajno zahajamo v gore. Po naši pokrajini poteka tudi nekaj planinskih transverzal, zato tudi Prleki trdimo, da smo zavzeti planinci. Vse to je razlog, da smo letos pripravili srečanje ob DNEVU SLOVENSKIH PLANINCEV prav v naši pokrajini. Veseli bomo, če se našega praznovanja udeležite in obiščete nekoliko »nižje« planinske poti, ki vas prav gotovo ne bodo pustile ravnodušne. PRIHOD: V naše kraje se lahko pripeljete z VLAKOM (priporočamo), avtobusom ali z osebnim prevozom. Pripravljene imamo štiri možnosti pristopa od izhodišč do cilja na Jeruzalemu. Predlagamo, da za sestop uporabite kakšno drugo različico. Podrobnejše informacije o vseh možnostih prihoda, parkiranja in odhoda najdete na spletni strani PD Ljutomer: http://pd-ljutomer.naspletu.com. Z vsakega izhodiščnega mesta (železniška postaja Pavlovci, železniška postaja Ivanjkovci, železniška postaja Mekotnjak, športna dvorana Ljutomer) je organiziran voden pohod s planinskim vodnikom. Odhod je ob 9. uri. Na pot se lahko podate tudi sami (zemljevidi so dostopni na spletni strani PD Ljutomer). PROGRAM: Osrednji program se prične ob 11. uri. Po uvodnih pozdravih in kulturnem programu bomo razvili tudi nov prapor Planinskega društva Ljutomer, nato pa se bomo družili, poklepetali ter seveda okrepčali, dokler ne bo prišel čas odhoda. INFORMACIJE: Franc Slokan, 041/ 760 216. Podrobnejše informacije: spletna stran PD Ljutomer - http://pd-ljutomer.naspletu.com. PRIJAVA SKUPIN (do 1. junija 2011): Franc Slokan, tel.: 041/ 760 216, e-pošta: franc.slokan@siol.net 4 Nova knjiga Slovensko planinstvo V knjigi tudi še neobjavljene fotografije Zgodovino slovenskega planinstva so v preteklosti sicer sistematično in vestno popisovali številni planinci, ki so aktivno sodelovali v slovenskih planinskih organizacijah. Vpogled v planinsko dogajanje in preteklost pa številnim generacij am planincev skozi mesečne izdaje nudi tudi najstarejša še izhajajoča revija pri nas, Planinski vestnik. Kljub temu pa do danes še ni bilo vidnejšega prispevka zgodovinarjev na to tematiko. Na željo Planinske zveze Slovenije sta se tega podviga lotila zgodovinarja mlajše generacije Peter Mikša in Kornelija Ajlec. Tako nam monografija Slovensko planinstvo prvič ponuja pregled planinske preteklosti na Slovenskem skozi oči zgodovinarjev. V kronološkem sosledju sledi razvoju planinstva od prvih zabeleženih pristopov v slovenske gore preko številnih alpinističnih uspehov v svetovnih gorstvih, pa vse do odprtja Slovenskega planinskega muzeja leta 2010. Kot dodana vrednost jo dopolnjujejo kratke biografije vidnejših planincev in alpinistov, opisi pojmov in razlage posameznih dogodkov, predvsem pa bogato slikovno gradivo. Pisca sta se potrudila monografijo pripraviti tako, da je snov zanimiva za bralce, ki tematike ne poznajo, hkrati pa zahtevnejšim bralcem nudita obsežno zbirko koncentriranih podatkov in referenčnih opomb za nadaljnjo raziskavo. Glavni poudarek vsebine je na organiziranem planinstvu, saj je knjiga med drugim namenjena domači in tuji promociji največje krovne planinske organizacije pri nas - Planinske zveze Slovenije, zaradi česar je besedilo v celoti objavljeno dvojezično. Pregled je tako v prvi vrsti namenjen v protokolarne namene Planinske zveze Slovenije. Za lažje razumevanje posameznih dogodkov sta avtorja predvsem za tuje bralce razširila pregled na občo zgodovino slovenskega naroda in ozemlja od zgodnjega 19. stoletja dalje, kar je zapisano v posebnih razlagalnih odstavkih. V grobem je knjiga razdeljena na slovensko planinstvo pred drugo svetovno vojno ter obdobje po njej, skupno pa ima 27 poglavij. Kot že prej omenjeno, je knjiga bogato ilustrirana, saj ima kar 318 enot slikovnega gradiva poleg tega pa še 43 razlagalnih odstavkov. Pri tem pa je pomembno poudariti, da je kar nekaj slik sploh prvič objavljenih. Izid knjige: 4. maj 2011. mladi turisti, da se urijo v plezanju.«. (Vir: Razgled, slovenska družabna revija, 1927/28, št. 9, naslovnica.) OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 5 ENERGETSKI PARK PECA Stališče Planinske zveze Slovenije Janez Bizjak, načelnik Komisije za varstvo gorske narave PZS Bojan Rotovnik, predsednik PZS Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, je Planinska zveza Slovenije v skrbi za varovanje in ohranitev naravnega okolja podala svoje stališče glede predvidene gradnje vetrnih elektrarn v tako imenovanem Energetskem parku Peca. Po doslej znanih in dosegljivih podatkih je na avstrijski strani Pece predvidena gradnja tako imenovanega Energetskega parka Peca. Investitor in pobudnik je avstrijska firma Alpswind. Na vršnem grebenu Pece, na višini 2.000 metrov, je predvidenih šest vetrnih elektrarn - vetrnic na visokih stebrih. Investitor Alpswind utemeljuje gradnjo elektrarn z obljubami, da bodo zagotavljale oskrbo z električno energijo za 13.000 gospodinjstev na avstrijski strani Pece in za smučarske žičnice na Peci. Investitor ima podporo v deželni politiki, gradnjo energetskega parka pa podpirajo tudi občine in župani (!) na avstrijski strani. Ker imajo te občine že zadostno oskrbo z električno energijo iz obstoječe verige HE (sistem Kelag) na Dravi, je utemeljitev investitorja zavajajoča. Očitno gre za prikrivanje glavnega namena, to je hotenje po komercialnem izkoriščanju na račun grobih posegov v najvišje gore ne glede na škodljive, celo nepopravljive posledice. Ni nam znano, če je investitor že pridobil presojo vplivov na okolje, kar je v takih primerih predpisano tudi v avstrijski zakonodaji. Slovenska stran Pece je vklj učena v območje Natura 2000, v evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile države članice Evropske unije z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti. Peca je najpomembnejše območje zalog pitne vode za oskrbo številnih naselij na slovenski in avstrijski strani. Iz promocijskega gradiva je razvidno, da so vetrne elektrarne predvidene sredi tega strateško občutljivega vodnega območja. Velika gradbena dela, pogojena tudi z novimi dovoznimi cestami, in redno obratovanje vetrnih elektrarn, bi predstavljala stalno ogrožanje in nevarnost povzročitve nepopravljive ekološke škode za vodna zajetja pod Peco (stalna nevarnost nepredvidljivih in nekontroliranih izlitij različnih nevarnih tekočin). Občine na avstrijski strani so pri svoji podpori energetskemu parku na Peci najbrž prezrle dilemo: ali vetrne elektrarne za interese drugih ali oskrba s pitno vodo, ki bo vedno b olj drago cena in nenado -mestljiva. Menimo, da je oboje na Peci in pod njo nezdružljivo. Čeprav je gradnja energetskega parka predvidena le na avstrijski strani vršnega grebena Pece, bi njegovo delovanje škodljivo vplivalo tudi na razmere na slovenski strani. Zato Planinska zveza Slovenije odločno nasprotuje tej gradnji. Zagovarjamo stališče, da bi vsaj vrhove naših najvišjih gora, v tem primeru Pece, obvarovali pred tehnološkimi ter graditeljskimi posegi in jih ohranili v njihovi prvobitnosti. SKUPAJ SMO MOČNI Planinska zveza Slovenije bo sodelovala tudi z lovsko in ribiško zvezo Zdenka Mihelič Na povabilo predsednika PZS Bojana Rotovnika so se 4. aprila 2011 sestali predstavniki Lovske zveze Slovenije (LZS), Ribiške zveze Slovenije (RZS) in Planinske zveze Slovenije (PZS). Lovsko zvezo so zastopali njen predsednik Srečko Felix Krope, podpredsednik Lado Bradač in direktor strokovnih služb na Lovski zvezi Slovenije Srečko Žerjav. S strani ribiške zveze se je sestanka udeležil predsednik Borut Jerše, delegacijo planinske zveze s podpredsednikom Tonetom Tomšetom, z generalnim sekretarjem PZS Matejem Plankom in predstavnico PZS za odnose z javnostmi Zdenko Mihelič pa je vodil predsednik Bojan Rotovnik. Namen prvega skupnega sestanka je bil predstavitev zvez in ugotovitev skupnih stičnih točk, kjer bi lahko sodelovali v prihodnje, saj vse tri organizacije delujejo na prostovoljnem in naravovarstvenem področju. Na začetku so vse tri organizacij e predstavile svoje delovanje, strukturo, število članstva, glavne poudarke dela ter aktivnosti v letošnjem letu. Slovenska lovska organizacija ima približno 22.000 članov v 438 društvih (sem spadajo zveze, družine in društva), slovenska ribiška organizacija združuje 12.000 v 64 ribiških družinah po Sloveniji, in PZS nekaj več kot 57.000 članov v 263 planinskih društvih. Enotnega mnenja so si bili, da bi bili ob skupnem nastopanju ob perečih problemih ali predlogih lahko zelo močni, saj bi organizacije skupaj v tem primeru zastopale skoraj 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je zavidljivo število. Ribiška zveza v letošnjem letu praznuje 130-letnico organiziranega ribištva na Slovenskem. Tako 16. maja 2011 v Državnem svetu pripravljajo posvet na temo: Življenje vodi (Pojmovanj e vode kot življ enjskega prostora), kjer bo predstavljena problematika odnosa do voda v Sloveniji in primeri dobrih praks (kako vzpostaviti prvotne vodotoke, kako urediti prehodnost voda za vodne organizme itd.), pa kako kmetijstvo vpliva na vodo idr. Na koncu posveta bodo izoblikovani predlogi in pobude za izboljšanje stanja, ki bodo posredovani vladi, z njimi pa bo seznanjena tudi javnost. RZS bo povabila tudi druge nevladne organizacije, da podprejo te predloge. Predsednik Jerše pa je vse povabil še na osrednjo slovesnost ob njihovi visoki obletnici delovanja, ki bo 18. junija 2011 na Brdu pri Kranju. Predsednik RZS je poprosil planinsko zvezo tudi za pomoč pri posredovanju izkušenj glede vzpostavitve verificiranih programov za izobraževanj e ribiških vodičev. Lovska zveza, ki prav tako kot PZS in RZS, deluje na področju varovanja okolja, ima večkrat težave glede dojemanja lovca -ki na eni strani upleni žival, po drugi strani pa je varuh narave. Predsednik Krope je problematiko dobro razložil in pojasnil vse v zvezi z lovom in z naravovarstvenim vidikom. LZS ima tudi 2500 lovskih čuvajev, ki bi lahko prevzeli funkcijo naravovarstvenih nadzornikov, in - kot zanimivost - so edina lovska zveza na svetu, ki se trudijo, da bi lovili manjše število živali kot od njih zahtevajo na- i & W I Vi t «Tff Matej Planko, Tone Tomše, Srečko Žerjav, Bojan Rotovnik, Borut Jerše, Srečko Feliks Krope, Lado Bradač. FotoZdenka Mihelič 6 črtovalci. Sodelujejo tudi z nasprotniki lova, saj, pravijo, se od njih lahko veliko naučijo, in iščejo skupne rešitve (npr. glede zelenih mostov). Prav tako so povezani s Kinološko zvezo Slovenije, s katero so na sejmu Lov -Zagledani v naravo! podpisali sporazum o sodelovanju na področju varovanja narave. Predsednik Rotovnikje predstavil delovanje planinske organizacije, njene aktivnosti, organiziranost, podpredsednik Tomše pa tudi prizadevanja PZS glede varovanja gorske narave in okolja na splošno, protokole Alpske konvencije idr. Predsednik PZS je vse povabil na najvišji organ PZS, na Skupščino PZS, ki bo 7. maja 2011 v Kočevju. Po predstavitvah so ugotovili, da imajo zveze veliko skupnega in bi lahko sodelovali na več področjih. Predsednik PZS je izpostavil nekaj ključnih skupnih točk: • sodelovanje pri pripravi zakonodaje, ki se tiče varstva narave in okolje, • sodelovanje pri pripravi zakona o vožnji v naravnem okolju, • sodelovanje in skupne akcije v okviru Evropskega leta prostovoljstva, • izmenjava primerov dobrih praks s področja varovanja gozdov in voda; prav tako so videli, da bi bilo nekaj skupnih projektov v okviru uresničevanja protokolov Alpske konvencije. Dogovorili so se, da bodo za potrebo priprave zakona o vožnji v naravnem okolju ustanovili nevladno skupino, ki bi pripravila zakon. V skupini bi bilo 5 - 6 predstavnikov (iz vsake zveze in ostalih organizacij po eden do dva), pravno pomoč pa je skupini že zagotovil Pravno-informacijski center PIC. Do konca aprila oz. v začetku maja bo tako prvi sestanek predstavnikov vseh organizacij, zraven bi bil tudi PIC. Kar se tiče varovanja okolja je PZS v predlogu novega Statuta PZS predvidela tudi varuha gorske narave. Toda planinska zveza bi želela to zastaviti širše in po vzoru npr. Deželne vlade Tirolske pripraviti program varuha okolja, ki bi na državnem nivoju (skupaj s nadzorniki prostovoljci) preverjal skladnost posegov v naravo z zakonodajo. Na področju prostovoljstva, kjer je bil 3. februarja letos v Državnem zboru brez glasu proti sprejet Zakon o prostovoljstvu, so se tudi dogovorili, da bodo sodelovali, saj se bodo sedaj sprejemali pomembni podzakonski akti, kjer se bo potrebno aktivno vključevati. Generalne sekretarje se je zadolžilo, da si izmenjajo ideje zvez s poudarkom na varstvu narave. Sklenili so, da se bodo zveze enkrat letno srečevale na skupnem sestanku na ravni vodstev, da se naredi analiza in pregled sodelovanj a in zastavi načrte za naprej. Prav tako pa bi za ta sestanek vsaka zveza pripravila tudi npr. projekt, pri katerem pri potrebovala pomoč ostalih dveh zvez. Na podlagi 3., 20. in 22. člena Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest v strokovni službi PZS objavljamo prosto delovno mesto STROKOVNI DELAVEC (m/ž) Pogoji: - VI. - VII. stopnja strokovne izobrazbe (ekonomske, tehnične ali druge), - 3 leta delovnih izkušenj, - znanje vsaj enega tujega jezika , - obvladovanje dela z računalnikom (MS Office), - dobro poznavanje planinstva. Pričakovanja: - poznavanje dela za področje planinskih koč, poti in varstva gorske narave, - odgovornost za strokovno in učinkovito opravljeno delo, organiziranje, načrtovanje posameznega področja dela in dogodkov, - komunikativnost in korekten odnos do sodelavcev, članic PZS in drugih strank ter nosilcev funkcij PZS - aktivno sodelovanje v planinstvu: član planinskega društva, končano strokovno usposabljanje za katerokoli področje planinske dejavnosti, druge aktivnosti v planinstvu Glavne naloge strokovnega delavca: - pripravlja in predlaga delovni program in je odgovoren za njegovo pravočasno realizacijo, - pripravlja poročila, o izpolnjevanju programov dela komisij, sodeluje in servisira delo komisij, - zadolžen je za izvajanje sklepov, sprejetih na organih PZS, - pripravlja kandidature za pridobitev sredstev na javnih razpisih, ter ustrezno poroča, - pripravlja vsa potrebna poročila za potrebe PZS, za spletno stran in druge medije, - spremlja problematiko gospodarske dejavnosti v planinski organizaciji, - nudi strokovno pomoč planinskim društvom in po potrebi nudi informacije obiskovalcem, - izpolnjuje druge naloge s področja dela po nalogu predsednikov komisij in generalnega sekretarja. Delovno razmerje se sklepa za določen čas dveh let, s polnim delovnim časom in možnostjo podaljšanja. Poskusno delo traja 6 mesecev. Rok za prijavo je 15 dni po javni objavi v glasilu PZS »OBVESTILA PZS«. Vloge kandidatov, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev, nepopolne vloge in prepozno prispele prijave, se ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Kandidati naj pošljejo svoje pisne vloge z dokazili v zaprti ovojnici z oznako: »Ne odpiraj - vloga za prosto DM« na naslov: Planinska zveza Slovenije Dvorakova ulica 9 p. p. 214 1001 Ljubljana OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 7 Najvišje cene prenočevanja, določenih jedi in napitkov v planinskih kočah I. in II. kategorije v letu 2011 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 4. seji, 31. marca 2011, sprejel NAJVIŠJE CENE NOČITEV V PLANINSKIH KOČAH NOCNINE (najvišje con) Koče 1- hultgorJJi- Kote 11, kitf"orlji Člani (50% »ODlIlfl 1 Ničla ni Člani (50% popust) 1 Nečlani V trne ni vkljuccnji upora Iih postcljnint' v »nt Jr vključena up oralu posteljnine a) soba I - 4 postelje 12.W H* 24.M* 10,00€ 2 CAR - Clito Al [ji m Bdjs: Fnix 11;< CAP - Club Alpui Fiamais l.iitliliT^lfLn LAV - Liechtensteiner Al pen verein Luxrmhour° GAL ■ Gioujje Alpin LuMemlmir^sois Vdltt* H nt mila AC - Alpine Club SeTiiam zvez /združenj, ki imajo pravico uporabljati (nakupa) individualne zrtmikici za redjroatdto in «o njihovi člani prav laku upravičen Jo popusta pri prenočevanju: llriash Miuiitajn<:enn£ Cbunctl, American Alpine Cliž>, Club alpin Moneea&que, [Jansk UjeifUuh. Federacio Andoirana de Munlanyisroe. MountaiiKeniig Council of Inland Federaliou fianpaise montagre-escalade* in New £ca!aud Alpine Club. Dodatnih 10 % popusta, na člansko ceno, kar velja le na SKUPNIH LEŽIŠČIH, imajo • mladi člani P+O kategorije do dopolnjenega 15. leta starosti, • registrirani alpinisti, registrirani vodniki PZS, registrirani mentorji planinskih skupin, registrirani varuhi gorske narave, registrirani markacisti in registrirani gorski reševalci. Ugodnost za družine: pri prenočevanju dveh odraslih oseb ima otrok do 7. leta starosti prenočevanje brezplačno. Do brezplačnega prenočišča so upravičeni gorski reševalci in markacisti na akciji. Planinskim društvom priporočamo, da brezplačno prenočevanje na skupnih ležiščih omogočijo tudi vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene nočitev, dolžni pa so spoštovati 50 % popust pri prenočevanju članov (domačih in tujih) z veljavno planinsko izkaznico za tekoče leto. Dodatkov k navedenim cenam (ekološke takse, takse za obnovo koče ipd.), razen turistične takse za nečlane planinske organizacije, ni dovoljeno obračunavati. Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica. Predsednik PZS: Bojan Rotovnik 8 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji 4. seji, 31. marca 2011, sprejel NAJVIŠJE CENE DOLOČENIH JEDI IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH HRANA koif 1. k;iUL£i>ri|iL Koče II. kalcgoHJc a) emLotl&uca brez mesa 5,0 W 4»00€ b) enolončnica z mesom 6,5W 5,0fK' c) gtilai in segedm 7„00f 5,5fH' PIJAČA Ko t v 1. kjli^orijiL kote II. kjlcgorljt a) čaj 0.25 litra 1,S C b) voda i .5 litra 3,5 t 2.5f c) voda 0.5 lilra 2,0 € lt5t Vse ostale cene prehrane in pijač v planinskih kočah I. in II. kategorije, se oblikujejo prosto. Upravljavci planinskih koč III. kategorije samostojno oblikujejo cene hrane in pijače. Obiskovalcem, ki pri mizi v notranjih prostorih planinske koče uživajo le lastno prehrano (iz nahrbtnika) in hrane ali pijače v koči ne naročijo, se lahko zaračuna strošek uporabe in čiščenja v višini 1,00 € na osebo. V ceno te storitve je vključena tudi uporaba jedilnega pribora, krožnika in skodelice. Plačila tega stroška so oproščeni otroci kategorije P+O. Planinskim društvom priporočamo, da članom planinske organizacije s plačano članarino v tekočem letu v planinski koči I. in II. kategorije ponudijo eno toplo jed po znižani članski ceni. Cene in pogoji veljajo do sprejetja novih ali do preklica. Predsednik PZS: Bojan Rotovnik JUNIJSKI POSVETI ZA VODSTVA PLANINSKIH DRUŠTEV V A B I L O Planinska zveza Slovenije vas v mesecu juniju vabi na Posvete za vodstva planinskih društev, ki bodo v naslednjih krajih: - v Kranju, - v Slovenski Bistrici, - v Postojni in - v Krškem. Predvideni datumi posvetov: 7., 9., 14. in 16. j unij 2011. Točni datumi s točnimi lokacijami posvetov bodo znani do 15. maja 2011 in bodo objavljeni na spletni strani PZS ter preko e-pošte posredovani na vsa planinska društva. Udeležbo na posvetu si izberete po vaši želji in zmožnostih udeležbe. NAMEN posvetov je seznanitev vodstev planinskih društev z novostmi in koristnimi informacijami s področja pravnih zadev za društva, prostovoljstva, financiranja, pa tudi odnosov z javnostmi, članarine ter prenovljenih programov Ciciban planinec in Mladi planinec, prav tako pa je pomemben del posveta pretok informacij, pobud in vprašanj s strani društev na PZS. PROGRAM 1. V prvem delu posveta bodo predstavniki CNVOS-a predstavili: - pravne zadeve društev: v luči nevladnih organizacij nam bodo predstavili novi Statut PZS še z drugega zornega kota, uskladitev društvenih pravil z novim Statutom PZS, letos sprejeti Zakon o prostovoljstvu, kaj nam vse prinaša, kaj za nas, prostovoljce, in naša planinska društva sprejetje takega zakona pomeni in kako prilagoditi društvena pravila novemu Zakonu o prostovoljstvu. - financiranje društev: možnosti sodelovanja na javnih razpisih, na katere se lahko prijavimo, kako uspešno kandidirati itd; ob tem boste spoznali portal razpisi.info. Razložili bodo, kako pridobivamo sponzorska sredstva in donacije, kaj je pri tem pomembno, kako pristopiti k potencialnim donatorjem in sponzorjem, kdaj bomo uspešni, kaj so ključni momenti, česa vse pri sponzorstvih ne smemo pozabiti, na kaj paziti, kako se promovirati in skrbeti za stalen nabor sponzorjev. Predstavljena bo tudi donacije dohodnine. Kaj je CNVOS? CNVOS, Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, je mreža nevladnih organizacij, katere namen je krepitev nevladnih organizacij v Sloveniji, si prizadevati za njihov razvoj, povezovanje in sodelovanje ter doseganje pomembnejšega položaja v družbi. 2. V drugem delu posveta vam bomo predstavniki PZS predstavili: - osnove odnosov z javnostmi (predstavitev nove celostne grafične podobe PZS, delo z mediji, priprava novic, vabil, obvestil in sporočil za medije, pomembnost spletne strani in drugih sodobnih medijev, previdnost pri oglaševanju idr.), - predloge sprememb za članarino PZS v letu 2012, - prenovljena programa Ciciban planinec in Mladi planinec. 3. Tretji del posveta bo na voljo za vaša vprašanja, razprave in pobude. INFORMATIVNE PRIJAVE pošljite vsaj dva dni pred vašim izbranim posvetom na naslov Planinska zveza Slovenij e, Dvorakova ulica 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali preko e-pošte na naslov info@pzs.si (v zadevi navedite »Junijski posvet za vodstva PD«). OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 9 Planinske poti na razptju - sedijo: Marjan Kregar, moderator Borut Peršolja, Tone Tomše in Andrej Stritar, foto Zdenka Mihelič Generlaniskeretar PZSMatej Planko, predsednik PZS Bojan Rotovnik, moderatorka Zdenka Mihelič, Tomaž Willenpart in Anže Čokl, foto Danilo Sbrizaj Prijave so informativne zaradi zagotavljanja gradiv za vse udeležence. Predstavniki planinskih društev so seveda dobrodošli tudi, če se predhodno ne prijavijo (a v tem primeru, če bi gradiv na posvetu zmanjkalo, jim ga bomo naknadno poslali po pošti). V informativni prijavi navedite: kraj in datum, za katerega se prijavljate, število prijavljenih in PD, iz katerega prihajate. CENA: posvet je za predstavnike planinskih društev brezplačen. DODATNE INFORMACIJE: pisarna PZS - preko e-pošte info@pzs.si ali tel. 01/ 43 45 680. Lepo povabljeni! Predsednik PZS Bojan Rotovnik Okrogli mizi PZS na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale Zdenka Mihelič Od 10. - 14. aprila 2011 je v Cankarj evem domu v Ljubljani potekal že 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale, na katerem je Planinska zveza Slovenije prvič aktivno sodelovala tudi s svojimi spremljevalnimi dogodki. Pripravila je dve okrogli mizi Planinske poti na razpotju in Prednosti članstva v planinskem društvu, podelila je nagrado najboljšemu filmu, ki vzpodbuja dobro prakso v gorah, predstavljala pa se je tudi na stojnici s svojo dejavnostjo in prodajala edicije Planinske založbe. Na okrogli mizi PLANINSKE POTI NA RAZPOTJU, 11. aprila 2011, so sodelujoči Andrej Stritar, pomočnik odgovornega urednika Planinskega vestnika ter avtor in soavtor številnih vodnikov, gorski vodnik z mednarodno licenco IFMGA Marjan Kregar, podpredsednik PZS in dolgoletni načelnik Komisije za Planinske poti PZS Tone Tomše ter zbrano občinstvo pod moderatorstvom podpredsednika PZS Boruta Peršolje razpravljali o stanju planinskih poti, kaj je prinesel Zakon o planinskih poteh, ali je dosegel svoj namen, kako so s potmi zadovoljni, ali je potrebno označevanje in nadelava novih planinskih poti, kaj menijo o morebitni uvedbi ošte- vilčenja poti, kako so poti urejene v tujini, pa kako je z varnostjo na poteh in odgovornostjo itd. Spregovorili so tudi o prostem dostopu do gora, Andrej Stritar pa je izpostavil dejstvi, da se skozi urejenost planinskih poti zrcali generalni odnos do gora in da so planinske poti največje bogastvo PZS, ki ga uporabljajo prav vsi obiskovalci gora. Druga okrogla miza je bila PREDNOSTI ČLANSTVA V PLANINSKIH DRUŠTVIH, 13. aprila 2011, kjer so sodelovali predsednik PZS Bojan Rotovnik, predsednik največjega planinskega društva, PD Ljubljana - Matica, Tomaž Willenpart, generalni sekretar PZS Matej Planko (tudi predstavnik manjšega planinskega društva, PD Slivnica pri Celju, Anže Čokl, alpinist in alpinistični inštruktor, ljubitelj gora, a ni član planinske organizacije, ter zbrani obiskovalci. okroglo mizo po povezovala in vodila Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi. Beseda je tekla o sedanjem stanju članarine, kaj si člani in ostali želij o, kako j e z zavarovanj em doma in v tujini, o možnostih sodobnega plačevanja, pa kaj lahko veliko ali majhno planinsko društvo in PD nasploh ponudi svojim članom, kaj je bistvenega pri članstvu, katere prednosti so ljubiteljem gora pomembne in kako jih predstaviti, kakšne privlačne programe pripraviti, ali je uvedba premakljive članarine smiselna ... Gostje pa so iskali tudi rešitev v prihodnosti in podali osnovne usmeritve o članarini v prihodnje, strinjali so se, da je pomembna kvaliteta pred kvantiteto. Nagrada PZS filmu Voda, ki poganja kolo Planinska zveze Slovenije je na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale podelila tudi svojo nagrado, in sicer za najboljši film, ki vzpodbuja dobro prakso v gorah. Prejel jo je švicarski film Voda, ki poganja kolo (avtor Jean-François Amiguet) iz sklopa filmov o gorski naravi in kulturi. Komisijo Planinske zveze Slovenije so sestavljali Tina Di Batista, Dr. Milan Napru-dnik in predsednik komisije Jože Mihelič. Predlagani kriteriji za izbor zmagovalnega filma so bili: skladnost z Alpsko konvencijo, skladnost s Tirolsko deklaracijo o dobri praksi v gorah in skladnost z načeli, ki veljajo za zavarovana območja. Komisija PZS je takole zapisala v obrazložitev izbora najboljšega filma: »Film ustreza vsem navedenim kriterijem. Oživlja ga vseskozi odkrit, prijeten in neposreden domačebeseden monolog. F dogajanju, ki ga spremlja umirjeno razglabljanje, občutiš neslutene duhovne dimenzije v najboljši ma-niri modroslovja in, hkrati, časa, ki ga odlikuje osnovno načelo trajnosti: uporabljati in živeti, pa ne izrabiti.« 10 PZS na sejmu LOV - Zagledani v naravo! Zdenka Mihelič Pomurski sejem je v Gornji Radgoni od 15. do 17. aprila 2011 pripravil bienalni 7. mednarodni sejem lovstva in ribištva in kot novost 1. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi, skupaj sta se predstavljala pod imenom LOV - Zagledani v naravo! Sejma sta bila namenjena vsem ljubiteljem narave, ki so odprti za nova doživetja in spoznanja. Predstavljale so se krovne naravovarstvene organizacije in z njimi tudi Planinska zveza Slovenije. Planinska zveza Slovenije se je na sejmu predstavila s svojo pestro dejavnostjo od alpinizma, športnega plezanja, vodništva, planinskih poti, turnega kolesarjenja ... s poudarkom na mladih ter varovanju okolja, svetovala je o varnejšem gibanju v gorah, po sejemskih cenah je bil možen nakup edicij Planinske založbe; obiskovalce pa je strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi seznanil tudi z novim tematskim produktom, poimenovanim Top Hiking Alps in spletno aplikacijo GAEA+, ki bazira na ortofoto podlagi s celotnim katastrom planinskih poti, planinskimi kočami, heliodromi, plezališči itd. * Odkrijte najlepše planinske poti mmm • m L IELjP H Razstavni prostor PZS na sejmu LOV - Zagledani v naravo! Foto Matjaž Šerkezi POVABILO PLANINSKIM DRUŠTVOM ZA SODELOVANJE PRI IZVEDBI IZBRANIH AKTIVNOSTI PZS V LETU 2012 Planinska zveza Slovenije bo v letu 2012 izvedla več aktivnosti, pri katerih so lahko planinska društva organizator oz. soorganizator, in sicer bodo to: • Dan slovenskih planincev (praviloma prvo soboto v juniju), • Skupščina PZS (praviloma prvo soboto v maju), • štiri seje upravnega odbora (termini so okvirni in se lahko spremenijo): januar, marec, junij in oktober. Vabimo vsa zainteresirana planinska društva, da na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvorakova 9, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali e-naslov: info@pzs.si posredujete pisno kandidaturo za posamezno zgoraj navedeno aktivnost. Posamezno planinsko društvo lahko kandidira za organizacijo/soorganizacijo več aktivnosti. V pisni kandidaturi navedite: • kratko obrazložitev, zakaj vlagate kandidaturo (npr. obletnica društva, promocija kraja/ društva ...), • kaj ste kot organizatorji/soorganizatorji pripravljeni zagotoviti (npr. prostor, kulturni program, pogostitev, dodatne planinske aktivnosti, pomoč pri organizaciji ...), • kontaktno osebo (ime in priimek, telefon in el. pošta) za podrobnejše informacije in nadaljnje dogovore. Vaše pisne kandidature, prosim, pošljite do 31. maja 2011. Izbor organizatorjev/soorganizatorjev bo opravljen na junijski seji Upravnega odbora PZS. Vsi, ki boste vložili kandidature, boste o izboru pisno obveščeni. Predsednik PZS Bojan Rotovnik OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 11 DELO KOMISIJ PZS KOMISIJA ZA ODPRAVE V TUJA GORSTVA Makalu 2011 Zdenka Mihelič V ponedeljek, 4. aprila 2011, se je na pot odpravila mednarodna alpinistična odprava Makalu 2011, ki je organizirana v okviru Planinske zveze Slovenije. Odpravo, ki bo trajala do 2. junija 2011, sestavljajo štirje Slovenci, Rok Blagus (AO Ljubljana-Matica), Luka Lindič (AO Celje-Matica), Boris Lorenčič (AO APD Kozjak Maribor) in vodja odprave Marko Prezelj (AO Kamnik), in Američan Steve House. Spremljal jih bo ameriški zdravnik dr. Scott Boughton. Prvi osemtisočak za Slovence je bil ravno Makalu, s 8463 metri peti najvišji vrh sveta, na katerega so Slovenci prvič poskušali leta 1972 in na njem prvič stali leta 1975, ko sta se 6. oktobra po prvenstveni smeri v južni steni nanj povzpela Stane Belak - Šrauf in Marjan Manfreda - Marjon, v naslednjih petih dneh pa še Janko Ažman, Nejc Zaplotnik, Viki Grošelj, Ivč Kotnik in Janez Dovžan. Vse od takrat pa do danes se je gore lotilo le še troje slovenskih alpinistov (članov tujih odprav), vendar nikomur od teh ni uspelo doseči vrha. Možni cilji odprave: južna stena, zahodna stena, zahodni steber, običajni pristop na vrh - vse v alpskem slogu. Vsi člani odprave želijo splezati na vrh Makaluja, ki je izjemno drznih oblik s pretežno dobro kamnino in številnimi možnostmi za vzpone v alpskem slogu. Če jim bo vreme naklonjeno, bodo vsi poskusili linijo, ki bo v danih razmerah najbolj zanimiva. Načrtujejo vzpone v različnih smereh, najbolj ambiciozen vzpon pa bodo ob ugodnih razmerah poskusili opraviti preko zahodne stene. Kot je povedal vodja odprave Marko Prezelj, je bila zahodna stena že preplezana, a ne v alpskem slogu. »Za alpski slog je zahodna stena izziv. Naš načrt je plezati v alpskem slogu, brez fiksnih vrvi in brez dodatnega kisika. Slednje oboje je preživeto, ne gre skupaj z modernim alpinizmom, kjer se uporabi dodatni kisik le v medicinske, fiksne vrvi pa le v reševalne na- Makalu s svojo zahodno steno, foto Marko Prezelj SL2VI:NSfil P2&AL V LČ0NEM PLEZANJU LEDNO PLEZANJE Tura 2011 in državno prvenstvo v ednem plezanju Dejan Koren, AO Vipava V aprilu ( 8. - 10. 4. 2011) se je na Gradi-ški Turi odvijal plezalni vikend TURA 2011, ki ga že šesto leto zapored organiziralo Planinsko društvo Vipava. Vikend, namenjen vsem plezalnim navdušencem. V petek se je Tura začela s predavanjem Matica Obida, enega najperspektivnejših slovenskih alpinistov. V soboto dopoldne so potekale tekme za najmlajše (zbralo se je 71 tekmovalcev iz cele Slovenije), veliko so k uspešnosti pripomogli odlični navijači. Po popoldanskih kvalifikacijah za tekmo slovenskega pokala v lednem plezanju se je šest finalistov zvečer pomerilo v smeri, ki sta jo postavila Andrej Pečjak in Klemen Premrl. Z derezami na nogah in cepini v rokah ga je lahko premagal le Luka Kranjc, eden najboljših slovenskih plezalcev, iz Alpinističnega odseka Celje. Drugo mesto je zasedel domačin Dejan Koren, tretje pa Hrvat Aleksander Mataruga. Zvečer so udeleženci prisluhnili predavanju vrhunskega alpinista in gorskega vodnika Tomaža Jakofčiča. Novost letošnjega plezalnega vikenda pa je bila nedeljska tekma Adventure race. Na 38 km dolgo avanturo po pogorju Nanosa so se tekmovalci odpravili s karto in kompasom v roki, nato pa plezali, tekli, kolesarili, se preizkusili na spretnostnem poligonu, streljali z lokom in se poizkusili v prečenju razdalje na višini po vrvi. Med trinajstimi ekipami sta zmago slavila brata Marjan in Mitja Slejko iz Lokavca. REZULTATI: DRŽAVNO PRVENSTVO v lednem plezanju: Moški: 1. mesto: Luka Krajnc 2. mesto: Dejan Koren 3. Aleksander Mataruga Ženske: 1. mesto: Nastja Davidova 2. mesto: Tjaša Kosič 3. mesto: Nadja Kosič ADVENTURE RACE - TURA 2011 1. mesto: Marjan in Mitja Slejko (ekipa SLEJ-KO), 3:13:41 2. mesto: Klemen Udovič in Robert Pobežin (ekipa INERSPORT GENESIS), 3:16:20 3. mesto: Aleš Cunder in Boris Lepojič (ekipa NINJA TEAM), 3:40:44 12 KOMISIJA ZA ALPINIZEM Zbor alpinistov 2011 Za AO Rašica Tina Leskošek V soboto, 16. 4. 2011, je na Rašici že drugič potekal tradicionalni Zbor alpinistov. Za organizacijo je poskrbel Alpinistični odsek Rašica v sodelovanju s Črnuškim alpinističnim odsekom in Komisijo za alpinizem PZS. Zbralo se nas je preko 150 ljubiteljev vertikale, med katerimi so najprej potekali krvoločni boji na »slacklinu«, nato pa smo za pomiritev prisluhnili Nedi Podergajs, Nejcu Marčiču in Andreju Grmovšku, ki so nas s fotografijami in filmčki popeljali vsak v svoj svet plezanja, skal in divjine. Komisija za alpinizem je v soju sveč podelila priznanja novim alpinistom in alpinističnim inštruktorjem, potem pa je bil že čas za okrepčanje z joto. Sledila je alpinistična zabava, ki je trajala pozno v noč, za nekatere celo do jutra ... Namen Zbora alpinistov je bil tako dosežen - plezalci z različnih odsekov so se družili in zabavali, morda izvedeli tudi kaj novega, predvsem pa se je sklenilo ali utrdilo marsikatero prijateljstvo. Lepo je pogledati čez meje svojega odseka! Z vidika organizatorjev pa je bil dogodek lepa priložnost, da odsek stopi skupaj in s skupnimi močmi nekaj naredi. Nekaj slik z dogodka si lahko ogledate v GALERIJI AO RAŠICA. Iskrena zahvala vsem, ki ste pripomogli k izvedbi ter vsem, ki ste prišli in prispevali k pravem vzdušju! Upamo, da se naslednje leto vidimo v kakšnem drugem koncu Slovenije, nekaj se govori, da morda pod Krnom? ;) Srečno! V finalu vrvoboja zmagal Primož, foto arhiv AO Rašica KOMISIJA ZA TEKMOVALNO TURNO SMUČANJE Svetovni pokal v TTS, Zakopane -Kuhar 11. Zdenka Mihelič V soboto, 16. aprila 2011, se je v Zakopanih na Poljskem odvila še zadnja, zaključna tekma za Svetovni pokal v tekmovalnem turnem smučanju ISMF 2011. Na tekmi (na SP nastopajo samo individualno) je nastopil tudi naš reprezentant NEJC KUHAR in z odličnim 11. mestom dosegel svoj NAJVEČJI USPEH na tekmah svetovnega pokala v TTS. Prvič v zgodovini tekem Svetovnega pokala v tekmovalnem turnem smučanju ISMF je zaključna tekma potekala izven Alp. Tokrat so zgodovino pisali Poljaki, ki so pripravili tekmo v čudovitem okolju Narodnega parka Tatre (območje Kasprowy Wierch). Žal je lepši razgled tokrat preprečila megla. Nejc Kuhar je bil z uvrstitvijo zares zadovoljen, takole je zapisal: »Svetovni pokal sem zaključil na najboljši možen način, s svojo najboljšo uvrstitvijo doslej, 11. mestom. Pred tekmo si nisem mislil, da lahko posežem tako visoko, saj imam za seboj že ogromno tekem in sem pričakoval večjo utrujenost. Zgleda, da so ostali tekmovalci še bolj utrujeni, saj sem se boril celo za najboljšo deseterico. Na koncu mi je zmanjkalo res malo, saj sem za 7. mestom zaostal le 15sekund...« REZULTATI: moški 1. Damiano Lenzi (ITA), 1:05.17 2. William Mardion Bon (FRA), 1:05.53 3. Didier Blanc (FRA), 1:05.54 11. Nejc Kuhar (SLO) ženske 1. Mireia Miró Varela (ŠPA), 1:13.07 2. Nathalie Etzensperger (ŠVI), 1:20.01 3. Leatitia Rous (FRA), 1:20.37 SKUPNI VRSTNI RED Svetovnega pokala v TTS 2011 V letošnjem letu je bilo pet tekem za svetovni pokal v tekmovalnem turnem smučanj u ISMF, Nejc Kuhar se je udeležil štirih, od tega ima uvrstitve s treh tekem, saj je na eni tekmi zaradi padca odstopil. V skupnem seštevku je Nejčev rezultat glede na točke s treh tekem 21. mesto več kot dobro. Lani je bil Nej c skupno 27. Skupni zmagovalec je Španec Kilian Jornet Burgada, ki je bil danes peti, na drugo mesto pa se je pred Švicarjem Martinom Anthamattnom (danes četrti) zavihtel danes tudi drugouvrščeni William Bon Mardion iz Francije. moški 1. Kilian Jornet Burgada (ŠPA), 356 točk 2. William Bon Mardion (FRA), 343 3. Martin Anthamatten (ŠVI), 335 21. Nejc Kuhar (SLO), 91 ženske 1. Mireia Miró Varela (ŠPA), 400 točk 2. Leatitia Roux (FRA), 370, 3. Nathalie Etzensperger (ŠVI), 333 foto Stephan Mantler OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 13 MLADINSKA KOMISIJA SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE Planinska društva Primorske orientacijske lige in >aB«4 Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije / objavljajo javni razpis za Jf^p^l * SPOT - Trnovski gozd 2011 J? 21. in 22. maja 2011 KRAJ TEKMOVANJA: Območje občine: Ajdovščine KATEGORIJE: ZBIRNO MESTO in ZAČETEK TEKMOVANJA kategorija A: učenci do vključno 6. razreda osnovne šole kategorija B: učenci 7., 8. in 9. razreda osnovne šole kategorija C: mladina (od 1. letnika srednje šole do vključno 26. leta starosti) kategorija D: mlajši člani (starost 27 let in več) kategorija E: starejši člani (starost 40 let in več) kategorija F: družine (najmanj eden od staršev in otroci do vključno zadnjega razreda osnovne šole) kategorija G: lažja odprta kategorija H: težja odprta. Kategorija K: skupina turnih kolesarjev (2-4 člani) Kategorije C, D in H: sobota, 21. maj, ob 9:00 v Kovku (smer Col - Predmeja, cca 5km) Kategorije A, B, E, F, G, Z nedelja, 22. maj, ob 8:00 na parkirišču pod cerkvijo v Colu EKIPE: Ekipo sestavlja od tri do pet tekmovalcev in niso ločene po spolu. Ekipam s po dvema tekmovalcema organizator ne bo dovolil tekmovati. SPECIALNA oz. DODATNA ZNANJA: Gradivo bo objavljeno naknadno in bo dostopno na spletnih straneh http://mk.pzs.si/orientacija/spot/spot-2011 PODATKI O KARTI: Državna topografska karta DTK 25, merilo 1:25.000, leto izdaje 1998. Karto ekipe prevzamejo na startu. POSTOPEK PRIJAVE za kategorije A, B, C, D, E, F in K: Končne rezultate iz področnih planinskih orientacijskih lig posredujejo vodje področnih planinskih orientacijskih lig do vključno torka, 27. aprila 2011, na naslov Mladinske komisije PZS. Na SPOT se iz področnih planinskih orientacijskih lig iz vsake kategorije uvrstita ekipi prvih dveh društev, če pa v ligi tekmujejo v posamezni kategoriji ekipe vsaj šestih različnih društev, se na SPOT uvrsti tudi tretje uvrščena ekipa. Uvrščene ekipe bodo po pošti (elektronski pošti) dobile prijavnice, ki jih bo potrebno potrditi do sobote, 7. maja 2011. POSTOPEK PRIJAVE za odprti kategoriji G in H: V odprtih kategorijah lahko na SPOT-u sodelujejo ekipe vseh planinskih društev (ne glede na to ali so sodelovali na tekmovanjih v področnih planinskih orientacijskih ligah ali ne) ter drugih društev in organizacij. Za odprte kategorije se ekipa sama odloči, v katero kategorijo se bo prijavila. Starostnih omejitev ni. Ekipa lahko šteje od tri do pet članov. Rok za oddajo pisnih prijav je sobota, 7. maj 2011. NASLOV ZA PRIJAVE: Planinsko društvo Ajdovščina, Gregorčičeva c. 20 (p.p. 54), 5270 Ajdovščina; s pripisom ZA SPOT 2011 elektronska prijava: spotprimorska.2011@gmail.com STARTNINA (A, B, E, F in K): 20 €/ekipo STARTNINA (C in D): 32 €/ekipo STARTNINA (H in G): 35 €/ekipo 14 ODPOVED TEKMOVANJA: Tekmovanje poteka v vsakem vremenu, zato naj imajo ekipe v primeru slabše vremenske napovedi s seboj primerno zaščito pred vremenskimi vplivi. ZAKLJUČEK TEKMOVANJA: Predvidoma za vse kategorije v nedeljo, 22. maja 2011, do 17:00. MOŽNOST PREHRANE: Organizator bo ekipam v C, D in H kategorijah zagotovil čaj na cilju, preprosto večerjo in zajtrk, za vse ekipe pa okrepčilo ob prihodu na cilj. Na vsaj eni kontrolni točki na dnevni progi in na cilju bo tekmovalcem na voljo brezplačen čaj ali brezalkoholen napitek. PRENOČIŠČA (kategorije C, D in H): Za ekipe je organizirano brezplačno prenočišče, v planinski koči. Tekmovalci s seboj prinesejo spalno vrečo in spalno podlogo. (tekmovalci naj imajo lastno brisačo). OPREMA TEKMOVALCEV: Ekipe morajo biti primerno opremljene za gibanje po terenu ne glede na vremenske razmere. Vsem ekipam priporočamo planinsko obutev in športno-planinska oblačila, ki naj pokrivajo celo telo. Vsaka ekipa mora imeti s seboj tudi piščalko. POTREBNI TEHNIČNI in DRUGI PRIPOMOČKI (kategorije A, B, E, F in G): Za kategorije A, B, E, F in G: kompas, pisalo in piščalka. Za kategorije C, D in H: kompas, kotomer, šestilo, ravnilo, pisalo, kalkulator, piščalka in svetilka. Za kategorije K: kompas, kolo, veriga oz. Zaščita pred krajo, Prva pomoč PRAVILA: Tekmovanje bo potekalo po Pravilih za planinska orientacijska tekmovanja (Obvestila PZS, št. 9, oktober 2008). Pravila so bila dopolnjena 24. septembra 2008. IDENTIFIKACIJA TEKMOVALCEV: Vsi tekmovalci morajo imeti s seboj planinsko izkaznico s plačano članarino za leto 2011. Tekmovalci organizacij izven PZS morajo imeti s seboj dokument (članska izkaznica, osebna izkaznica ipd.) za preverjanje pravilnosti podatkov in identifikacijo (ime, priimek, starost). OPOZORILO: Organizacijski odbor SPOT 2011 bo dosledno upošteval 25. člen pravil in ob morebitnem kršenju diskvalificiral ekipo. DODATNE INFORMACIJE: Podrobnejše informacije bodo na voljo na spletnih straneh MK PZS in straneh PD Vipava. Vsem sodelujočim društvom oz. ekipam bodo te informacije poslane deset dni pred tekmovanjem po pošti. Vse dodatne informacije so na voljo po E-pošti spotprimorska.2011@gmail.com ali pri vodji tekmovanja Andrej Špacapan 031 446 101 in tehničnem vodji Pavel Makovec 031 440 467. VABLJENI ! Vodja tekmovanja Načelnik MK PZS Andrej Špacapan Rok Kovšca OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 15 VODNIŠKA KOMISIJA Planinska društva naprošamo, da vse morebitne pripombe in dopolnila na seznam pošljejo na naslov Vodniške komisije! Seznam registriranih vodnikov PZS v letu 2011 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 1 ADROVIC RASO 1955 INTEGRAL 2012 AB 69 BOKAVŠEK DOROTEJA 1985 PTUJ 2013 AB 2 ALBININI MARJETA 1977 RADOVLJICA 2012 2008 ABDG 70 BOKAVŠEK IZTOK 1977 PTUJ 2013 2013 ABCD 3 ALIČ BERNARD 1977 TRŽIČ 2013 A 71 BOKŠAN GORAZD 1965 CELJE 2013 2013 ABCDG 4 AMBROŽ CIRIL 1960 MAKS MEŠKO 0RM.2013 A 72 BOLJAT STANISLAVA 1947 TOLMIN 2012 2012 ABD 5 AMBROŽ RUDI 1950 RADLJE OB DRAVI 2013 2013 ABD 73 BOLTE-TURK MARJANA 1966 RADOVLJICA 2011 A 6 ANDREJC BRANKO 1949 DOLGA POT 2013 2013 AD 74 BONČINA KATARINA 1988 IDRIJA 2011 A 7 ANDREJC DRAGICA 1953 DOLGA POT 2013 2013 AD 75 BOROVNIK IVAN 1953 POLJČANE 2013 A 8 ANTOLIČ VLADIMIR 1948 VEČER 2012 AB 76 BORŠTNAR BOŠTJAN 1976 JANEZ TRDINA 2013 2013 ABD 9 APAT JOŽE 1962 RAVNE NA KOR. 2011 2011 ABD 77 BORŠTNER ANDREJA 1967 ZABUKOVICA 2013 A 10 APOTEKAR ALEŠ 1973 CELJE 2011 2011 ABD 78 BORUTA JURE 1949 ŽELEZNIČAR LJ. 2011 2004 AD 11 AREH PRIMOŽ 1968 SLOVENJ GRADEC 2011 2011 ABD 79 BOŽIČ DARKO 1965 NOVA GORICA 2011 2008 ABD 12 ARL CVETKA 1952 LOVRENC NA POH. 2013 AB 80 BOŽIČ JANKO 1964 PODNANOS 2012 A 13 ARNUŠKARMEN 1982 PTUJ 2011 A 81 BOŽIČ JURE 1959 ČRNUČE 2013 2013 ABD 14 AŠENBERGER SEBASTJAN 1980 GALICIJA 2012 AB 82 BRATOŽBRANKO 1948 SLAVNIK 2012 ABDG 15 AUGUSTINOVIČ FRANC 1941 TAM MARIBOR 2011 AB 83 BREČKO ANTON 1955 OPLOTNICA 2013 AB 16 AVGUŠTIN DARINKA 1958 LISCA 2011 A 84 BREČKO JURE 1981 RADEČE 2012 2012 ABD 17 AVGUŠTIN JANKO 1952 LISCA 2011 A 85 BREČKO PRIMOŽ 1979 OPLOTNICA 2013 AB 18 AŽMAN JANEZ 1952 KAMNIK 2012 2011 A - K 86 BREG MIRO 1953 VEČER 2012 2012 ABD 19 BABIČ STANE 1960 RIBNICA NA DOL. 2011 AB 87 BREGAR TADEJ 1981 RAŠICA 2012 2012 ABD 20 BAGAR NINA 1976 BLAGAJANA 2011 A 88 BREKIČ DUŠAN 1939 MEDVODE 2011 A 21 BAGARI ALEŠ 1968 RADOVLJICA 2011 2011 ABDG 89 BREŠAN MILENA 1956 TOLMIN 2012 2012 ABD 22 BAJT MARKO 1977 SOVODENJ 2013 A 90 BREZAVŠČEK MARICA 1945 IDRIJA 2011 A 23 BAJUK STANKO 1958 METLIKA 2012 2012 ABD 91 BREZOČNIK ALEŠ 1983 FRAM 2011 A 24 BAKŠIČ FRANČIŠEK 1954 POLOM 2012 2012 ABD 92 BREZOČNIK GREGOR 1974 FRAM 2012 AB 25 BALANT TEREZIJA 1968 JAKOBA ALJAŽA 2012 A 93 BREZOVAR BOJAN 1951 POLET ŠENTRUP. 2011 AB 26 BALAŽIČ NEJC 1987 ŽALEC. 2013 A 94 BREŽNIK IVAN 1950 GALICIJA 2012 2012 ABD 27 BALOH DRAGICA 1954 ZAGORJE 2011 2011 ABCD 95 BREŽNIK MIRAN 1976 CELJE 2011 A 28 BALOH JANEZ 1939 RADOVLJICA 2011 2011 ABDG 96 BRICL MARJETA 1957 KUM 2012 A 29 BANDELJ ANDREJ 1980 SEŽANA 2011 A 97 BRICMAN BRANKO 1958 VUZENICA-MUTA 2011 2011 ABD 30 BARAGA IRENA 1977 LJ. MATICA 2013 2013 ABDG 98 BRICMAN FRANC 1943 MISLINJA 2013 2013 ABD 31 BARBIČ TOMAŽ 1966 NOVA GORICA 2013 2011 ABD 99 BRICMAN LUCIJA 1959 VUZENICA-MUTA 2012 AB 32 BARL ANDREJA 1961 SLOVENJ GRADEC 2011 2011 ABD 100 BRIŠAR BOGDAN 1954 PODBRDO 2013 2013 ABD 33 BASTL STANKA 1962 NAZARJE 2013 2013 AD 101 BRLOŽNIK IRENA 1947 VELENJE 2013 A 34 BAŠATADEJ 1982 NOVA GORICA 2013 A 102 BRODARIČ BRANKO 1961 METLIKA 2013 A 35 BAŠELJ ALOJZ 1953 ŠKOFJA LOKA 2012 2012 ABD 103 BRSTILO TANJA 1981 OPD KOPER 2012 2012 ABD 36 BAŠKARAD MARIJA 1976 PTUJ 2011 A 104 BUČAR JOŽE 1944 POLET ŠENTRUP. 2011 2011 ABD 37 BEČAN ANŽEJ 1977 LOVRENC NA POH. 2012 2011 AD 105 BUKOVEC ZLATKA 1961 VRANSKO 2013 A 38 BENEDIČIČ VERONIKA 1957 ZA SELŠKO D. ŽEL. 2012 2012 ABD 106 BUKOVINSKI DARKO 1954 BREŽICE 2011 A 39 BENKOVIČ BOŠTJAN 1973 MATICA MUR. SOB. 2012 A 107 BURGAR TONE 1949 JANEZ TRDINA 2013 2013 ABD 40 BENKOVIČ IGNAC 1960 MATICA MUR. SOB. 2013 2013 ABD 108 BURJA URŠKA 1980 MORAVČE 2012 A 41 BERGANT FRANC 1946 INTEGRAL 2012 A 109 BURJAK MATEJ 1947 HORJUL 2011 A 42 BERGANT MARJETA 1953 KRKA NOVO MESTO 2011 A 110 BUTINAR IZTOK 1973 RATEČE PLANICA 2013 2013 ABDG 43 BERGELJ RUDI 1969 ŽIROVNICA 2011 AB 111 CAF VINKO 1937 RUŠE 2012 2012 ABD 44 BERGHAUS MAJNIK DAMJAN 1976 MAKS MESKO 2012 AB 112 CAR DRAGO 1957 RTV 2013 A 45 BERK FRANC 1957 VRELEC 2012 2012 ABD 113 CASAR BORUT 1955 LJUTOMER 2013 AB 46 BERKOVIČ BARBARA 1976 GRMADA 2012 AB 114 CEGLAR BORUT 1962 ZREČE 2011 AB 47 BERLEC BARBARA 1983 KAMNIK 2011 A 115 CEPEC TONE 1961 OŽBALT - KAPLA 2011 2011 ABD 48 BERLIČ ALEKSANDER 1984 PTUJ 2013 AB 116 CERAR IRENA 1970 DOMŽALE 2013 A 49 BERTONCELJ NIKO 1971 PRESER. PODPEČ 2011 A 117 CERAR MARJAN 1969 BLAGOVICA 2013 A 50 BIBIČ BREDA 1976 APD KOZJAK 2011 AB 118 CERAR MOJCA 1973 BLAGOVICA 2013 A 51 BIRSA ČRT 1984 ŽALEC. 2012 A 119 CERGOL BORIS 1950 OPD KOPER 2011 2011 ABD 52 BIRSA DIMITRIJ 1964 PTT LJUBLJANA 2012 2012 ABD 120 CERJAK IVAN 1953 ZABUKOVICA 2012 2010 ABD 53 BIRSA OSKAR 1955 NOVA GORICA 2011 A 121 CERKOVNIK RENATA 1985 BOHINJ-SREDJA VAS 2011 A 4 5 BIŠČAK MARKO 1960 POSTOJNA 2011 AB 122 CIGALE IVAN 1945 RAVNE NA KOR. 2013 2011 ABCDE 55 BIZILJ ERIKA 1964 RTV 2013 A 123 COTIČ BORUT 1960 LOVRENC NA POH. 2012 2011 ABD 56 BIZJAK VLASTA 1981 KAMNIK 2011 2011 ABDG 124 COTIČ URBAN 1990 LOVRENC NA POH. 2012 A 57 BIZJAN BARBARA 1973 ISKRA KRANJ 2013 A 125 CUDER DANILO 1951 TISA 2011 2011 ABD 58 BLATNIK LOTTI 1961 DOBROVLJE-BRAS . 2013 A 126 CUNJA IRENA 1970 SLAVNIK 2011 A 59 BLAZINŠEK MIROSLAV 1951 VOJNIK 2012 AB 127 CVETKO JOŽE 1957 DRAVA MARIBOR 2013 AB 60 BLAŽIČ BORIS 1958 POLJČANE 2013 2012 ABD 128 CVIKL ZDRAVKO 1958 VINSKA GORA 2013 A 61 BLAŽIČ DAMJAN 1981 FRAM 2012 A 129 CVITKOVIČ ROBERT 1966 ČRNOMELJ 2011 2011 ABD 62 BOBOVNIK JOŽEF 1960 FRAM 2013 2013 ABCDEGH 130 ČADEŽ DAMJANA 1964 CERKNO 2012 2012 ABD 63 BOBOVNIK VLASTA 1960 FRAM 2012 2012 ABD 131 ČADEŽ MILAN 1955 DOL PRI HRASTN. 2012 AB 64 BOGDAN ALOJZ 1936 MURA 2012 AB 132 ČAMPA BOŠTJAN 1968 RAŠICA 2013 A 65 BOHINC MATJAŽ 1970 POLOM 2012 AB 133 ČANŽEK VLADIMIR 1950 GRMADA 2013 AB 66 BOHINC SAŠA 1984 POLOM 2012 AB 134 ČAS ZDENKO 1959 SLOVENJ GRADEC 2013 A 67 BOJANOVIČ BORIS 1955 DRAVA MARIBOR 2012 A 135 ČATER MARJAN 1977 GRMADA 2011 2011 ABD 68 BOJANOVIČ SIMONA 1961 DRAVA MARIBOR 2011 A 136 ČEBUL TINA 1986 ŠOŠTANJ 2012 A 16 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 137 CEBULAR IVAN-JANEZ 1952 POLŽ 2012 AB 211 DVANAJSCAK STANISLAV 1952 BLAGAJANA 2011 AB 138 ČELAN DRAGO 1968 POHORJE ZG. P. 2012 A 212 EDER IVAN 1953 MARIBOR - MATICA 2013 2011 ABDG 139 ČELIK MILAN 1939 ISKRA KRANJ 2012 A 213 EDER MIHA 1981 POŠTE IN TEL. MB. 2013 2011 AD 140 ČERIN RAJMUND 1942 OPD KOPER 2013 2011 AD 214 EKART IRENA 1968 MIKLAVŽ 2013 A 141 ČERNEC CIRIL 1946 OJSTRICA 2011 AB 215 EKART STOJAN 1967 MIKLAVŽ 2013 A 142 ČERNIGOJ VALTER 1970 TOLMIN 2012 AB 216 ERDLEN ANDREJA 1963 POLJČANE 2012 A 143 ČERNJAVIČ JANKO 1962 GORNJI GRAD 2013 AB 217 ERJAVEC ALEŠ 1964 POLŽ 2012 AB 144 ČESNIK GREGOR 1972 PTT LJUBLJANA 2011 2011 ABD 218 ERJAVEC JOŽE 1958 BOC-KOSTRIVNICA 2013 A 145 ČEŠKA BLAŽ 1978 DOMŽALE 2011 2010 AD 219 ERŠTE ALOJZIJ 1949 BRICNIK MUTA 2012 A 146 ČEŠKA DAVID 1988 DOMŽALE 2012 A 220 FABIANI MARJAN 1942 KRIŽE 2012 A 147 ČEŠKA TADEJA 1967 DOMŽALE 2011 2010 ADG 221 FAJIČ KATJA 1974 ŽALEC. 2013 A 148 ČMER MITJA 1951 ZZV CELJE 2012 2012 ABD 222 FEKONJA ALBINA 1968 MISLINJA 2013 A 149 ČOH MIRAN 1966 OPLOTNICA 2013 2011 ABD 223 FENDE ALEŠ 1977 KRANJ 2012 A 150 ČOH STANKA 1969 OPLOTNICA 2013 2011 ABD 224 FENDE RAJKO 1960 KRANJ 2012 A 151 COP SENEKOVIC BREDA 1979 GORJE 2011 A 225 FERK FRANJA 1955 ZZV CELJE 2013 A 152 ČOTAR MIRANDA 1961 NOVA GORICA 2011 2011 ABD 226 FIGAR SIMON 1976 KOČEVJE 2012 2012 ABD 153 CREPINSEK MAKSIMILJAN 1963 KRKA NOVO MESTO 2011 A 227 FILIPIČ KATARINA 1943 CERKNO 2012 2012 ABD 154 ČREPINŠEK SILVO 1952 ŠEMPETER V SAV. 2013 A 228 FIRER FRANC 1969 BOC-KOSTRIVNICA 2013 AB 155 ČREPNJAK MOJCA 1960 TAM MARIBOR 2011 A 229 FLAJS JELKO GABRIJEL 1949 TOLMIN 2013 AB 156 ČREPNJAK VINKO 1960 TAM MARIBOR 2011 AB 230 FLORJANČIČ ALOJZ 1944 LISCA 2012 A 157 ČREŠNJEVEC JANKO 1973 LJUTOMER 2012 AB 231 FORJAN JOŽEF 1971 MATICA MUR. SOB. 2012 AB 158 ČREŠNJEVEC JOŽEF 1964 LJUTOMER 2012 AB 232 FRANK BORIS 1951 MARIBOR - MATICA 2013 2013 ABDG 159 ČRETNIK DUŠAN 1962 LIBOJE 2012 AB 233 FRANKOVIC FRANETIC MIRJAM 1953 SEŽANA 2011 AB 160 ČRETNIK FRANC 1938 LIBOJE 2012 AB 234 FRANTAR MARJETA 1980 RAŠICA 2011 2011 ABD 161 ČRNIČ VINKO 1956 BOVEC 2013 AB 235 FRAS MAJA 1975 LOVRENC NA POH. 2013 AB 162 ČUČEK DAVID 1980 PLANIKA MARIBOR 2011 A 236 FRIDL VLADIMIR 1962 PTUJ 2011 AB 163 ČUJEŽ MANCA 1985 SLIVNICA PRI CE. 2012 A 237 FROEBE MATEJ 1982 TRBOVLJE 2013 A 164 ČUK HERMINA 1952 KRIŽNA GORA 2011 2011 ABD 238 FROEBE TOM 1950 TRBOVLJE 2013 2012 ABCD 165 ČUK JURIJ 1955 KRIŽNA GORA 2011 2011 ABD 239 FUNA MAJA 1983 VIPAVA 2012 A 166 ČULK SILVA 1955 ZABUKOVICA 2011 AB 240 FURJAN IZIDOR 1989 PTUJ 2013 2012 ABD 167 ČULK SREČKO 1951 ZABUKOVICA 2011 AB 241 FURJAN JADRANKA 1954 ZZV CELJE 2013 A 168 DABIČ VIKTORIJA 1941 PTUJ 2011 A 242 FURLAN EDVIN 1960 SEŽANA 2011 AB 169 DAJČMAN MARJETA 1962 LJ. MATICA 2013 2013 ABD 243 FURMAN VIKTOR 1956 GALICIJA 2011 AB 170 DAJNKO JOŽEF 1959 PTUJ 2011 AB 244 FUŽIR SAŠA 1973 ČRNA 2013 AB 171 DAKSKOBLER JOŽEF 1953 PODBRDO 2011 2011 AD 245 FUŽIR SILVA 1947 ČRNA 2013 AB 172 DAUGUL ROMANA 1984 POŠTE IN TEL. CE. 2012 A 246 GABERŠČEK DAVORIN 1961 TOLMIN 2013 AB 173 DEBELJAK ŠPES ANITA 1976 DRAMLJE 2011 AB 247 GABERŠČEK NADA 1969 TOLMIN 2013 A 174 DEKLEVA VLADIMIR 1960 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013 A 248 GABERŠČIK DARINKA 1962 PTT LJUBLJANA 2011 2011 ABD 175 DEL FABRO TANJA 1986 VRELEC 2013 A 249 GABRIJEL FRANC 1962 POLET ŠENTRUP. 2013 A 176 DEL FABRO URŠKA 1983 VRELEC 2011 A 250 GAČNIK BOŠTJAN 1970 KRIM 2013 2011 ABCDG 177 DEMŠIČ ANTON 1935 TAM MARIBOR 2011 A 251 GALUN ALENKA 1968 JAKOBA ALJAŽA 2013 2013 ABD 178 DERŽIČ ANDREJ 1955 BREŽICE 2012 2012 ABD 252 GASIOR BOGOMIR 1952 VIDEM 2013 2013 ABD 179 DIMEC URBAN 1991 LISCA 2013 A 253 GATEJ LILIJANA 1962 PODBRDO 2013 2011 ABD 180 DIVJAK ANTONIJA 1960 HAKL 2013 A 254 GERMIČ BOŠTJAN 1966 LOVRENC NA POH. 2013 AB 181 DJUHERIČ HUSEIN 1950 VELENJE 2013 2013 ABD 255 GERMOVŠEK RUDOLF 1935 TESNILA TREBNJE 2012 A 182 DMITROVIČ NATAŠA 1948 RADOVLJICA 2012 A 256 GLAVNIK ALEŠ 1970 MARIBOR - MATICA 2011 2011 ABDG 183 DOBNIK JOŽEF 1953 BRICNIK MUTA 2012 2012 ABD 257 GLOBOČNIK PETER 1940 ISKRA KRANJ 2012 2012 ABD 184 DOBRAVC MIRAN 1963 ŠMARTNO OB PAKI 2013 A 258 GLODEŽ BOŠTJAN 1982 FRAM 2013 A 185 DOBRILA VINKO 1931 TAM MARIBOR 2011 AB 259 GOLC HERMINA 1968 PTUJ 2012 A 186 DOBRILA VOJKO 1954 SLAVNIK 2012 2012 ABD 260 GOLČMAN IGOR 1965 POŠTE IN TEL. CE. 2013 2013 ABDG 187 DOGŠA DRAGO 1957 APD KOZJAK 2011 A 261 GOLE KATJA 1984 GORNJI GRAD 2012 A 188 DOLENC IVANKA 1961 ŠKOFJA LOKA 2013 2013 ABD 262 GOLEŽ VALENTIN 1955 DRAMLJE 2011 2011 ABD 189 DOLENŠEK STANKO 1964 ISKRA KRANJ 2013 2012 ABDG 263 GOLJA MARJAN 1950 GORNJA RADGONA 2012 2012 ABD 190 DOLES CIRIL 1956 TESNILA TREBNJE 2012 AB 264 GOLJAT BORIS 1957 SLOVENJ GRADEC 2012 2012 ABD 191 DOLINAR BRANKO 1960 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 ABDG 265 GOLJAT DANIEL 1963 SLOVENJ GRADEC 2012 2012 ABD 192 DOLŠAK ŠPELA 1990 DONAČKA GORA 2011 A 266 GOLMAJER FRANC 1959 RADOVLJICA 2012 2012 ABCDG 193 DOMINC ANDREJA 1965 ČRNUČE 2012 A 267 GOLNAR TONE 1961 APD KOZJAK 2012 2012 ABCDEGH 194 DOMITROVIČ MILAN 1961 VELENJE 2013 2013 ABDG 268 GOLOB ALOJZ SLAVKO 1957 PTUJ 2011 2011 ABCD 195 DONŠA FRANC 1947 MURA 2013 A 269 GOLOB BOJAN 1968 NAZARJE 2013 2013 ABD 196 DRAB JOŽE 1962 LJ. MATICA 2012 2012 ABCDG 270 GOLOB MIRAN 1961 MARIBOR - MATICA 2013 A 197 DRAGOŠ MILENA 1968 ČRNOMELJ 2011 AB 271 GORENAK IRENA 1971 VOJNIK 2012 AB 198 DRAŠLER JANEZ 1960 PRESER. PODPEČ 2011 AB 272 GORENJAK VLADO 1963 SLOVENSKE KONJ. 2011 2011 ABD 199 DRČAR ANDRAŽ 1984 GORNJI GRAD 2011 A 273 GORIČANEC MIRAN 1967 VEVČE 2012 A 200 DREV JURIJ 1969 ŠOŠTANJ 2013 2013 ABD 274 GORJANC BOJAN 1963 POSTOJNA 2011 2011 ABDG 201 DRMOTAFRANC 1955 SOVODENJ 2013 A 275 GORJUP SIMON 1953 TOLMIN 2011 2011 ABD 202 DRMOTA JOŽEF 1953 SOVODENJ 2013 A 276 GORŠIČ MARKO 1951 PRESER. PODPEČ 2013 2012 ABD 203 DRNOVŠEK FERDINAND 1974 ZAGORJE 2012 A 277 GORŠIČ MATEJ 1974 PRESER. PODPEČ 2011 A 204 DRNOVŠEK MIRO 1946 TRBOVLJE 2011 AB 278 GOTLIB DEJAN 1981 JESENICE 2012 A 205 DROBNIC STERLE KATARINA 1976 BOHOR SENOVO 2011 A 279 GRABELJŠEK JASNA 1983 DOMŽALE 2011 A 206 DROŽINA MARIJAN 1963 SLAVNIK 2013 2013 ABD 280 GRABNAR DUŠKO 1973 LJ. MATICA 2013 2011 ABDG 207 DRUŽOVEC BRANKO 1971 HAKL 2013 2013 ABD 281 GRABRIJAN EDVARD 1975 LJ. MATICA 2011 2011 ABD 208 DRVARIČ EVGEN 1932 ŠOŠTANJ 2011 AB 282 GRAD DARJA 1962 ŠMARNA GORA 2012 AB 209 DULAR BRANKO 1972 BOHOR SENOVO 2012 A 283 GRAD JERNEJ 1956 DOMŽALE 2011 2011 ABD 210 DULAR ZORAN 1978 BOHOR SENOVO 2012 A 284 GRADIČ NINA 1978 SLIVNICA PRI CE. 2013 A OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 17 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 285 GRADISAR ERNEST 1966 VEVČE 2012 A 359 IVANETIČ KARMEN 1965 SEMIČ 2013 A 286 GRAPULIN TEJA 1978 DRAGO BREGAR 2011 A 360 JABLANŠCEK STANISLAV 1962 NOVA GORICA 2011 2011 ABD 287 GRAŠIČ JANEZ 1964 BOHINJ-SREDJA V. 2013 A 361 JAGAR TOMAŽ 1988 ŽALEC. 2012 A 288 GRAT MATEJA 1965 ŠMARJE PRI JELŠ. 2013 2013 ABD 362 JAKI STANISLAV 1935 PTT LJUBLJANA 2013 A 289 GREGORC BRANKO 1974 RUŠE 2013 A 363 JAKLIČ FRANC 1967 PODBRDO 2013 A 290 GREGORIČ MARKO 1969 BREŽICE 2011 AB 364 JAKLIČ GREGOR 1980 POLET ŠENTRUP. 2012 A 291 GREŠAK IRENA 1981 GRMADA 2012 A 365 JAKOFČIČ FRANC 1958 SEMIČ 2011 AB 292 GRETIČ JOŽEF 1969 VRELEC 2012 A 366 JAKOMINI STANISLAV 1962 SKALCA HOČE-SL. 2011 2011 ABD 293 GRIČAR FRANC 1952 ZAGORJE 2013 2013 ABCDEG 367 JALEN GAŠPER 1976 IMP LJUBLJANA 2012 2012 ABD 294 GRIL PRIMOŽ 1982 JESENICE 2011 AB 368 JANČIČ CVETO 1958 ZABUKOVICA 2011 2011 ABD 295 GRLICA ANDREJ 1986 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013 A 369 JANČIČ POLONA 1982 ZABUKOVICA 2011 AB 296 GRMEK ROBERT 1963 POLZELA 2011 A 370 JANTOLEK UROŠ 1965 KRKA NOVO MESTO 2013 AB 297 GROHAR MARIJA 1952 LJUBNO OB SAV. 2013 A 371 JANŽEK ALOJZ 1954 ŠENTJERNEJ 2013 AB 298 GROSMAN MARJAN 1950 ZREČE 2011 AB 372 JARC MARCO 1957 BENEČIJE 2012 AB 299 GROŠELJ ALOJZ 1953 ZAGORJE 2011 2011 ABD 373 JAZBEC LILIJANA 1958 DOMŽALE 2011 AB 300 GRUDNIK LUCIJA 1980 NAZARJE 2011 AB 374 JAZBEC MILAN 1955 DOMŽALE 2013 2011 ABCD 301 GRUDNIK PRIMOŽ 1985 ŠOŠTANJ 2013 A 375 JEGER GREGOR 1991 LOVRENC NA POH. 2012 A 302 GRUDNIK SANDI 1961 NAZARJE 2013 2013 ABD 376 JEGRIŠNIK JOŽICA 1953 POLZELA 2011 A 303 GRUJIČ PREDRAG 1959 GORNJA RADGONA 2013 2010 ABD 377 JEGRIŠNIK MIROSLAV 1950 POLZELA 2011 2011 ABD 304 GRUM FRANC 1955 VOJNIK 2013 A 378 JELEN ALEŠ 1978 MEDVODE 2012 2012 AD 305 GUGLETA MILAN 1956 PTT LJUBLJANA 2011 A 379 JELEN MARJANA 1947 MEDVODE 2013 A 306 GUID NIKOLA 1951 RUŠE 2011 AB 380 JELENC ROMAN 1966 ŠKOFJA LOKA 2012 AB 307 HABJAN ALEŠ 1982 BOHINJSKA BISTR. 2012 AB 381 JELERČIČ KRISTINA 1978 PODNANOS 2012 A 308 HABJAN MARKO 1970 LJ. MATICA 2012 2012 ABD 382 JELOVŠEK GABRIJEL 1941 DRAGO BREGAR 2013 A 309 HABJAN PAVEL 1954 ZA SELŠKO D. ŽEL. 2011 2011 ABD 383 JENIČ JOŽE 1955 METLIKA 2013 A 310 HABJAN VLADIMIR 1957 LJ. MATICA 2012 2012 ABCDE 384 JENSTERLE FRANČIŠKA 1958 GORJE 2011 A 311 HABJANIČ STOJAN 1958 MATICA MUR. SOB. 2011 A 385 JERAM MATEJ 1980 CERKNO 2013 A 312 HAFNER MATJAŽ 1979 ŠKOFJA LOKA 2011 2011 ABCDG 386 JERE ROBERT 1969 PTT LJUBLJANA 2012 2012 ABCDG 313 HALOŽAN GORAZD 1976 HAKL 2013 A 387 JEREB MIRAN 1953 KAMNIK 2011 2011 ABDG 314 HALOŽAN JANEZ 1948 HAKL 2013 2013 ABD 388 JEREBIC PAVEL 1951 MARIBOR - MATICA 2013 2011 ABDG 315 HARTMAN GORAZD 1968 RUŠE 2013 A 389 JEREBIC STANISLAV 1940 LITIJA 2012 A 316 HARTMAN IVAN 1951 SLOVENJ GRADEC 2013 2012 ABD 390 JEREBIČ SUZANA 1973 LJ. MATICA 2013 A 317 HARTMAN JOŽICA 1970 RUŠE 2013 A 391 JERIČ MARINKA 1961 MATICA MUR. SOB. 2012 AB 318 HARTMAN MATJAŽ 1971 FRAM 2013 A 392 JERMAN ALOJZ 1952 KAMNIK 2013 2013 ABD 319 HAŠAJ TOMAŽ 1980 MATICA MUR. SOB. 2011 A 393 JERMAN JANEZ 1956 ČRNOMELJ 2013 2013 ABDG 320 HAZNADAR URŠKA 1986 LOVRENC NA POH. 2011 A 394 JERMAN MILAN 1949 VRHNIKA 2013 A 321 HEBER ANDREJ 1979 DRAVOGRAD 2011 A 395 JERMAN SONJA 1962 ČRNOMELJ 2011 2011 ABD 322 HEDL BOŠTJAN 1973 PTUJ 2011 A 396 JERŠIČ RANKO 1970 DRAVA MARIBOR 2012 2012 ABD 323 HEINSCHKO VIKTORIJA 1959 LOVRENC NA POH. 2011 A 397 JERŠIČ ROBERT 1971 DRAVA MARIBOR 2012 2012 ABD 324 HENGHELMAN DANIEL 1967 PTUJ 2013 AB 398 JESENKO ANTON 1944 BREŽICE 2012 2012 ABD 325 HENIGMAN URŠKA 1978 GORNIK 2012 AB 399 JESIH BOŠTJAN 1968 MEDVODE 2012 AB 326 HERIČ JANEZ 1952 HAKL 2012 A 400 JEVŠNIK MILAN 1941 VIDEM 2012 2012 ABD 327 HERIČKO BORIS 1968 VEČER 2013 AB 401 JEŽ BARBARA 1978 PODNANOS 2012 A 328 HITER JOŽE 1962 BRICNIK MUTA 2013 2013 ABD 402 JOVANOVIČ SAŠO 1977 LITIJA 2011 A 329 HLADEN KSENIJA 1964 LJUTOMER 2013 A 403 JOZELJ DUŠAN 1966 LOGATEC 2013 AB 330 HLEBEC FRANCI 1973 VRHNIKA 2012 A 404 JUG BENJAMIN 1948 RUŠE 2012 AB 331 HOČEVAR TADEJ 1977 POLŽ 2013 AB 405 JUG MARIJAN 1943 LITIJA 2012 AB 332 HOČEVAR ŽAGER LIDIJA 1968 CELJE 2012 A 406 JUGOVIC SREČKO 1970 SATURNUS 2011 A 333 HOMAN ALOJZ 1951 ŠKOFJA LOKA 2012 AB 407 JUHART JOŽE 1971 RUŠE 2013 A 334 HORVAT MATEJ 1981 IMPOL SL. BISTR. 2011 AB 408 JUREJEVČIČ SANDI 1965 PTT LJUBLJANA 2011 2009 ABD 335 HOSTA MARJAN 1974 ŠENTJERNEJ 2013 2012 AD 409 JURGEC VILI 1958 CIRKULANE 2012 A 336 HOSTNIK SILVA 1961 ATOMSKE TOPLICE 2013 A 410 JURIČ MARKO 1957 LJ. MATICA 2011 2011 A - K 337 HRASTEL MIHA 1989 VELENJE 2011 A 411 JURŠE MARTIN 1976 RUŠE 2012 AB 338 HRASTNIK DANILO 1958 ŽELEZNIČAR MB. 2013 A 412 JURŠIČ JANKO 1987 MAKS MEŠKO ORM. 2013 A 339 HRIBAR ANTON 1964 BREŽICE 2011 AB 413 JURŠIČ MARKO 1988 MAKS MEŠKO ORM. 2013 A 340 HRIBAR JOŽE 1975 MISLINJA 2013 2013 ABD 414 JUS DRAGICA 1961 FRAM 2012 AB 341 HRIBERNIK JOŽE 1949 JANEZ TRDINA 2011 2011 ABD 415 JUVAN VESNA 1954 PRESER. PODPEČ 2011 A 342 HRIBERNIK TOMAŽ 1977 RUŠE 2012 A 416 KAC GORAZD 1974 VUZENICA-MUTA 2012 AB 343 HRIBERŠEK ALOJZ 1952 KUM 2012 ABD 417 KADIŠ FRANC 1964 DRAVOGRAD 2013 2013 ABCDG 344 HROVAT FRANCI 1967 KRIŽE 2012 AB 418 KADIŠ KATARINA 1972 IMP LJUBLJANA 2013 2013 ABCDEG 345 HRUŠOVAR BORIS 1966 VIDEM 2013 AB 419 KAISER IGNAC 1954 VUZENICA-MUTA 2013 2004 ABD 346 HUDEJ MIROSLAV 1964 ŠOŠTANJ 2012 AB 420 KAJBA ANICA 1965 ATOMSKE TOPLICE 2013 A 347 HUDELJA JOŽE 1956 ČRNOMELJ 2013 AB 421 KAJDIŽ DRAGO 1944 ŽIROVNICA 2011 A 348 IGERC FERDO 1930 RAVNE NA KOR. 2013 AB 422 KAJTNER LJUDMILA 1949 ZZV CELJE 2011 2011 AD 349 ILJAŽ BOJANA 1982 PTUJ 2012 A 423 KAMENŠEK JOŽE 1950 SLOVENSKE KONJ. 2013 2013 ABDG 350 ILOTIČ BRANKO 1965 POLŽ 2011 AB 424 KAMENŠEK VIDA 1951 SLOVENSKE KONJ. 2011 A 351 INTIHAR FRANC 1955 LITIJA 2012 A 425 KAPLAN BOŠTJAN 1967 DRAGO BREGAR 2011 2011 ABD 352 INTIHAR MARJAN 1972 RIBNICA NA DOL. 2013 AB 426 KAPUN BERTL 1947 ZREČE 2011 AB 353 IRGOLIČ METKA 1964 GRMADA 2012 2012 ABD 427 KARLOVČEC MARJAN 1956 VELENJE 2012 2012 ABDG 354 ISKRA MATIJA 1980 SLIVNICA PRI CE. 2013 A 428 KASTELEC MARTINA 1981 SNEŽNIK IL. BISTR. 2011 A 355 ISKRA STANISLAV 1934 ŽELEZNIČAR MB. 2012 AB 429 KASTELIC MARJAN 1974 ČRNOMELJ 2011 2011 ABD 356 ISKRA ZINKA 1934 ŽELEZNIČAR MB. 2013 A 430 KASTELIC MARTIN 1965 POLOM 2012 2012 ABD 357 IVANČIČ BOŠTJAN 1975 FRAM 2011 2011 ABDG 431 KAVČIČ ANA 1949 BLAGAJANA 2011 A 358 IVANČIČ SIMON 1971 TOLMIN 2013 AB 432 KAVČIČ ANDREJ 1976 BOHINJ-SREDJA V. 2011 A 18 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 433 KAVCIC ANTON 1947 BLAGAJANA 2011 AB 507 KOŠIR BOŽIDAR 1955 ZREČE 2011 AB 434 KAVČIČ IVO 1959 ŽIRI 2013 2013 ABD 508 KOŠIR DOMINIK 1958 MEDVODE 2012 A 435 KAVČIČ JANEZ 1945 VIDEM 2013 AB 509 KOŠIR IGOR 1964 BRICNIK MUTA 2012 A 436 KAVKLER LEOPOLD 1951 POLJČANE 2013 AB 510 KOŠIR IRENA 1985 LJ. MATICA 2013 A 437 KELBLANTON 1957 GORJE 2013 A 511 KOŠIR MATEVŽ 1929 KAMNIK 2011 A 438 KELNERIČ ALEKSANDER 1967 PTUJ 2013 2013 ABCDEG 512 KOTNIK BORIS 1969 ZREČE 2013 A 439 KEMPERLE FRANC 1954 KAMNIK 2013 2012 ABCD 513 KOTNIK BOŽO 1958 RIBNICA NA POH. 2013 2012 ABD 440 KENDA DARIJ 1954 TOLMIN 2012 2012 ABD 514 KOTNIK IVANA 1954 DRAVOGRAD 2011 2011 ABDG 441 KERLE BORIS 1976 BOHOR SENOVO 2012 A 515 KOTNIK JAKA 1981 DRAVOGRAD 2013 2011 ABDG 442 KEŠNAR ANA 1971 JANEZ TRDINA 2011 ABDG 516 KOTNIK MAKSIMILJAN 1955 DRAVOGRAD 2012 2012 ABDG 443 KEŠPERTFRANC 1958 MAJŠPERK 2012 AB 517 KOTNIK TADEJ 1979 NAZARJE 2013 A 444 KETE DANILO 1954 MISLINJA 2013 2013 ABD 518 KOTNIK VERONIKA 1958 RAVNE NA KOR. 2013 2013 ABD 445 KIRBIŠ MILAN 1955 MIKLAVŽ 2013 2011 ABD 519 KOTNIK VILJEM 1962 RAVNE NA KOR. 2013 2013 ABD 446 KLADNIK MATEJ 1985 GORNJI GRAD 2012 A 520 KOVAČEVIČ MIJO 1963 VELENJE 2013 2012 ABD 447 KLANČAR MARJAN 1951 ISKRA LJUBLJANA 2012 A 521 KOVAČIČ HUBERT 1941 PREVALJE 2012 AB 448 KLANČAR ROBERT 1965 BOHINJ-SREDJA V. 2011 AB 522 KOVAČIČ JANKO 1956 POLJČANE 2013 2012 ABD 449 KLEČ IGOR 1965 NOVA GORICA 2013 2011 ABD 523 KOVAČIČ MARIJA 1959 ŠMARNA GORA 2012 A 450 KLEMENČIČ MARJAN 1949 LAŠKO 2012 A 524 KOVAČIČ MARJAN 1955 ŠMARNA GORA 2011 AB 451 KLENC JOŽE 1945 KAMNIK 2012 2012 ABD 525 KOVAČIČ VILJEM 1958 LOČE 2013 2013 ABD 452 KMETECTEA 1977 DOLGA POT 2011 A 526 KOVŠCA ROK 1990 KRKA NOVO MESTO 2012 A 453 KNAPP MARTINA 1970 GALICIJA 2013 A 527 KOZAK ŠTEFAN 1960 MURA 2013 2013 ABD 454 KNAVS ANTON 1956 INSTALACIJA 2013 AB 528 KOZJAN JOŽE 1980 METLIKA 2012 2012 ABD 455 KNEZ JOŽE 1943 LJ. MATICA 2011 2011 ABD 529 KOZJEK ANDREJA 1976 HORJUL 2012 2012 ABD 456 KNEZ MARJAN 1968 CELJE 2013 A 530 KOZJEK URŠKA 1963 IMP LJUBLJANA 2012 AB 457 KOBAV MARJAN 1948 KAMNIK 2011 2011 ABD 531 KOZOLE BOŠTJAN 1975 BOHOR SENOVO 2013 A 458 KOBLAR STANKO 1961 TRŽIČ 2013 2012 ABD 532 KOZOROG KOŠUTA SANDRA 1978 TOLMIN 2012 2012 ABD 459 KOCBEK DARINKA 1948 MIKLAVŽ 2013 2011 ABD 533 KOŽELJ STEPIC MARINKA 1942 INTEGRAL 2013 2013 ABCD 460 KOCBEK FRANC 1949 MIKLAVŽ 2013 2011 ABD 534 KOŽELJNIK ZVONE 1965 VELENJE 2013 AB 461 KOCBEK MATEJ 1982 MIKLAVŽ 2011 A 535 KRAGELJ MATEJA 1978 KOBARID 2012 A 462 KOCBEK URŠKA 1987 FRAM 2012 A 536 KRAJGER KRISTJAN 1956 PREVALJE 2013 2012 ABD 463 KOCJANC IRENA 1976 BOHINJ-SREDJA V. 2011 A 537 KRALJ BOŠTJAN 1982 ONGER 2011 A 464 KOCJANC KLEMEN 1979 BOHINJ-SREDJA V. 2011 2011 ABDG 538 KRALJ IVAN 1955 POLJČANE 2012 A 465 KOCJANČIČ MARJAN 1959 MORAVČE 2012 A 539 KRALJ TINE 1988 ZAGORJE 2012 A 466 KOCJANČIČ ROMANA 1967 MERCATOR 2012 A 540 KRALJ TOMAŽ 1965 VINSKA GORA 2013 A 467 KOCMAN TOMAŽ 1982 ONGER 2011 A 541 KRAMAR DRAGO 1957 VIDEM 2013 2012 ABD 468 KODARIN KARMEN 1962 PIRAN 2013 A 542 KRAMBERGER DARINKA 1964 HAKL 2013 A 469 KODELE BENJAMIN 1982 VIPAVA 2012 AB 543 KRAMBERGER NATAŠA 1976 LJ. MATICA 2012 2012 ABD 470 KODELE BOGDAN 1962 AJDOVŠČINA 2012 A 544 KRANJC NEJC 1987 BOHOR SENOVO 2012 A 471 KODELJA BLAŽ 1984 AJDOVŠČINA 2011 AB 545 KRAPEŽ DEJAN 1990 RAŠICA 2011 A 472 KODERMACJOŠKO 1951 KOBARID 2011 2011 ABD 546 KRAŠEK JOŽEF 1957 LAŠKO 2013 AB 473 KOFLER GREGOR 1980 DOVJE-MOJSTRAN. 2012 2009 ABDG 547 KRAŠOVEC ANTON 1951 METLIKA 2013 A 474 KOKOL IDA 1964 HAKL 2012 A 548 KRAŠOVEC JANEZ 1982 VRHNIKA 2012 A 475 KOKOL MARJAN 1957 GORNJA RADGONA 2011 AB 549 KRAVANJA EDVIN 1962 BOVEC 2013 2005 ABD 476 KOKOLE LUČKA 1987 ZAGORJE 2012 A 550 KRAVANJA MARIJA 1970 BOVEC 2013 A 477 KOLAR BERNARD 1966 VRANSKO 2013 A 551 KRAVANJA ZDRAVKO 1961 BOVEC 2013 AB 478 KOLAR EDVARD 1949 MAKOLE 2011 AB 552 KRENKER STANE 1961 MISLINJA 2013 2012 AD 479 KOLAR JOŽICA 1955 MAKOLE 2013 2013 ABD 553 KRESNIK ANTON 1948 SATURNUS 2012 A 480 KOLENKO DOMN 1990 RAŠICA 2011 A 554 KREŠEVEC ANTON 1936 AJDOVŠČINA 2011 AB 481 KOLEŽNIK SIMON 1948 OŽBALT-KAPLA 2012 A 555 KRIČEJ BOGOMIR 1953 VUZENICA-MUTA 2012 AB 482 KOLMANIČ DARKO 1964 RUŠE 2013 2012 ABDG 556 KRIVEC STOJAN 1975 MEŽICA 2013 2013 ABD 483 KOLŠEK DAMJAN 1978 LAŠKO 2012 2012 ABD 557 KRIVOKAPIČ NEBOJŠA 1963 ŽALEC. 2011 A 484 KOLŠEK VASJA 1974 ŽALEC. 2011 A 558 KRIŽAN FRANC 1960 MURA 2013 A 485 KOMAC MATEJA 1981 PANORAMA 2013 2013 ABD 559 KRIŽANEC STANISLAV 1962 DOBROVLJE-BRAS. 2013 A 486 KOMPARA DUŠAN 1959 AJDOVŠČINA 2011 AB 560 KRNC MATEJ 1972 LITIJA 2012 2012 ABD 487 KOMPREJ IVAN 1934 PREVALJE 2013 2007 ABD 561 KROBAT ZVONKO 1968 ŠMARJE PRI JELŠ. 2012 A 488 KONCILJA AVGUST 1943 TRBOVLJE 2013 2012 ABD 562 KROPEC FRANC 1976 VITANJE 2013 2013 ABD 489 KONOVSEK JALEN ANDREJA 1978 ŠOŠTANJ 2012 2010 ABD 563 KRUŠNIK SLAVKO 1924 LJ. MATICA 2011 A 490 KOPREK FRANJO 1955 ŠKOFJA LOKA 2013 2013 ABD 564 KRVINA FRANCI 1951 RADOVLJICA 2012 A 491 KOPRIVŠEK MAJA 1981 LJ. MATICA 2011 2011 ADG 565 KRVINA JANEZ 1948 RADOVLJICA 2012 A 492 KOREN FRANC 1957 KOBARID 2012 A 566 KRZNAR ANDRAŽ 1982 GORNJI GRAD 2012 A 493 KORITNIK ROBERT 1976 GRMADA 2013 2013 ABD 567 KRŽAN FRANC 1952 BREŽICE 2012 2012 ABD 494 KOROŠEC BOGDAN 1966 IMPOL SL. BISTR. 2011 A 568 KRŽIČ SLAVKO 1969 CERKNICA 2011 AB 495 KOROŠEVIČ ELICA 1946 GORNJA RADGONA 2011 AB 569 KRŽIŠNIK VIKTOR 1957 SOVODENJ 2013 AB 496 KORPAR FRANC 1947 PTUJ 2013 2011 ABD 570 KUČIČ RAJKO 1961 ŽELEZNIČAR LJ. 2013 2013 ABD 497 KORŠIČ ALEŠ 1964 PTT LJUBLJANA 2013 2013 ABD 571 KUGONIČ JANEZ 1983 ŠOŠTANJ 2013 A 498 KORTNIK MATEJ 1975 ŠOŠTANJ 2013 2013 ABD 572 KUHAR JANEZ 1957 RAŠICA 2012 AB 499 KORŽE VLADKO 1958 ZZV CELJE 2013 2013 ABD 573 KUHAR NEDELKO 1957 SLOGA ROGATEC 2011 AB 500 KOS MILAN 1971 RADOVLJICA 2011 2010 ABDG 574 KUK FRANC 1961 SLOVENSKE KONJ. 2012 2011 ABD 501 KOS NEŽA 1984 ŽIROVNICA 2011 A 575 KUKANJA BORIS 1944 MATICA MUR. SOB. 2012 2011 ABD 502 KOSEC SEBASTJAN 1974 INSTALACIJA 2013 2011 ABDG 576 KUKOVEC MARIJAN 1959 MAKS MEŠKO ORM. 2011 2011 ABD 503 KOSI IVAN 1961 MARIBOR - MATICA 2011 2011 ABDG 577 KUMER FRANCI 1957 DOBROVLJE-BRAS. 2013 2011 ABD 504 KOSMAČIN TADEJ 1974 JAKOBA ALJAŽA 2011 2011 ABD 578 KUMER MARTIN 1969 POLET ŠENTRUP. 2012 2012 AD 505 KOSTELEC VERA 1956 METLIKA 2013 A 579 KUMER PETRA 1981 DOBROVLJE-BRAS. 2011 AB 506 KOŠIČ RAJKO 1963 MAKS MEŠKO ORM. 2013 A 580 KUMER TOMAŽ 1973 VINSKA GORA 2011 A OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 19 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 581 KUMER TRCEK MAJA 1981 DOBROVLJE-BRAS. 2013 AB 582 KUNČIČ MARKO 1975 KRKA NOVO MESTO 2013 A 583 KUNEJ MOJMIR 1953 OPD KOPER 2013 2013 ABD 584 KUNIČ ZDRAVKO 1956 ČRNOMELJ 2013 AB 585 KURALT ANDREJA 1948 MEDVODE 2013 2013 ABD 586 KUSTER DRAGOTIN 1960 HAKL 2013 2012 ABD 587 KUTIN GORAZD 1976 TOLMIN 2012 A 588 KUZMAN ANDREJ 1945 VELENJE 2011 AB 589 KUZMAN UROŠ 1984 VELENJE 2013 AB 590 KUŽEL IZTOK 1976 ŠKOFJA LOKA 2012 2012 ABD 591 LADINEK IVAN 1947 PLANIKA MARIBOR 2011 2011 ABD 592 LAMUT MIHA 1987 GRMADA 2013 A 593 LAMUT POLONA 1985 PTUJ 2012 A 594 LAMUT ŽELJKO 1960 GRMADA 2013 2013 ABD 595 LAPAJNE ANA 1981 IDRIJA 2011 A 596 LAPAJNE MIROSLAV 1954 IDRIJA 2011 AB 597 LAPANJA GORAZD 1981 CERKNO 2011 2011 ABD 598 LAPORNIK DAVID 1985 LAŠKO 2012 A 599 LAVRIČ LEON 1964 MORAVČE 2013 2001 ABD 600 LAVTAR ANTON 1951 KRIŽE 2012 AB 601 LAZAR BORIS 1946 PTT LJUBLJANA 2013 2012 ABD 602 LAZNIK JANKO 1956 ČRNA 2013 2012 ABD 603 LAZNIK SLAVICA 1954 ŠKOFJA LOKA 2012 2012 ABD 604 LAZNIK SREČKO 1943 TAM MARIBOR 2011 A 605 LEBAN MARINA 1964 PODBRDO 2013 2013 ABD 606 LEBAN TATJANA 1950 OPD KOPER 2013 AB 607 LEGAT JERNEJ 1982 DOVJE-MOJSTRAN. 2013 A 608 LEKŠE JOŽE 1970 LISCA 2011 A 609 LEMUT VLADIMIR 1944 AJDOVŠČINA 2011 AB 610 LENARŠIČ JANEZ 1943 INTEGRAL 2012 AB 611 LEPOŠA EDVARD 1955 POLJČANE 2013 2012 ABD 612 LESICA HEDVIKA 1962 NOVA GORICA 2011 A 613 LESJAK MARIJA 1947 VINSKA GORA 2011 A 614 LESKOVAR IVANA 1958 IMPOL SL. BISTR. 2011 AB 615 LESKOVŠEK MAJA 1981 TABOR 2011 A 616 LEŠNIK AMADEUS 1961 MARIBOR - MATICA 2012 2007 ABD 617 LEŠNIK STANISLAV 1939 BREZJE 2013 A 618 LEVART TOMAŽ 1970 SLOVENSKE KONJ. 2012 AB 619 LEVSTIK JANEZ 1952 LISCA 2011 A 620 LEVSTIK TEREZIJA 1956 KOČEVJE 2011 A 621 LIČEN ERIK 1988 NOVA GORICA 2011 A 622 LIČEN METOD 1973 NOVA GORICA 2012 2012 ABD 623 LIGETI LASZLO 1948 LENDAVA 2012 A 624 LIKEB MARTIN 1965 MERCATOR 2011 2011 ABD 625 LINDIČ IVAN 1958 GALICIJA 2011 AB 626 LINDIČ SAŠA 1951 KAMNIK 2012 2012 ABD 627 LIPIČ DRAGO 1955 HAKL 2013 2013 ABD 628 LIPOGLAVŠEK LEONIDA 1971 POSAVSKI ALP. K. 2012 AB 629 LIPOVŠEK IGOR 1969 ZABUKOVICA 2011 AB 630 LONČAR MATEJ 1980 HORJUL 2013 2012 ABD 631 LORBER ALBIN 1957 DONAČKA GORA 2012 AB 632 LORBER DANICA 1955 DONAČKA GORA 2012 A 633 LORBER ZORAN 1967 MARIBOR - MATICA 2011 AB 634 LORENCI LEOPOLDINA 1942 IMPOL SL. BISTR. 2013 A 635 LORENCI MATEVŽ 1939 IMPOL SL. BISTR. 2013 A 636 LORENCI ŠTEFAN 1943 IMPOL SL. BISTR. 2013 A 637 LORGER MARKO 1964 DRAMLJE 2011 2011 ABD 638 LUKANC BORIS - LUKA 1965 POŠTE IN TEL. CE. 2011 2011 ABD 639 LULIK ALEŠ 1965 POSTOJNA 2012 ADG 640 LUŠTREK VILI 1952 MEDVODE 2013 AB 641 LUZAR MARTIN 1964 KRKA NOVO MESTO 2013 2012 ABD 642 MAČEK KATJA 1990 ŠENTJOŠT 2013 A 643 MAČEK NINA 1983 ŽALEC. 2011 A 644 MAČEK SAŠO 1988 LIBOJE 2012 A 645 MADJAR JANEZ 1956 MATICA MUR. SOB. 2012 AB 646 MADON BORIS 1952 ŽIROVNICA 2013 2013 ABCDG 647 MAGAJNE MARIJA 1940 LJ. MATICA 2011 2011 ABD 648 MAHNIČ GAŠPER 1976 JANEZ TRDINA 2013 A 649 MAHORČIČ NEŽA 1979 NOVA GORICA 2011 A 650 MAJER GREGOR 1970 CELJE 2011 2011 ABD 651 MAKOVEC PAVEL 1981 VIPAVA 2012 AB 652 MALEŽIČ MATJAŽ 1958 DOBROVLJE BRASL. 2012 A 653 MALLY MARJAN 1950 POLJČANE 2013 2013 ABD 654 MARCOLA SIMON 1986 KOBARID 2013 A 655 MARČETA NATAŠA 1970 OPD KOPER 2013 2013 AD 656 MARHOLD RADISLAV 1976 GORNJA RADGONA 2011 2009 ABD 657 MARINČIČ BARBARA 1975 PRESER. PODPEC 2011 A 658 MARINČIČ SAŠO 1964 INTEGRAL 2011 2011 ABD 659 MARJETIČ BOŠTJAN 1969 BOHORSENOVO 2011 A 660 MARKEŽ LUKA 1975 JAVORNIK - KOR.B. 2011 2011 ABD 661 MARKO MARTIN 1965 VRANSKO 2013 AB 662 MARKOVIČ ANTON 1957 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 AD 663 MARKOVIČ MAJDA 1958 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 AD 664 MARKOVIČ BRANISLAV 1960 ŽELEZNIČAR LJ. 2012 2012 ABD 665 MARN JANKO 1969 PTT LJUBLJANA 2012 2012 ABCDG 666 MAROVT JOŽE 1950 DOBROVLJE-BRAS. 2012 2012 ABD 667 MAROVT NATALIJA 1975 DOBROVLJE-BRAS. 2013 2013 ABD 668 MARŠNJAK FRANC 1951 VELENJE 2013 2013 ABD 669 MARTINČIČ MARJETA 1961 TESNILA TREBNJE 2012 AB 670 MARTINČIČ TONE 1953 VIDEM 2011 A 671 MARUŠIČ ANTON 1946 ZREČE 2011 AB 672 MARZIDOVŠEK ALBERT 1945 ŽELEZNIČAR MB. 2012 2012 ABDG 673 MATIJEVC ANDREJA 1983 BREŽICE 2012 A 674 MATJAŠIČ IVAN 1962 GORNJA RADGONA 2013 A 675 MATJAŽ ŠTEFAN 1979 LJUBNO OB SAV. 2011 A 676 MAUKO BORUT 1979 GORNJA RADGONA 2012 A 677 MAVRI ANDREJ 1948 LAŠKO 2011 A 678 MAVRI MARKO 1983 LAŠKO 2012 A 679 MAVRIČ BOJAN 1962 VRANSKO 2013 A 680 MAVRIČ MATEJ 1988 NOVA GORICA 2013 A 681 MEDJA KLEMEN 1967 JESENICE 2012 2012 ABCDEGH 682 MEDJA ROK 1964 BOHINJ-SREDJA V. 2012 2012 ABDG 683 MEDVED BLAŽ 1988 KOBARID 2012 A 684 MEDVED JANEZ 1974 LITIJA 2012 AB 685 MEDVED MIRKO 1961 POLJČANE 2013 2010 ABD 686 MEDVEDŠEK MATJAŽ 1948 RTV 2011 AB 687 MEDVEŠEK JANKO 1952 VIDEM 2013 AB 688 MEGLIČ VLADKO 1956 SKALCA HOČE-SL. 2011 2010 ABD 689 MERMAL MARKO 1986 GORNJI GRAD 2012 A 690 MERTELJ SARA 1985 GOZD MARTULJK 2013 A 691 MESTNIK BRANKA 1964 VELENJE 2012 A 692 METLJAK DRAGO 1950 LJ. MATICA 2013 2012 ABD 693 MIHALIČ VERA 1959 GORNJA RADGONA 2011 A 694 MIHELIČ ZDENKA 1975 RIBNICA NA DOL. 2013 2013 ABD 695 MIHEV JANKO 1954 RADLJE OB DRAVI 2013 2013 ABDG 696 MIJATOVIČ URŠKA 1982 IDRIJA 2013 A 697 MIKEC TOMAŽ 1963 KRKA NOVO MESTO 2013 AB 698 MIKLAVC LUDVIK 1962 POŠTE IN TEL. CE. 2011 2011 ABD 699 MIKOLIČ RENALDO 1959 FRAM 2011 2011 ABD 700 MILOŠIČ ALBIN 1947 NAVEZA 2013 AB 701 MILOŠIČ DANILO 1951 NAVEZA 2012 2012 ABD 702 MILOŠIČ MARKO 1982 NAVEZA 2013 A 703 MIRKAC MATEJ 1987 PREVALJE 2011 A 704 MIRNIK ALENKA 1982 GRMADA 2013 AB 705 MIUC DUŠAN 1969 RUŠE 2012 A 706 MLAČ BINE 1944 VIHARNIK 2011 AB 707 MLINAR ANDREJ 1975 MEŽICA 2013 A 708 MLINAR MIRO 1945 CERKNICA 2012 AB 709 MLINAREVIČ ANTUN 1939 PTUJ 2013 A 710 MLINARIČ ANITA 1967 GORNJA RADGONA 2012 A 711 MLINARIČ MARIJA 1950 BREZJE 2013 A 712 MLINARIČ TONČEK 1964 GORNJA RADGONA 2011 AB 713 MOČILNIK IZIDOR 1971 PREVALJE 2011 2011 ABD 714 MOČNIK ROMAN 1949 PREVALJE 2012 2012 ABD 715 MOČNIK SILVIJ 1958 IDRIJA 2011 ADG 716 MODRIJAN URŠKA 1978 NOVA GORICA 2012 2012 ABD 717 MOHAR ANDREJ 1984 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013 A 718 MOHAR MAJA 1984 LITIJA 2011 2011 ABD 719 MOHAR MIHA 1988 LITIJA 2011 A 720 MOLE MARTINA 1990 HORJUL 2013 A 721 MOLE NIKOLAJ 1962 HORJUL 2013 2013 ADG 722 MOŠKRIČ MAJA 1974 LJ. MATICA 2011 2011 ABD 723 MOŽINA NINA 1983 DOVJE-MOJSTRAN. 2013 A 724 MOŽINA VLADO 1945 POŠTE IN TEL. MB. 2011 A 725 MRAK JERNEJ 1974 ŽIROVNICA 2013 2013 ABD 726 MRAK JOŽKO 1969 TOLMIN 2012 A 727 MRAKIČ BOGO 1944 VUZENICA-MUTA 2011 2011 ABD 728 MRAVLJAK TONČKA 1952 RAVNE NA KOR. 2013 2013 ABD 20 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 729 MUCIBABIC IRENA 1971 ONGER 2013 A 730 MUHIČ MIRAN 1961 RTV 2012 AB 731 MUNDA VIKTOR 1959 DRAVA MARIBOR 2013 2013 ABD 732 MURKO JOŽE 1933 TAM MARIBOR 2011 A 733 MURN SIMON 1971 TESNILA TREBNJE 2012 A 734 MUZELJ IVAN 1951 VOJNIK 2013 2013 ABD 735 NABERGOJ JURIJ 1955 VIPAVA 2011 2011 ABD 736 NAGLOST OTON 1958 VIPAVA 2011 2011 ABD 737 NAJMAJSTER SREČKO 1957 PALOMA 2011 AB 738 NARAKS FRANC KAROL 1947 ZABUKOVICA 2013 AB 739 NEDOG FRANC 1952 MARIBOR - MATICA 2012 2011 ABD 740 NEDOG SLAVICA 1968 MARIBOR - MATICA 2012 AB 741 NEMANIČ PETER 1980 METLIKA 2012 2012 AB 742 NERAT MATIJA 1983 LJUBNO OB SAV. 2013 2012 ABD 743 NOČ MIHA 1985 JESENICE 2013 2013 ABCDG 744 NORČIČ ARPAD 1969 MATICA MUR. SOB. 2012 AB 745 NOVAK ANDREJ 1986 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013 A 746 NOVAK MARIJA 1958 BREŽICE 2013 2013 ABD 747 NOVAK MOJCA 1977 VELENJE 2011 2008 ABD 748 NOVAK ROMAN 1963 VRHNIKA 2011 AB 749 NOVINŠEK MARKO 1968 ŠMARTNO OB PAKI 2011 2011 ABD 750 NOWAKK JURČEK 1963 MORAVČE 2012 AB 751 OBLAK MARJAN 1953 ŽIRI 2011 A 752 OBLAK PETER 1960 CELJE 2013 2013 ABD 753 OBRČ TEA 1964 LJ. MATICA 2012 2012 ABD 754 OBREZA FRANC 1944 KAMNIK 2012 2012 ABD 755 ODAR MOJCA 1981 BOHINJ-SREDJA V. 2011 2011 ABDG 756 OFAK VIDA 1955 KOČEVJE 2013 A 757 OGOREVC MATEJ 1987 DOMŽALE 2011 2011 ABD 758 OGRAJENŠEK IZIDOR 1962 MERCATOR 2011 2011 ABD 759 OGRIČ ANA 1974 ZAGORJE 2013 AB 760 OGRINC KATARINA 1971 LJ. MATICA 2013 AB 761 OLENIK MARJAN 1950 SEŽANA 2011 A 762 OMAN JANEZ 1952 JESENICE 2011 2011 ABD 763 OMAN JANEZ BRUNO 1947 ZZV CELJE 2011 AB 764 OMERZU DAMJAN 1985 BOHOR SENOVO 2012 A 765 ONIČ DRAGICA 1941 POLJČANE 2012 2012 ABD 766 ONIČ FRANČEK 1937 POLJČANE 2012 2012 ABD 767 ONIČ TOMAŽ 1975 POLJČANE 2012 AB 768 OPLOTNIK DANIJEL 1952 ZREČE 2012 2012 ABD 769 OPREŠNIK IGOR 1967 PLANIKA MARIBOR 2013 2013 ABD 770 OSOVNIKER BRANIMIR 1958 LOVRENC NA POH. 2013 A 771 OSTERMAN JANKO 1953 DOBROVLJE-BRAS. 2012 A 772 OSTRUH MARJAN 1967 NAZARJE 2013 2013 ABD 773 OŠLOVNIK BOŠTJAN 1975 LISCA 2011 AB 774 OZEBEK BARBARA 1978 RADOVLJICA 2011 A 5 7 7 OZIMIC NINA 1982 DRAVOGRAD 2013 2011 ABD 776 OŽBOLD ANTON 1952 KOČEVJE 2013 2013 ABD 777 OŽBOLT MATEJA 1984 SEŽANA 2011 A 778 PAČNIK FRANC 1928 LOVRENC NA POH. 2012 AB 779 PAGON DARJA 1975 RADOVLJICA 2012 A 780 PAGON MATEJ 1975 RADOVLJICA 2012 2012 ABDG 781 PAGON VINKO 1955 TOLMIN 2012 2011 ABD 782 PAHOVNIK ANDREJ 1984 GORNJI GRAD 2013 AB 783 PAHOVNIK FRANC 1958 GORNJI GRAD 2013 2013 AD 784 PAHOVNIK JANA 1958 GORNJI GRAD 2013 A 785 PAHOVNIK TANJA 1985 GORNJI GRAD 2013 A 786 PAJK MARJAN 1956 TESNILA TREBNJE 2011 2011 ABD 787 PALIR BERNARD 1957 POLZELA 2012 A 788 PAPEŽ DEJAN 1982 LJ. MATICA 2011 A 789 PAPLER MAJDA 1957 GOZD MARTULJK 2012 AB 790 PARADIŽ LOVRENC 1968 LOVRENC NA POH. 2011 A 791 PARTLIČ SREČKO 1965 PLANIKA MARIBOR 2012 A 792 PASAR PETER 1962 POSTE IN TEL. CE. 2013 2012 ABD 793 PAŠKULIN BORUT 1973 PTT LJUBLJANA 2011 2011 ABD 794 PATTY JOŽEF 1955 BREŽICE 2013 A 795 PAULIČ ANTON 1943 DOL PRI HRASTN. 2012 2009 ABD 796 PAVLIČ MILAN 1953 POLJČANE 2013 2012 ABD 797 PAVLIN JOŽE 1973 SEMIČ 2011 AB 798 PAVLIN SLAVICA 1949 LJ. MATICA 2013 2013 ABD 799 PAVŠEK MIHA 1965 ONGER 2012 2012 ABDG 800 PAVŠIČ BOŠTJAN 1976 IDRIJA 2011 A 801 PAVŠIČ MIHA 1979 SLOGA ROGATEC 2013 A 802 PAVŠIČ VALERIJA 1959 IDRIJA 2011 A 803 PEČAR VESNA 1957 SEŽANA 2011 A 804 PEČLIN PRIMOŽ 1969 VRHNIKA 2012 2012 ABD 805 PEČLIN TATJANA 1969 VRHNIKA 2012 2012 ABD 806 PEČNIK BOSTJAN 1981 LISCA 2012 2011 ABD 807 PEČNIK KATJA 1976 POLJČANE 2012 A 808 PEJOVNIK MAJA 1981 RTV 2013 A 809 PERETIN ALES 1973 FRAM 2013 2010 ABDG 810 PERKO GREGOR 1973 PRESER. PODPEČ 2011 A 811 PERKO JANA 1969 RAŠICA 2013 2013 ABD 812 PERPAR ROMAN 1968 TESNILA TREBNJE 2012 A 813 PERSE JOŽE 1941 KRKA NOVO MESTO 2011 AB 814 PERŠOLJA ALEŠ 1969 DOMŽALE 2012 AB 815 PERŠOLJA BORUT 1972 DOMŽALE 2012 2012 ABD 816 PERŠOLJA INGRID 1961 PTT LJUBLJANA 2011 2011 ABD 817 PERŠOLJA MATEJA 1976 DOMŽALE 2012 A 818 PETAUER BRANKO 1969 ŠENTJUR 2011 A 819 PETEK KLEMEN 1977 GORNJI GRAD 2013 2011 ABDG 820 PETEK MARTINA 1977 GORNJI GRAD 2012 A 821 PETEK MATJAŽ 1988 PTUJ 2013 A 822 PETELIN ROMAN 1960 RIBNICA NA DOL. 2012 2012 ABD 823 PETERNELJ MATJAŽ 1960 ŠKOFJA LOKA 2012 2012 ABD 824 PEVEC EMILIJ 1967 ONGER 2013 AB 825 PILKO MARIJA 1938 ŽELEZNIČAR MB. 2011 A 826 PINTARIČ GAŠPER 1976 BTC 2011 AB 827 PINTARIČ VINKO 1946 BTC 2011 2011 ABD 828 PIPAN DAMJAN 1984 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013 A 829 PIRC BREDA 1959 ISKRA KRANJ 2013 2013 ABDG 830 PIRNAT ŠPELA 1981 DOMŽALE 2011 A 831 PISAR VOJKO 1958 SLOVENJ GRADEC 2013 2013 ABD 832 PISTIVŠEK BARBARA 1982 GRMADA 2013 AB 833 PITAMIC ROJC BOJANA 1980 KOBARID 2012 2011 ABDG 834 PITAMIC VOJSKA JASMINA 1982 KOBARID 2012 2005 ADG 835 PLANINC MARJAN 1970 MAJSPERK 2013 AB 836 PLANKO MATEJ 1972 SLIVNICA PRI CE. 2013 AB 837 PLANOVŠEK PRIMOŽ 1973 REČICA OB SAVINJI 2011 2011 ABD 838 PLENIČAR GALUN POLONA 1977 POLJČANE 2013 A 839 PLEŠEC MIROSLAV 1948 MEDVODE 2013 AB 840 PLEŠNIK TEJA 1984 VINSKA GORA 2011 A 841 PLEVNIK STANISLAV 1952 SLOVENJ GRADEC 2012 2012 ABD 842 PLOHL MITJA 1962 RUŠE 2013 2011 ABDG 843 PLUT DUŠAN 1973 SEMIČ 2011 AB 844 PLUT MARTIN 1960 SEMIČ 2013 A 845 POČERVINA ANDREJ 1968 INTEGRAL 2012 AB 846 PODERGAJS BENEDIKT 1953 VOJNIK 2012 AB 847 PODGRAJŠEK BOŠTJAN 1973 SLOVENSKE KONJ. 2011 AB 848 PODGRAJŠEK PETER 1968 ZREČE 2013 AB 849 PODJAVORŠEK MATJAŽ 1975 DOBROVLJE BRASL 2012 A 850 PODLESNIK NINA 1977 VIHARNIK 2011 AB 851 PODLESNIK STRNAD BARBARA 1974 KRIM 2012 A 852 PODLOGAR DUŠAN 1960 GORJE 2013 2008 ABDG 853 PODOBNIK ANICA 1972 CERKNO 2012 2012 ABD 854 PODOBNIK GABRIJEL 1958 CERKNO 2011 2011 ABD 855 PODPEČAN IVAN 1947 GALICIJA 2011 AB 856 PODRZAVNIK LUDVIK 1954 RADLJE OB DRAVI 2011 A 857 POGAČAR JANEZ 1952 KOMENDA 2011 2011 ABD 858 POGAČAR MIROSLAV 1959 RADOVLJICA 2013 A 859 POGAČNIK MATJAŽ 1972 PTT LJUBLJANA 2013 A 860 POGAČNIK MATKO 1937 RADOVLJICA 2012 A 861 POGAČNIK URŠA 1980 IMP LJUBLJANA 2013 AB 862 POLAVDER BOGOMIL 1956 ZABUKOVICA 2013 A 863 POLAVDER JANJA 1958 ZABUKOVICA 2012 A 864 POLJAK STANE 1961 ČRNOMELJ 2011 2011 ABD 865 POLLAK BOJAN 1943 KAMNIK 2013 2013 A - K 866 POLLAK MARIJA 1947 KAMNIK 2013 2013 ABD 867 POLUTNIK KARLO 1959 TRBOVLJE 2013 2012 ABD 868 POMPE ANDREJ 1984 VELENJE 2011 A 869 PONEBŠEK ROMAN 1969 LITIJA 2013 2011 ABD 870 PONIŽ RUPNIK ALEKSANDRA 1977 VIPAVA 2011 A 871 POSAVEC ROBERT 1968 KRIŽE 2013 2013 ABD 872 POSEGA VALENTINA 1963 POSTOJNA 2012 AB 873 POTISK JASNA 1983 PTUJ 2012 A 874 POTOČNIK BOGDAN 1970 MARIBOR - MATICA 2011 2011 ABD 875 POTOČNIK IRENA 1955 ŽALEC. 2011 A 876 POTOČNIK JOŽE 1954 ŽALEC. 2011 AB OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 21 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 877 POZNIC SIMON 1986 BOHOR SENOVO 2012 A 878 PRAH ANTON 1964 LISCA 2011 2010 ABDG 879 PRAH JOŽE 1963 LISCA 2011 2006 ABD 880 PRAH MARTA 1962 OŽBALT - KAPLA 2013 2013 ABD 881 PRAPROTNIK TOMI 1964 VELENJE 2012 2012 ABD 882 PRAŠNIKAR DUŠAN 1977 DOMŽALE 2011 2011 ABD 883 PRAZNIK JANEZ 1969 SLOVENJ GRADEC 2013 A 884 PREDOLNIK ZORAN 1967 ŠMARTNO OB PAKI 2011 2011 ABD 885 PREGELALEŠ 1975 LITIJA 2012 AB 886 PREGLAV ERNEST 1940 BRICNIK MUTA 2012 2012 ABD 887 PREGRAD JOŽE 1960 MARIBOR - MATICA 2011 AB 888 PRELOVŠEK JANJA 1982 LJ. MATICA 2012 A 889 PRELOVŠEK UROŠ 1967 ISKRA KRANJ 2013 2013 ABDG 890 PREMERL KATARINA 1947 INTEGRAL 2013 A 891 PREMERL MITJA 1944 INTEGRAL 2013 2010 ABD 892 PRETNAR JANEZ 1945 RADOVLJICA 2011 2011 ABD 893 PREZELJ GABRIJEL 1934 GRMADA 2011 2011 A - K 894 PRIMAR MARKO 1958 DOBROVLJE BRASL 2011 AB 895 PRIMC MIŠO 1962 GRMADA 2013 2013 ABD 896 PROGAR ANTON 1941 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 ABD 897 PROŠIČ ZLATKO 1968 PRESER. PODPEČ 2012 2012 ABCD 898 PRŠA DARKO 1985 MATICA MUR. SOB. 2013 A 899 PRŠA IGNAC 1956 MATICA MUR. SOB. 2012 2012 ABD 900 PŠENIČNIK DAMJAN 1978 SLOVENSKE KONJ. 2013 AB 901 PUCONJA MARTINA 1940 TAM MARIBOR 2012 A 902 PUCKO BORIS 1954 MARIBOR - MATICA 2013 A 903 PUČNIK LIDIJA 1959 SLOVENSKE KONJ. 2012 AB 904 PUGELJ ANICA 1955 VELENJE 2012 A 905 PULKO RADOVAN 1971 OBČINE KIDRIČEVO 2011 A 906 PUNGARTNIK SREČKO 1948 MARIBOR - MATICA 2011 2011 ABDG 907 PUNGERL OTO 1933 PLANIKA MARIBOR 2012 A 908 PURG ANTON 1943 PTUJ 2011 A 909 PURKART VILMA 1958 KOBARID 2012 A 910 PURKAT JANKO 1961 KRIM 2011 A 911 PURNAT DAVID 1983 GORNJI GRAD 2011 A 912 PURNAT ZDENKO 1975 GORNJI GRAD 2013 2013 ABDG 913 PUSTOTNIK BOJAN 1965 BLAGOVICA 2012 AB 914 RADEK TADEJA 1977 PTUJ 2013 A 915 RADOJČIČ MILAN 1959 VIDEM 2013 AB 916 RAIČIČ BARBARA 1974 OPD KOPER 2013 A 917 RAJAPAKSE JERINA DAMJAN 1980 RAŠICA 2013 A 918 RAJH FRANCI 1941 PLANIKA MARIBOR 2012 AB 919 RAJNER BRANKA 1960 KOČEVJE 2013 A 920 RAKUŠA ANDREJ 1978 MAKS MEŠKO ORM.2012 A 921 RAMŠAK PAJK JOŽICA 1970 RTV 2013 A 922 RAP LOVRO 1969 POLJČANE 2012 A 923 RATEJ JOŽEF KONRAD 1943 ŽELEZNIČAR CE. 2012 AB 924 RATEJ ZLATKO 1967 ŽELEZNIČAR CE. 2012 AB 925 RAUCH RUDOLF 1935 TOLMIN 2012 A 926 RAVNIK BOŠTJAN 1977 VRHNIKA 2012 2011 ABD 927 RAVNIKAR MATJAŽ 1957 KAMNIK 2012 A 928 REBERNAK BRANKA 1982 IMPOL SL. BISTR. 2011 A 929 REBERNIK MARJAN 1964 HAKL 2012 A 930 RECER ŠPELA 1971 MARIBOR - MATICA 2012 A 931 REČNIK-KRAJNC ILKA 1967 FRAM 2012 AB 932 REDNAK HERMAN 1942 INTEGRAL 2012 AB 933 REDNAK ROBIČ BARBARA 1968 BLAGAJANA 2011 A 934 REMIC JANA 1965 RADOVLJICA 2013 2013 ABD 935 REMS MARKO 1962 POHODNIK NM. 2011 A 936 RENČELJ DRAGO 1948 OŽBALT - KAPLA 2012 A 937 RENER OLGA 1947 KRIŽE 2013 AB 938 REPNIK PETER 1981 FRAM 2011 A 939 REPNIK SONJA 1950 VRHNIKA 2013 A 940 RESNIK MARJETA 1953 IMPOL SL. BISTR. 2011 A 941 RESNIK MIHELA 1977 IMPOL SL. BISTR. 2013 A 942 REZMAN IGOR 1969 ŠOŠTANJ 2013 AB 943 RIBIČ TEREZIJA 1954 VELENJE 2011 2011 ABD 944 RIGLER BORIS 1953 VRHNIKA 2013 A 945 RIGLER MATJAŽ 1979 VELIKE LAŠČE 2013 2013 ABD 946 RIHAR GREGOR 1971 HUDOURNIK 2011 2011 ABDG 947 RIHTARIČ IRENA 1968 SLOVENSKE KONJ. 2012 2011 ABD 948 RIJAVEC ANA MARIJA 1990 ŽALEC. 2013 A 949 RITONJA MIRAN 1961 PTUJ 2012 2012 ABD 950 RMAN NINA 1982 TESNILA TREBNJE 2013 2013 ABD 22 951 ROBIČ ANTON 1967 GOZD MARTULJK 2012 A 952 ROGELJ FRANCE 1964 ŠENTVID PRI STIČNI 2012 AB 953 ROJC BOGDAN 1947 SEŽANA 2011 2011 ABDG 954 ROJC IZTOK 1975 KOBARID 2011 2011 ABDG 955 ROJTEN JURE 1978 GORNJI GRAD 2012 A 956 ROSENSTEIN BOŠTJAN 1961 SLIVNICA PRI CE. 2011 A 957 ROŠKAR JOŽE 1972 HAKL 2013 AB 958 ROTOVNIK BOJAN 1976 ŠOŠTANJ 2012 2011 ABDG 959 ROTOVNIK JOŽE 1970 SLOVENJ GRADEC 2013 AB 960 ROZMAN BARBARA 1989 BOHINJSKA BISTR. 2011 A 961 ROŽIČ ALENKA 1975 TRŽIČ 2013 A 962 ROŽIČ ANDREJ 1978 BOHINJSKA BISTR. 2011 2011 ABDG 963 ROŽIČ JOŽEF 1943 TRŽIČ 2013 2013 ABCDG 964 ROŽIČ JOŽICA 1968 PALOMA 2011 A 965 ROŽMAN FRANC 1960 INSTALACIJA 2011 2011 ABCDEGH 966 RUČIGAJ KLEMEN 1975 ISKRA KRANJ 2012 AB 967 RUČIGAJ MARJAN JOŽEF 1948 ISKRA KRANJ 2011 2011 ABCDG 968 RUDOLF JANEZ 1958 LOGATEC 2012 2012 ABD 969 RUPAR MOJMIR 1963 LISCA 2012 2010 ABDG 970 RUPNIK IVAN 1956 CERKNO 2013 A 971 RUS JERNEJ 1952 LOGATEC 2013 A 972 RUSIMOVIČ TOMAŽ 1950 INTEGRAL 2012 AB 973 RUTAR INES 1978 IMP LJUBLJANA 2011 AB 974 RUŽIČ JOŽE 1943 MATICA MUR. SOB. 2012 AB 975 SAGADIN DAMIJAN 1977 FRAM 2013 2013 ABD 976 SAGADIN JANEZ 1953 FRAM 2012 2012 ABD 977 SAKELŠEKALENKA 1958 ISKRA LJUBLJANA 2013 2013 ABD 978 SAPAČ ŠTEFAN 1955 TRBOVLJE 2011 AB 979 SAVINEK DARJA 1961 TABOR 2013 A 980 SEDEJ BORIS 1964 IDRIJA 2011 A 981 SEDEVČIČ JOŽE 1957 NOVA GORICA 2013 2013 ABD 982 SEGULIN ZLATKO 1955 ŽELEZNIČAR LJ. 2013 2013 ABD 983 SELIGER BOGDAN 1953 HORJUL 2013 A 984 SELIŠKAR JANEZ 1960 IMP LJUBLJANA 2012 2012 ABD 985 SEMENIČ ANDREJA 1981 PODNANOS 2012 A 986 SEMPRIMOŽNIK ANDREJ 1971 VRANSKO 2011 A 987 SEMPRIMOŽNIK BOŠTJAN 1976VRANSKO 2011 A 988 SENICA JOŽE 1959 SLOVENJ GRADEC 2011 AB 989 SENICA VLASTA 1954 BRICNIK MUTA 2013 2012 ABD 990 SENIČ IGOR 1963 GALICIJA 2011 A 991 SERINI DIANA 1965 KRKA NOVO MESTO 2011 A 992 SIMERL MARKO 1954 VEČER 2012 AB 993 SIMŠIČ STANISLAV 1927 KAMNIK 2011 A 994 SIRK MILAN 1970 ŽELEZNIČAR LJ. 2011 A 995 SITAR ANTON 1943 VRANSKO 2013 AB 996 SKAZA GAŠPER 1988 VOJNIK 2011 A 997 SKAZA MARJAN 1948 VELENJE 2013 A 998 SKLEDAR RAFAEL 1951 APD KOZJAK 2011 A 999 SKOBE ROZALIJA 1947 KRKA NOVO MESTO 2012 2006 ABD 1000 SKOBE RUDOLF 1945 KRKA NOVO MESTO 2011 2011 ABCD 1001 SKOBERNE JAN 1951 ISKRA LJUBLJANA 2013 A 1002 SKOČIR LUKA 1983 DOMŽALE 2011 2010 ABD 1003 SKOK MIHA 1973 JANEZ TRDINA 2012 2009 ABDG 1004 SKUBIC RADOVAN 1953 ZAGORJE 2012 2012 ABD 1005 SKUTNIK ERVIN 1949 BRICNIK MUTA 2013 2012 ABD 1006 SLABE JANEZ 1941 LOGATEC 2013 A 1007 SLADIČ IGOR 1961 KRKA NOVO MESTO 2013 AB 1008 SLAK ANDREJ 1967 KAMNIK 2013 2013 ABCDG 1009 SLANC ANTON 1948 METLIKA 2013 A 1010 SLANIČ BORIS 1965 JAKOBA ALJAŽA 2012 2012 ABD 1011 SLATENŠEK ZLATKA 1956 POLJČANE 2012 A 1012 SLEMENŠEK MARTIN 1950 MERCATOR 2012 2012 ABD 1013 SLOKAN FRANC 1953 LJUTOMER 2012 AB 1014 SLOKAN VERA 1957 NAZARJE 2011 2011 ABD 1015 SLOKAR RAJKO 1936 NOVA GORICA 2013 A 1016 SLOVENEC MARTIN 1947 BREŽICE 2011 A 1017 SLOVŠA PETER 1969 HORJUL 2013 A 1018 SLUGA MOJCA 1983 GOZD MARTULJK 2013 A 1019 SMOGAVEC MARTINA 1971 OPLOTNICA 2012 2012 ABD 1020 SMOLEJ MIRAN 1954 MAJŠPERK 2013 AB 1021 SMREKAR VLADIMIR 1952 POSTOJNA 2012 2012 ABDG 1022 SMRTNIK SIMONA 1977 HORJUL 2011 A 1023 SMUKAVEC URŠKA 1979 BOHINJSKA BISTR. 2012 A 1024 SOBAN BOGOMIR 1953 AJDOVŠČINA 2012 A zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 1025 SOBOCAN BOJAN 1949 RAŠICA 2011 AB 1099 ŠTIFTAR MARJETA 1964 TISA 2013 A 1026 SODNIK ZORAN 1968 KOMENDA 2011 2011 ABD 1100 ŠTIGLIC MARTIN 1980 NAZARJE 2013 A 1027 SOKLIČ MLADEN 1959 DRAGO BREGAR 2012 AB 1101 ŠTOK ZORAN 1956 POLZELA 2013 2013 ABD 1028 SOKLIČ STANISLAV 1943 LJ. MATICA 2012 2012 ABDG 1102 ŠTOKAR FRANC 1954 POLOM 2012 2012 ABD 1029 SOMRAK FRANC 1949 KRKA NOVO MESTO 2013 AB 1103 ŠTOKAR ROBERT 1977 POLOM 2012 2012 ABD 1030 SONJAK KATJA 1973 RAVNE NA KOR. 2011 A 1104 ŠTROMAJER ALOJZ 1953 BREZJE 2013 A 1031 SORŠAK JAKA 1981 ČRNUČE 2011 A 1105 ŠTUBIČAR MILAN 1952 DRAVA MARIBOR 2012 2012 ABD 1032 SORŠAK MIHA 1984 ČRNUČE 2011 A 1106 ŠTUMBERGER JOŽE 1951 RUŠE 2012 AB 1033 SOTOŠEK JANKO 1963 LISCA 2011 2010 ABD 1107 ŠTUPARFRANC 1963 INSTALACIJA 2013 A 1034 STANONIK JOŽE 1939 ŠKOFJA LOKA 2013 2013 ABD 1108 ŠTURM IVAN 1948 AK SLOV. BISTR. 2012 ABCDE 1035 STAREŠINIČ STANISLAV 1954 ČRNOMELJ 2011 2011 ABD 1109 ŠUBIC ROBERT 1966 ŽIRI 2011 A 1036 STOPAR JANJA 1985 VELENJE 2012 A 1110 ŠULER MILAN 1955 SLOVENJ GRADEC 2013 A 1037 STOPAR SABINA 1979 ČRNOMELJ 2012 A 1111 ŠULIGOJ ALDO 1956 NOVA GORICA 2013 2009 ABD 1038 STRANŠČAK LADKA 1952 OPD KOPER 2013 2013 ABD 1112 TABERNIK KATJA 1947 KAMNIK 2013 2013 ABD 1039 STRAŠEK IVAN 1954 ŠMARJE PRI JELŠ. 2013 2013 ABD 1113 TAJNIK MARTIN 1945 MISLINJA 2013 2013 ABD 1040 STRAŽAR TOMAŽ 1961 DOBROVLJE BRASL.2012 2012 ABD 1114 TAJNIK MATEJA 1984 VELENJE 2011 A 1041 STRAŽAR TOMAŽ 1958 SATURNUS 2013 AB 1115 TALER LUKA 1978 RADOVLJICA 2012 AB 1042 STRAŽE IVAN 1940 ŽUSEM 2013 AB 1116 TARKUŠ MIRAN 1955 TAM MARIBOR 2013 2011 ABD 1043 STRMŠEK OLGA 1958 SKALCA HOČE-SL. 2013 A 1117 TAVČAR FRANC 1962 ŠKOFJA LOKA 2013 AB 1044 STRNAD MIRKO 1952 ŽELEZNIČAR MB. 2013 A 1118 TAVČER ALENKA 1966 ZABUKOVICA 2011 2011 ABD 1045 STRNAD PETER 1975 ŽELEZNIČAR MB. 2013 A 1119 TAVČER MITJA 1967 ŠEMPETER V SAV. 2011 AB 1046 STRNAD PODLESNIK BOŠTJAN 1963 KRIM 2012 A 1120 TEKAVEC RUŽA 1939 PTT LJUBLJANA 2011 2011 ABD 1047 STROPNIK VLADO 1958 ŠOŠTANJ 2013 AB 1121 TELBAN LOVRO 1957 SOVODENJ 2013 AB 1048 STRUNA MOJCA 1982 DRAGO BREGAR 2013 A 1122 TERGLAV ALOJZIJ ANTON 1940 PTT LJUBLJANA 2012 AB 1049 STRŽINAR ANDREJ 1982 VRHNIKA 2012 A 1123 TEŽAK JOŽEF 1935 POLJČANE 2013 A 1050 STUCHLY ANDREJ 1972 IMP LJUBLJANA 2011 2011 ABCD 1124 TODOROVIČ IRISLAV 1965 ŠKOFJA LOKA 2013 2013 ABD 1051 STUPAN DANIJELA 1969 DRAVA MARIBOR 2011 A 1125 TOMAN RAJKO 1971 SLOVENSKE KONJ. 2013 A 1052 SUŠNIK MANCA 1978 RADOVLJICA 2013 AB 1126 TOMAŽIN ALOJZ 1949 ŠKOFJA LOKA 2012 A 1053 SVENŠEK ANTON 1951 LISCA 2011 A 1127 TOMAŽIN POLONA 1975 RADOVLJICA 2012 AB 1054 SVET MARIJA MILENA 1967 ŠEMPETER V SAV. 2013 A 1128 TOMŠIČ ANDREJA 1965 LJ. MATICA 2013 2012 ABD 1055 ŠAČIRI DELIJA 1961 TISA 2013 2011 ABDG 1129 TOMŠIČ EDVARD 1964 VRHNIKA 2011 2011 ABD 1056 ŠAFRAN MARJAN 1953 MATICA MUR. SOB. 2012 A 1130 TOMŠIČ STANISLAV 1947 PTT LJUBLJANA 2013 2012 ABD 1057 ŠALAMON ANDREJ 1976 ATOMSKE TOPLICE 2013 A 1131 TOPLAK ROMAN 1959 GRMADA 2013 2013 ABD 1058 ŠALAMON CVETKA 1955 ATOMSKE TOPLICE 2012 A 1132 TOPOLČNIK ALOJZ 1946 IMPOL SL. BISTR. 2011 A 1059 ŠALAMON IVAN 1950 ATOMSKE TOPLICE 2012 AB 1133 TOŠ ALJA 1964 LJUBNO OB SAV. 2013 A 1060 ŠALEHAR ALOJZ 1963 TESNILA TREBNJE 2012 2012 ABD 1134 TOŠESKI BLAGOJA 1945 METLIKA 2013 A 1061 ŠAMPERL JOŽEF 1968 HAKL 2013 AB 1135 TOVŠAK CIRIL 1937 JAKOBA ALJAŽA 2011 2011 ABDG 1062 ŠARC TOMAŽ 1967 RAŠICA 2012 A 1136 TOVŠAK SLAVICA 1950 JAKOBA ALJAŽA 2011 AB 1063 ŠEBALJ MIKŠE ŠTEFANIJA 1954 CERKNICA 2011 AB 1137 TRAFELA FRANC 1966 HAKL 2012 A 1064 ŠEGA JOŽE 1963 IMPOL SL. BISTR. 2011 AB 1138 TRAMPUŠ NEŽA 1939 ŠKOFJA LOKA 2013 A 1065 ŠEGA VIKTORIJA 1965 SKALCA HOČE-SL. 2012 A 1139 TRAMPUŽ IVAN 1965 PTT LJUBLJANA 2013 2013 ABD 1066 ŠEHOVIČ GORAN 1964 PRESER. PODPEČ 2013 AB 1140 TRATAR ROMAN 1975 PTT LJUBLJANA 2013 2013 ABD 1067 ŠEMROV NEVA 1964 POSTOJNA 2013 A 1141 TRBOVC JAKOB 1952 DRAMLJE 2011 A 1068 ŠERE ZVONE 1951 DRAGO BREGAR 2013 A 1142 TRBOVC STANISLAV 1957 OJSTRICA 2011 AB 1069 ŠEST KSENJA 1962 JESENICE 2013 A 1143 TROBEC MATEJ 1983 SEŽANA 2013 A 1070 ŠEŠKO ANTON 1941 LISCA 2011 AB 1144 TROBEVŠEK TADEJ 1978 JANEZ TRDINA 2012 A 1071 ŠEŠKO VINKO 1937 LISCA 2011 2011 ABD 1145 TROBIŠ MOJCA 1982 VOJNIK 2011 A 1072 ŠILAK PETER 1979 PTUJ 2011 2011 ABD 1146 TROP BOGOMIR 1956 PREVALJE 2013 2013 ABD 1073 ŠILD FRANC 1965 SLOVENSKE KONJ. 2011 2011 ABD 1147 TROP PRIMOŽ 1973 PTUJ 2013 2013 ABCDEG 1074 ŠIMON DENIS 1975 MATICA MUR. SOB. 2013 2011 AD 1148 TROPE ANTON 1963 INTEGRAL 2012 AB 1075 ŠINKO FRANC 1954 GRMADA 2013 2013 ABD 1149 TRSTENJAK FRANC 1944 DRAVA MARIBOR 2013 2013 ABD 1076 ŠINKOVEC MILAN 1970 KOMENDA 2013 A 1150 TURKOVIČ TINA 1988 SNEŽNIK IL. BISTR. 2013 A 1077 ŠIP DUŠAN 1948 ŽALEC. 2011 AB 1151 TURNA ŠPELA 1985 POLŽ 2011 AB 1078 ŠKEDELJ RUDOLF 1953 SEMIČ 2013 A 1152 TURNŠEK ALEKSANDER 1963 ŽALEC. 2011 A 1079 ŠKERBINEK DANILO 1940 APD KOZJAK 2011 2011 A - K 1153 TURNŠEK DARINKA 1954 BOČ-KOSTRIVNICA 2012 A 1080 ŠKOF FRANC 1956 AVTOTEHNA 2013 AB 1154 TUŠEK IVAN 1941 MARIBOR - MATICA 2013 A 1081 ŠKOFLEK JANEZ 1957 DOBRNA 2011 AB 1155 ULAGA DARKO 1965 ŠEMPETER V SAV. 2011 AB 1082 ŠKOLC JOŽE 1959 VRHNIKA 2011 A 1156 ULE ŠTEFKA 1960 KOČEVJE 2013 2013 ABD 1083 ŠKORJA MARJETKA 1960 SLOVENJ GRADEC 2013 2013 ABD 1157 URAN VALENTINA 1970 ŠOŠTANJ 2012 2002 AD 1084 ŠKRILEC DARJA 1959 TISA 2012 AB 1158 URH ŠTEFKA 1944 ZABUKOVICA 2013 A 1085 ŠKRLJ JERICA 1949 BLAGAJANA 2011 A 1159 URLAVB IZTOK 1963 RUŠE 2013 2012 ABDG 1086 ŠKRLJ RAJKO 1947 BLAGAJANA 2011 AB 1160 URŠIČ JANEZ 1951 KOMENDA 2011 2011 ABD 1087 ŠKRUBEJ SLAVKO 1954 ZZV CELJE 2013 2013 ABD 1161 URŠIČ JOŽICA 1957 KOMENDA 2011 2011 ABD 1088 ŠLIBAR MATIJA 1979 JESENICE 2013 2013 ABDG 1162 URŠIČ MIROSLAV 1948 KAMNIK 2012 2012 ABD 1089 ŠMID GOJKO 1962 POŠTE IN TEL. CE. 2011 2011 AD 1163 UŽMAH SILVESTER 1960 SLIVNICA PRI CE. 2011 A 1090 ŠNUDERL MATEJ 1968 FRAM 2013 2010 ABD 1164 VADNAL IZABEL 1981 POSTOJNA 2013 2013 ABD 1091 ŠPANRING GVIDO 1967 POLJČANE 2012 AB 1165 VAHTER UROŠ 1968 SLOVENSKE KONJ. 2011 2011 ABD 1092 ŠPENDOV TONE 1963 ŽIROVNICA 2012 2012 ABD 1166 VALENČAK LIDIJA 1957 RUŠE 2013 A 1093 ŠTABUC IGOR 1967 TAM MARIBOR 2011 2011 ABD 1167 VALENČIČ MIROSLAV 1956 RUŠE 2012 AB 1094 ŠTALC DRAGICA 1958 KRIŽE 2013 2012 AD 1168 VALENTINČIČ JUDITA 1969 SATURNUS 2013 AB 1095 ŠTAMCAR PRIMOŽ 1977 TRŽIČ 2013 2013 ABD 1169 VALTL PETER 1964 BRICNIK MUTA 2013 2013 ABD 1096 ŠTENDLER MARTIN 1974 PODBRDO 2012 A 1170 VANER MAJA 1963 MARIBOR - MATICA 2013 ADG 1097 ŠTERBAN ANTON 1947 LAŠKO 2011 A 1171 VANIČ NUŠA 1984 BREŽICE 2011 AB 1098 ŠTERN JANEZ 1973 RAVNE NA KOR. 2011 A 1172 VARL JOŽE 1942 RADOVLJICA 2013 2013 ABD OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 23 zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija zap. priimek in ime rojen planinsko društvo kopna snežna kategorija 1173 VECKO RAJKO 1957 SLOVENJ GRADEC 2011 A 1174 VEHAR OBLAK MIHAELA 1966 ŽIRI 2013 2011 AD 1175 VERČKO IVAN 1955 BRICNIK MUTA 2012 2012 ABD 1176 VERHOVC TINA 1979 LISCA 2011 A 1177 VERK JANEZ 1976 POŠTE IN TEL. CE. 2012 A 1178 VERTELJ MATEJA 1980 LJ. MATICA 2013 2013 ABDG 1179 VERTIČ JANEZ 1951 PTUJ 2013 2013 ABD 1180 VERZELAK DANILO 1957 ŠMARTNO OB PAKI 2011 A 1181 VIDALI MARKO 1966 KRIŽE 2013 2013 ABD 1182 VIDALI MIHA 1980 DOMŽALE 2011 A 1183 VIDEC JOŽEF 1959 LAŠKO 2013 AB 1184 VIDIC KARIN 1964 RADOVLJICA 2011 A 1185 VIDIC MARA 1960 TOLMIN 2012 2012 ABD 1186 VIDMAJER ADI 1942 PREBOLD 2011 A 1187 VIDMAR BRANKO 1958 IDRIJA 2013 ABDG 1188 VIDMAR SREČKO 1952 AJDOVŠČINA 2011 A 1189 VIDOVIČ BORUT 1977 PTUJ 2013 2013 ABCD 1190 VIDOVIČ DEJAN 1974 PTUJ 2013 A 1191 VIDOVIČ JOŽE 1973 OBČINE KIDRIČEVO 2012 A 1192 VIDOVIČ UROŠ 1973 PTUJ 2011 2011 ABD 1193 VIDOVIČ VLASTA 1971 PTUJ 2011 2011 ABD 1194 VIHAR BOŠTJAN 1988 DRAVA MARIBOR 2011 A 1195 VILTUŽNIK VERONIKA 1960 PREVALJE 2012 2012 ABD 1196 VIMPOLŠEK MARTIN 1942 BREŽICE 2011 2011 ABD 1197 VINDIŠ POLONA 1983 PTUJ 2013 A 1198 VIRAG SONJA 1976 MATICA MUR. SOB. 2012 A 1199 VIRIJANT FRANC 1953 KOMENDA 2013 AB 1200 VITEZ IVICA 1956 TESNILA TREBNJE 2012 AB 1201 VITEZ MILOJKA 1955 TESNILA TREBNJE 2012 AB 1202 VNUK DAMIJAN 1976 HAKL 2013 AB 1203 VOBIČ STANKA 1958 FRAM 2012 AB 1204 VOBIČ ZORAN 1959 FRAM 2012 AB 1205 VODENIK MARKO 1962 ŽELEZNIČAR CE. 2011 A 1206 VODOPIVEC TINA 1983 NOVA GORICA 2011 AB 1207 VODUŠEK VINKO 1959 DRAMLJE 2011 2011 ABD 1208 VOGEL MARKO 1978 MEŽICA 2013 A 1209 VOGRINC MILAN 1957 GALICIJA 2011 AB 1210 VOGRINEC JOŽEFA 1965 PTUJ 2012 A 1211 VOK LIPOVŠEK MARIJA 1969 ZABUKOVICA 2013 A 1212 VOLK JERNEJ 1969 LJ. MATICA 2013 A 1213 VOLKAR JANEZ 1952 KAMNIK 2012 2012 ABDG 1214 VOLKAR TROBEVSEK MOJCA 1981 JANEZ TRDINA 2012 A 1215 VOLONTAR KLEMEN 1962 JESENICE 2013 2012 ABCDEGH 1216 VONČINA LIDIJA 1952 NOVA GORICA 2013 2006 ABD 1217 VOROŠ JANOŠ 1962 MATICA MUR. SOB. 2012 AB 1218 VOŠINEK DAVORIN 1965 POLJČANE 2012 A 1219 VOVK DANIJEL 1939 ŽELEZNIČAR CE. 2012 AB 1220 VRABIČ FILIP 1969 ŠOŠTANJ 2011 A 1221 VRAČKO FRANC 1958 LOVRENC NA POH. 2013 AB 1222 VRAČKO PRIMOŽ 1987 LOVRENC NA POH. 2012 2011 AD 1223 VRANKAR KATJA 1977 ZAGORJE 2012 A 1224 VRATANAR MIRAN 1955 RECICA OB SAVINJI2011 2011 ABD 1225 VRČKOVNIK MAJA 1987 LJUBNO OB SAV. 2012 AB 1226 VRČKOVNIK PETER 1973 ŠMARTNO OB PAKI 2012 2012 ABDG 1227 VREČEK JURE 1962 RADOVLJICA 2013 A 1228 VRHOVŠEK LEON 1971 FRAM 2012 2012 ABD 1229 ZADEL ALOJZ 1944 OPD KOPER 2011 2011 AD 1230 ZAJC DREJC 1986 CERKNO 2012 A 1231 ZAJC JANEZ 1935 TESNILA TREBNJE 2012 A 1232 ZAJC JOŽE 1962 MERCATOR 2013 2013 ABD 1233 ZAJEC MIHAEL 1950 SLOVENJ GRADEC 2012 2011 ABD 1234 ZAJEC ROBERT 1969 DOBROVLJE BRASL 2013 A 1235 ZALAR BIZJAK SONJA 1948 VRHNIKA 2013 2012 AD 1236 ZAVAŠNIK NIKA 1982 JANEZ TRDINA 2013 A 1237 ZAVERŠNIK EGIDIJ 1962 MISLINJA 2013 2007 ABD 1238 ZAVERŠNIK JOŽE 1963 MISLINJA 2013 2013 ABD 1239 ZAVOLOVŠEK MATEJ 1975 GORNJI GRAD 2013 A 1240 ZAVRŠNIK BOJAN 1966 ŽIROVNICA 2011 2011 ABD 1241 ZEBIČ ZLATKO 1952 LISCA 2011 2011 ABD 1242 ZELNIK ALOJZ 1934 ISKRA KRANJ 2012 A 1243 ZGAGA SREČKO 1967 PODBRDO 2013 A 1244 ZIDAR JANEZ 1956 ŠKOFJA LOKA 2013 A 1245 ZLATINEK STANISLAV 1959 RIBNICA NA POH. 2012 A 1246 ZMRZLIKAR PETER 1946 KOMENDA 2013 2013 ABD 1247 ZOREC MIROSLAV 1953 DOL PRI HRASTN. 2012 AB 1248 ZORKO ALENKA 1953 PTUJ 2011 A 1249 ZORKO JANKO 1960 ŠENTJUR 2013 AB 1250 ZUBIN ALDO 1951 OPD KOPER 2013 2011 ABD 1251 ZUPAN ALJAŽ 1988 LITIJA 2011 AB 1252 ZUPAN DOMEN 1974 RADOVLJICA 2011 A 1253 ZUPANC DARKA 1950 VELENJE 2012 A 1254 ZUPANC MIRO 1966 ZABUKOVICA 2011 AB 1255 ZUPANC PETER 1951 MISLINJA 2013 A 1256 ZUPANČIČ DAMJAN 1974 POLET ŠENTRUP. 2013 2013 ABD 1257 ZUPANČIČ DEJAN 1978 ZAGORJE 2013 A 1258 ZUPANČIČ PRIMOŽ 1974 RAŠICA 2011 2011 ABD 1259 ZUPANIČ JANEZ 1963 CIRKULANE 2012 A 1260 ŽAGAR DANIJEL 1982 BOVEC 2013 A 1261 ŽAGAR FRIDERIK 1942 SLIVNICA PRI CE. 2013 AB 1262 ŽAGAVEC IRENA 1953 DOBRNA 2013 A 1263 ŽIBRET DRAGICA 1975 ŠMARTNO OB PAKI 2011 A 1264 ŽIBRET KAREL 1951 ŠMARTNO OB PAKI 2012 AB 1265 ŽIST MAGDA 1943 VELENJE 2012 A 1266 ŽIVKOVIČ MLADEN 1968 KRKA NOVO MESTO 2013 2012 ABD 1267 ŽIŽMOND ANTON 1953 VELENJE 2013 2013 ABD 1268 ŽNIDAR JOŽE 1963 LOČE 2012 2012 ABD 1269 ŽNIDARČIČ ALBIN 1954 ŽELEZNIČAR LJ. 2013 2013 ABD 1270 ŽNIDARKO BORIS 1986 DONAČKA GORA 2012 AB 1271 ŽNIDARŠIČ SAMO 1960 TAM MARIBOR 2011 A 1272 ŽOHAR ANA MARIJA 1965 TRŽIČ 2013 A 1273 ŽOHAR MAGDA 1967 ŽALEC. 2011 A 1274 ŽOHAR MATJAŽ 1966 ŽALEC. 2011 2011 ABD 1275 ŽUČKO VIDA 1974 MORAVČE 2012 A 1276 ŽUMER ANITA 1983 RAŠICA 2012 A 1277 ŽUNEC JOŽEF 1934 RAVNE NA KOR. 2011 2011 ABD 1278 ŽUPAN VINCENC 1965 ŠENTJERNEJ 2013 AB 1279 ŽUŽA LUKA 1981 ŽALEC. 2011 A 1280 ŽUŽEK PAVEL 1959 DOBRNA 2012 AB 1281 ŽVEGLIČ ZDENKA 1963 VIDEM 2011 A Seznam pripravnikov za kategorijo A v letu 2011 zap priimek in ime rojen planinsko društvo podaljšano zap priimek in ime rojen planinsko društvo podaljšano 1. BOBOVNIK KATJA 1985 PD FRAM 2011 7. LIČEN JURIJ 1988 PD NOVA GORICA 2011 2. BOBOVNIK NEJC 1990 PD FRAM 2011 8. NAPOTNIK ANDREJ 1956 TAM MARIBOR 2011 3. GAŠPERIN TEJA 1978 PD RADOVLJICA 2011 9. PIRJEVEC VALTER 1967 PD AJDOVŠČINA 2011 4. GOJKOŠEK MARJAN 1967 OBČINE KIDRIČEVO 2011 10. SKOK JAN 1989 PD VELENJE 2011 5. KAVČIČ PETER 1970 PD ŽALEC 2011 11. TRAMPUŠ NATAŠA 1975 PD ŠKOFJA LOKA 2011 6. KOVŠE MATEJA 1987 APD KOZJAK 2011 12. VOBIČ STAŠO 1984 PD FRAM. 2011 24 KOMISIJA ZA PLANINSKE POTI Razpis za smerne table Komisija za planinske poti PZS na podlagi sklepa 3. seje objavlja R A Z P I S za sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih planinskih poti in planinskih poteh 1. Predmet razpisa je sofinanciranje postavitve usmerjevalnih tabel na izhodiščih planinskih poti in planinskih poteh. Višina sredstev, ki se namenja za postavitev usmerjevalnih tabel je 22.900 EUR. 2. Na razpis se lahko prijavijo vsa planinska društva, ki vzdržujejo planinske poti. Prijava mora vsebovati: • skico posamezne usmerjevalne table, ki je predmet razpisa, v Microsoft Word datoteki, • podatek o načinu pritrditve usmerjevalne table (na lesen/kovinski drog, zid), • fotokopijo zemljevida, iz katerega je razvidno, na katerem stojišču stojijo posamezne usmerjevalne table. 3. S prijavo na razpis se planinsko društvo zavezuje, da bo na svoje stroške postavilo usmerjevalne table in o tem naredilo poročilo. Table morajo biti postavljene najkasneje do 10. oktobra 2011. 4. Postopek naročila in poročila: • PD se prijavi na razpis in po izstavljenem predračunu s strani KPP potrdi naročilo. • PZS IZSTAVI PD račun za polno ceno tabel, ki ga PD poravna v celoti pred prevzemom tabel. • PD prevzame in namesti table ter po končani namestitvi o tem pošlje pisno poročilo na KPP na ustreznem obrazcu, ki ga prejme s strani KPP. Poročilo mora vsebovati tudi fotografijo križišča oziroma mesta, kjer je pritrjena tabla pred in po namestitvi usmerjevalnih tabel. • Če so izpolnjeni vsi pogoji, PZS povrne planinskemu društvu (50 %) polne cene tabel in materiala za postavitev. • Društva, ki ne namestijo tabel v predpisanem roku in ne oddajo poročil, niso upravičena do povračila stroškov tabel in materiala za postavitev. V kolikor bo prijavitelj ugotovil, da ne more namestiti tabel, mora o tem nemudoma obvestiti KPP. Če bo komisija ugotovila, da table niso bile nameščene pravočasno zaradi malomarnosti prijavitelja, bo ta dolžan plačati polno ceno usmerjevalnih tabel. Table, katerih oblika in napisi so v skladu z zakonom o planinskih poteh, so iz kvalitetnih materialov. Polne cene tabel (z DDV) in materiala za pritrditev in postavitev so naslednje: smerna tabla mala 32,00 € smerna tabla velika 42,60 € kovinski drog 30,00 €* leseni drog 20,00 € Cevni nosilec table 07,80 € * o načinu naročanja kovinskih drogov vas bomo obvestili posebej po podpisu pogodbe Prijava mora biti poslana najkasneje do 20. maja 2011 oziroma do porabe sredstev na naslov: Planinska zveza Slovenije, Komisija za planinske poti, p. p. 214, 1001 Ljubljana ali osebno vročena v tajništvu PZS, Dvorakova 9, Ljubljana. Prijava more biti poslana oziroma vročena v zaprti ovojnici z oznako »Prijava na razpis KPP za smerne table«. Komisija za planinske poti PZS Načelnik: Igor Mlakar l.r. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 25 Zbor markacistov Notranjske OPP Notranjske Zbora, ki je bil 25. februarja 2011, se je udeležilo 27 markacistov Notranjske in gostje: Igor Mlakar, Tone Tomše, Branko Jen-strle in Marko Rupnik, Marko Goršič. Zbor je obravnaval poročila o delu v letu 2010, pri tem so markacisti opravili skupaj 1116 evidentirani prostovoljno opravljenih ur dela in prevozili za namen urejanja planinskih poti 1264 km. Za dejavnost urejanja planinskih poti so društva prispevala 948 €. Predvidena skupna akcija markacistov je odpadla zaradi slabega vremena. S 393 odseki imajo društva približno 63 5 km poti, posneto je približno % poti. Dosedanjo vodjo OPP Marinko Petkov-šek je na lastno željo zbor razrešil in izvolil Bogdana Seligerja za novega vodjo. Zbor je potrdil tudi okvirni plan skupne dejavnosti, ki bo obsegala: • skupna akcija markacistov 16. aprila 2011 na področju Slivnice (poročilo o skupni akciji na str. ), • spremljanje dejavnosti odsekov za planinske poti po društvih, • obravnava, vzpodbujanje, ureditve izhodišč in prehodnosti naših planinskih poti; • pomoč in sodelovanje pri urejanju planinskih poti in pripadajoče dokumentacije; • meddruštvena usklajevanja o skrbništvu posameznih odsekov planinskih poti; foto arhiv OPP Notranjske • aktivnosti v zvezi s pripravo karte Polho-grajski Dolomiti; • snemanje potekov preostalih planinskih poti, pregledi stanja poti in priporočila o ureditvi; • priporočila za priznanja prizadevnim. Akcija Planinske založbe Narava v gorskem svetu Planinska zveza Slovenije je v letu 2006 izdala učbenik Narava v gorskem svetu. Najb oljši način za varovanj e in ohranj anj e gorskega okolja je ozaveščanje, izobraževanje in informiranje planincev in tudi drugih obiskovalcev gora. Varstvo gorske narave je bilo v okviru izobraževanj Planinske zveze Slovenije prisotno že vse od leta 1954 (program za gorske stražarje). Varovanje narave je zdaj vključeno tudi v nekatere druge programe usposabljanj Planinske zveze Slovenije. Naravna bogastva in lepote so vir, iz katerega črpa planinstvo svojo moč in poslanstvo. Varovanje narave je v najširšem družbenem interesu, planinstvo pa je z naravo tesno povezano, zato dosledno spoštuje prvine varstva narave in okolja in je v tem prizadevanju zgled drugim. Množičnost obiska v gorah, sodoben promet in druge oblike civilizacije vedno bolj ogrožajo prvobitnost gorskega sveta. Skrb za varstvo narave in okolja je zato ena temeljnih dolžnosti planinca in bistveni sestani del planinske vzgoje. Do leta 2006 se je pri vseh temah naravovarstvenega usposabljanja kot učbenik uporabljala druga, dopolnjena izdaja edicije Narava v gorskem svetu (poznavanje in varstvo narave za planince) iz leta 1982. Ugotovljeno je bilo, da nekatere oblike ravnanja, za katere se je še pred dvajsetimi leti menilo, da so ustrezne, danes niso več dobre in prijazne za gorsko naravo, zato so si v Komisiji za varstvo gorske narave zadali nalogo, da bodo izdali novo, posodobljeno edicijo Narava v gorskem svetu (z istimi avtorji), ki bo rabila kot učbenik za varuhe gorske narave in druge programe ter gorske stražarje, ob tem pa bo napisana poljudno, tako da bodo po njej segali tudi drugi ljubitelji in obiskovalci gorske narave. Tem bo rabila za izpopolnjevanje izobraževanja o gorski naravi, ki ji je uspelo ohraniti svojo divjo lepoto in občudovanje človeka. Do sredine junija 2011 vam je učbenik Narava v gorskem svetu na voljo s 50 % popustom, po ceni 10,41 €. Učbenik lahko naročite na Planinski zvezi Slovenije, Planinski založbi, Dvorakova ulica 9, 1000 Ljubljana, tel. 01 434 56 84, fax: 01 434 56 91, po e-mailu: planinska.zalozba@pzs.si ali preko spletne strani: www.pzs.si. -50% NARAVA V GORSKEM SVETU 26 KOMISIJA ZATURNO KOLESARSTVO Izbirni predmet »Turno kolesarstvo« v letu 2010/ 11 Stojan Burnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport je ob sodelovanju Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije pričela z izvajanjem izbirnega predmeta »Turno kolesarstvo«. Predmet j e v tem šolskem letu 2010/ 2011 vpisalo 13 študentov, ki bodo pridobili praktična in teoretična znanja na področju turnega kolesarstva. Osvojili bodo kompetence, ki jim bodo omogočile samostojno načrtovanje, izvedbo in analizo težavnostno in orientacijsko srednje zahtevne turno kolesarske ture. Predavanja bodo izvedena v dveh modulih. Študenti bodo opravili seminarske naloge iz priprav, izvedbe in analize tur. Izvedli bomo tudi dva seminarja ob koncu tedna ter dve enodnevni turi. Vsi študenti, ki bodo uspešno opravili izpit iz tega izbirnega predmeta, bodo izpolnili tudi pogoje za pripravništvo za strokovni naziv »Turno kolesarski vodnik I«, katerega nosilec je Planinska zveza Slovenije, na podlagi sklepa Strokovnega sveta za šport Republike Slovenije. Po tem, ko bodo opravili pet pripravniških tur pod mentorskim nadzorom, pa bodo pridobili naziv Turno kolesarski vodniki I. Glede na to, da se večina diplomantov Fakultete za šport zaposli v šolah, bo znanje turnega kolesarstva obogatilo ponudbo dejavnosti, namenjenih spodbujanju mladih k ukvarjanju s športom v naravnem okolju. Spomladanska turnokolesarska ura: Štanjel na Krasu Peter Šilak, Turno kolesarski vodnik II V soboto 9. aprila 2011 je Komisija za turno kolesarstvo PZS organizirala tradicionalno spomladansko turo. Tokratno središče in izhodišče dogajanje je bila vasica Štanjel na Krasu, namen ture pa je bil s kolesom spoznati lepote Krasa. Dejstvo je namreč, da je peš težko najti vse te kotičke in spoznati toliko kraških vasi v enem samem dnevu. Čudovit dan, atraktivna tura, druženje in vodenje TK vodnikov je pritegnilo nepričakovano množico in tako se nas je v Štanjelu zbralo rekordnih 39 udeležencev iz prav vseh koncev Slovenije in tudi s Hrvaške. Po uvodnem pozdravu in napotkih se je tura začela odvijati in nekaj čez 10. uro je bila na poti celotna kolesarska druščina. Uvodni del smo odpeljali v eni skupini. V tem delu smo ob vožnji skozi gozdove, med travniki in vinogradi spoznali kraške vasi: Ponikve, Avber, Gradnje in Dobravlje. Sledil je daljši postanek na travniku ob »luži«, ter nadaljevanje do cerkvice sv. Lovrenca v Kazljah. Tod smo se prvič razdelili, ena skupina se je po zahtevnejši poti spustila v dolino Raše, druga pa je pot nadaljevala v isti smeri in se v dolino spustila po asfaltni cesti. Tod sta nastali dve skupini. Lažja se je po dolini Raše vrnila proti izhodišču, težja pa je opravila vzpon do Griž in nato po nekdanji povezavi po kolovozu do zaselka Tabor. Sledila je vožnja po lokalni cesti do cerkvice sv. Ane in naprej do spomenika na Vrheh. Sledil je zanimiv in atraktiven spust v dolino Raše in nato nazaj proti izhodišču. Za zaključek ture smo se skozi stražni stolp zapeljali v slikovito in eno najlepših kraških vasic, Štanjel. Tradicionalni kolesarki zaključek ture je potekal ob dobri hrani in kraški kapljici v Turistični kmetiji Grča, ki zelo podpira in razvija kolesarski turizem, saj je ta v teh koncih v velikem porastu. Tura je v popolnosti uspela, saj so udeleženci izrazili veliko zadovoljstvo nad dogodkom in izrazili željo, da se nam še pridružijo. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da smo pritegnili precej novih udeležencev, ki se naših tur še niso udeleževali. S tem se širi prepoznavnost KTK med turno kolesarsko srenjo in je vzpodbuda za nadaljnje aktivno delo. Za konec še zahvala Mojci, Janji in Jožetu, ki so pomagali pri uspešni izvedbi in vodenju. Čudovit dan in atraktivna tura sta privabila številne turne kolesarje, foto Jasminka Vlahovič Vsi zadovoljni, foto Marjan Jemec Povabilo KTK na Kramp turco in na 3. turnokolesarski tabor: na strani 38. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 27 NOVICE PLANINSKIH DRUŠTEV Srečanje planinskih sku poc pin ravske in pomurske regije na Pečkah Lea Mlasko, 5. a, OŠ Ludvika Pliberška Mentorici: Urška in Nataša Kosi V soboto, 26. marca 2011, smo se planinci našega Planinskega društva Maribor matica udeležili srečanja planinskih skupin podravske in pomurske regije na Pečkah. Srečanja smo se udeležile planinske skupine iz osnovnih šol: Pesnica, Ludvika Pliberška Maribor in Svečina. Vseh nas je bilo 63 in osem mentorjev iz naših šol, ki so nas spremljali. Zjutraj smo se zbrali pred osnovno šolo Rade Robič v Limbušu. Tega pohoda se udeležilo veliko šol. Vseh skupaj nas je bilo 252! Naših učencev od 4. do 7. razreda je bilo 26. Hodili smo 4 ure po prašni, a razgledni planinski poti. V gozdu je bilo po tleh še veliko suhega listja, vmes pa je pokukala že kakšna spomladanska cvetlica. Na poti smo videli veliko zanimivega: travnike, vikende, kmetije in tudi potok, ki smo ga prečkali. Ko smo prišli do koče na Pečkah, smo si poiskali prostor, kjer smo pojedli malico. Planinsko društvo Ruše je organiziralo različne igre: skakanje čez ko-lebnici, tek in skakanju trojice v vrečah. V vseh igrah smo imeli svoje predstavnike, najboljše so se odrezale deklice (Barbara Pliberšek, 6. b, Urška Pliberšek, 4. b in Maja Trifkovič, 6. b) v skakanju v vreči, saj so osvojile prvo mesto. Prav tako uspešen je bil Rene Drevenšek iz 5. c, saj je v teku osvojil drugo mesto. Ko so se igre končale, smo se odpravili v Log, kjer so nas pričakali starši. Bilo je zelo zabavno. Brevet 200 km -tokrat gre zares Valter Valenčič V soboto, 2. aprila, je kolesarski odsek OPD Koper uspešno izpeljal organizacijo 200 km breveta po severni Istri. Letošnji brevet je še posebej pomemben saj je prva v vrsti preizkušenj, potrebnih za kvalifikacijo na dirki Pariz-Brest-Pariz, ki bo na sporedu avgusta in iz katere pravzaprav vsa tovrstna druženja (randoneji) nepoklicnih kolesarjev tudi izhajajo. Start in cilj breveta je bil v koprski Taverni. Kolesarska druženja oz. randoneji so že trdno zasidrani med kolesarskimi navdušenci za dolge proge, saj je bila tudi tokrat udeležba mednarodna. Na pot se je odpravila zajetna skupina kolesarj ev iz vseh koncev Slovenij e ter gostje iz Hrvaške in Italije, startalo jih je kar 174. Prva skupina, v kateri je bil tudi Marko Baloh, ultrakolesar svetovnega formata in svetovni rekorder v vožnji na 1000 km in na 24 ur, je prispela ponovno v Koper že pred 15. uro, kar pomeni, da so 200 km prevozili v dobrih šestih urah. Za njimi so se tja do 21. ure razvrstili še vsi ostali udeleženci, kar 170 jih je bilo, bolj ali manj izsušeni in izmučeni, vsi pa zadovoljni. Po obveznem žigosanju kontrolnih kartočkov so rade volje pospravili porcijo pasulja s klobaso, ki jih je čakala za nagrado. Prav vsi, ki so prišli na cilj, si zaslužijo našo pohvalo in občudovanje, ostalim pa, ki se zaradi takega ali drugačnega razloga niso mogli udeležiti tega breveta ali so bili prisiljeni odstopiti, želimo uspešne udeležbe na naslednjih, saj zanimanje za tovrstna druženja in na splošno za kolesarjenje v vseh pojavnih oblikah nenehno raste. Občni zbor črnomaljskih planincev Vinko Kukman Planinci črnomaljskega planinskega društva smo se 5. aprila 2011 zbrali na letnem občnem zboru, kjer smo ocenili lanskoletne aktivnosti in se dogovorili za delo v letošnjem letu. Poročilo je podal predsednik PD Peter Dichlberger. Planinsko društvo Črnomelj je največje društvo v občini, koncem leta je štelo kar 585 članov z zelo raznoliko starostno sestavo. V letu 2010 je bilo planiranih 31 izletov, pohodov in akcij, izpeljanih pa 26. Nekajkrat je ponagajalo vreme. Skupaj je bilo na teh aktivnostih 1033 udeležencev. Na vseh izletih so bile ponujene dve ali celo tri variante, tako da so se lahko udeležili tudi slabše pripravljeni. Veliko društvene aktivnosti je bilo namenjenih tudi čistilnim akcijam, urejanju planinskih poti, varovanju narave, izobraževanju in urejanju planinske postojanke na Mirni gori. Velika pridobitev za kočo je tudi čistilna naprava in nove sanitarije. Posebna pohvala je bila izrečena prizadevnim vodnikom, ki so vse izlete kvalitetno pripravili in varno izpeljali. Poškodb v lanskem letu ni bilo, to pa je najvažnejše. Prisotne sta nagovorila tudi črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič, sicer tudi članica društva in Rudi Skobe, predsednik medobčinskega odbora Dolenjske in Bele krajine. Na koncu pa smo si ogledali še projekcijo fotografij iz lanskoletnih izletov in poklepetali na družabnem srečanju. m Zbrani na Občnem zboru PD Črnomelj, foto Vinko Kukman Velika udeležba kolesarjev na brevetu 2011, foto Robert Žežlina foto Vinko Kukman 28 V Idriji smo pometali pred svojim pragom Anka Vončina Mladi planinci so na letošnji občinski akciji, ki je bila izvedena v soboto, 9. aprila 2011, čistili poti iz Idrije do Kanomeljskega Razpotja, alpinisti plezališča, ostali planinci pa del Idrijsko-Cerkljanske planinske poti iz Idrije do Črnega Vrha. V okviru letošnjega Eko tedna je Občina Idrija, glede na lanskoletne dobre izkušnje z vseslovensko akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, tudi letos organizirala čistilno akcijo. Organizatorji so k sodelovanju povabili vse občane - posameznike, društva, klube, organizacije ... Vabilu so se odzvali vsi, ki so bili za čisto okolje pripravljeni za par uric zavihati rokave. Odpadke smo na terenu ločevali. Očistile so se sprehajalne, pohodniške in planinske poti. Čistili smo okrog domov, cest, športnih in rekreacijskih objektov. Lahko rečemo, da so planinske poti čiste. Največ smeti je še vedno ob glavnih cestah. Količina nabranih odpadkov seveda ni dosegla lanske. Sodelovalo je čez tisoč posameznikov in akcijo smo zaključili zelo uspešno. Vsaka smet v naravi manj, pripomore k našemu bolj urejenem življenjskemu okolju. Še vedno pa vabimo tudi vse občane, da nam sporočajo lokacije divjih odlagališč. Največ jih je še iz obdobja, ko odvoz ni bil urejen, tako kot danes. Kako ozavestiti voznike, da ne bi iz »urejenih« avtomobilov sproti odmetavali odpadke, bi bilo vprašanje, katerega odgovor terja resen premislek in modre glave. Skupna akcija OPP Notranjske OPP Notranjske Skupna akcija OPP Notranjske - sanacija poti na Slivnico Glede na dogovor na zboru markacistov Notranjske smo v soboto, 16. aprila 2011, izvedli sanacijo planinske poti iz Cerknice na Slivnico. Dva markacista in varuh gorske narave smo si predhodno ogledali pot in ocenili potrebna dela ter z namenom varovanja oziroma sanacije narave ocenili, da bi del poti čez Debeli vrh prestavili. Na delovni akciji se nas je zbralo 9. Prišli so markacisti iz planinskih društev Cerknica, Vrhnika, Rovte, Sv. Vid in Horjul. Z nami je bil tudi varuh gorske narave. Dve skupini sta obnovili markacije od izhodišča do doma na Slivnici, ostali pa smo urejali odvodnjavanje poti in kjer je bilo potrebno čistili prehode in okolico. Glavnina dela je bila sanacija poti, na kateri se zelo poznajo vplivi nalivov, tako smo naredili nove ali sanirali obstoječe lovilce vode na poti in na ta način poskušali razpršiti njen vpliv. Mimogrede smo očistili še »šporget«, ki je ena od zanimivosti na poti. Prestavljen del poti poteka sedaj po poti mimo hlevov na Debelem vrhu, s tem da se še pred hlevi vrne na prvotno stezo. Ustavili smo se še pri domu na Slivnici, ki ima sedaj novo osebje, ki po pogovoru z njimi upamo, da bodo bolj prijazni planincem. Za zaključek pa sta nas domačina peljala še na Gradišče pogledat ostanke obzidja in področja, kjer je bila nekdanja naselbina. Zadovoljni z opravljenim delom smo se ob 15. uri razšli že z mislimi na naslednje področje, kjer bi lahko izvedli novo skupno urejanje planinske poti. Odprtje poti na Polhograjsko Grmado iz Ločnice Tone Tomše V soboto, 16. aprila 2011, sta bila izvedena pohod in odprtje poti na Polhograjsko Grmado iz doline Ločnice pod okriljem PD Medvode. Pot sodi v okvir projekta sodelovanja med Krko d.d. in Planinsko zvezo Slovenije. Pot je v celoti opremljena z novimi usmerjevalnimi tablami z logotipom Krke iz Novega mesta, ki je sponzor označitve poti. Pot se začne v dolini reke Ločnice pri znani gostilni Legastja (tudi ime zaselka) in poteka preko sv. Jakoba in Katarine na vrh Polhograj-ske Grmade. Z vrha Grmade se spusti do Gont (kmečki turizem), kjer se priključi na Krkino pot, ki pelje na Grmado iz Polhovega Gradca (ta pot je bila odprta v lanskem letu). Z Gont se nato po cesti spusti nazaj v dolino Ločnice do izhodiščne točke pri gostilni Legastja. Pohoda se je udeležilo 300 pohodnikov. Na slavnostni prireditvi na Gontah je potekal kratek kulturni program z nastop om p evskega zbora Krka Novo Mesto in predajo žiga med predsednikom uprave Krke d.d. Jožetom Co-laričem in načelnikom Komisije za planinske poti PZS Igorjem Mlakarjem. Žal je prijetno vzdušje prekinila popoldanska ploha. Pripreditveni prostor ob odprtju poti iz Ločnice na Polhograjsko Gmado, foto Mateja Vukšinič Kozoglav Skupna akcija sanacije poti na Slivnico, fotoarhiv OPP Notranjske Slovesna predaja žiga med predsednikom uprav Krke d.d. Jožetom Colaričem in načelnikom KPP PZS Igorjem Mlakarjem, foto Mateja Vukšinič Kozoglav OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 29 Prošnja za skromno finančno pomoč za postavitev »spomenika« Nejcu Zaplotniku PD Kranj Spoštovani! Na vas se obračamo s prošnjo za finančno pomoč za postavitev oziroma namestitev spomenika Nejcu Zaplotniku v spomin na prvega Slovenca, ki je 13. maja 1979 z Andrejem Štremfljem osvojil vrh Everesta. Nejc Zaplotnik je bil vrhunski slovenski in svetovni alpinist, plezalec, himalajec, alpinistični smučar, gorski reševalec, publicist ... Mestna občina Kranj je Nejca Zaplotnika odlikovala posthumno z najvišjim priznanjem »častni občan Mestne občine Kranj«. Žal se je smrtno ponesrečil pod osemtisočakom Manaslujem v nepalski Himalaji. Vzpon opravljen po zahodnem grebenu Everesta pa še danes predstavlja najtežji vzpon, plezanje na vrh Everesta. To je bil svetovno odmeven dogodek, ki še danes na tem področju popularizira ugled in moč slovenstva. Slovenskega planinstva in alpinizma. V skoraj dveh desetletjih se je oblikovala ideja in aktualnost o postavitvi tozadevnega ob eležj a v spomin na Nej ca, nj egove planinsko alpinistične ustvarjalnosti. Obeležje dobiva svojo podobo, postavitev pa naj bi bila izvedena še v letošnj em letu. Sp omenik bo p ostavlj en na aktivni ugledni lokaciji v Kranju pred prostori Planinskega društva Kranj na Koroški cesti 27. Pri idejni zasnovi in projektu so na pobudo predsednika in koordinatorja Francija Ekarja sodelovali svojci pokojnega Nejca Zaplotnika, Tomaž Jamnik, arhitekt Klemen Kobal (izdelal je tudi projekt za postavitev in oblikovanje spomenika), Bojan Homan, ZVKD, kipar Kač, ki je tudi že realiziral več portretov - kipov slavnih slovenskih alpinistov ... Na vas se obračamo vsaj za skromen prispevek po vaši zmožnosti za pokritje stroškov postavitve spomenika, ki bodo po dosedanjih predračunih znašali približno 10.000,00 EUR. Dosedanji stroški priprav, koordinacije, izdelava projekta so bili in so s strani izvajalcev, prostovoljcev popolnoma brezplačni. V kolikor se boste odločili in nam priskočili na pomoč, se vam zahvaljujemo vnaprej. Sredstva v obliki donacije, propagande, prevzema materialnih stroškov ..., prosimo, da nakažete (o tem nas obvestite) na tekoči račun našega društva s pripisom » za spomenik Nejcu Zaplotniku«. Samo plačilo lahko izvedete tudi na samem sedežu društva. V pričakovanju vaše vsaj skromnega prispevka vam v naprej hvala. Otvoritev spomenika naj bi bila predvidoma v juniju 2011. tekoči račun PD Kranj: TR:07000-0000521853 E-naslov: pdkranj@pzs.si Razpis za najem Planinskega doma na Šmohorju Planinsko društvo Laško Aškerčev trg 4 b 3270 Laško objavlja razpis za oddajo Planinskega doma na Šmohorju (784 m) v najem od 2. 9. 2011 dalje. Razpisno dokumentacijo, ob plačilu kavcije v višini 25,00 €, lahko dvignete v podjetju Konting d.o.o., Mestna ulica 6, 3270 LAŠKO, vsak delavnik med 6. in 14. uro. Dodatne informacije: Jože Rajh, tel. 041 643 165. Prijave sprejemamo najkasneje do 6. maja 2011. Predsednik PD Laško Cveto Brod Razpis za oskrbnika v planinski koči na Hleviški planini Planinsko društvo Idrija Ulica svete Barbare 6 5280 Idrija išče oskrbnika v planinski koči na Hleviški planini. Koča je odprta ob koncu tedna, in sicer od petka, od 16. ure do nedelje do 19. ure. Kandidati lahko pošljejo svoje ponudbe do 20. maja 2011 po pošti ali na elektronski naslov info@planinsko-drustvo-idrija.si Dodatne informacije so na voljo na tel. 051 649 847. 30 KORISTNE INFORMACIJE NVOs. i n f o Nove sankcije zaradi zamud pri plačilih veljajo tudi za nevladne organizacije Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih: nevladne organizacije (NVO) lahko po novem od svojih dolžnikov, ki zamujajo s plačilom, zahtevajo še dodatnih 40,00 eurov zaradi same zamude plačila. NVO, ki so v okviru svojih pridobitnih dejavnosti v zamudi s plačilom svojih obveznosti, pa morajo te obveznosti prijaviti na AJPES. V mesecu marcu je pričel veljati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih - ZPreZP (objavljen v Uradnem listu št. 18/2011 z dne 15. 3. 2011), ki je bil sprejet kot eden od ukrepov za odpravo plačilne nediscipline. ZPre-ZP ureja najdaljše dovoljene roke za plačilo računov, določa kdaj pričnejo teči plačilni roki in kakšne so obveznosti dolžnikov, ki pravočasno ne plačajo svojih obveznosti. Kljub temu, da je ZPreZP namenjen predvsem gospodarskemu sektorju, velja v določene delu tudi za NVO. Veljavnost ZPreZP za NVO: ZPreZP velja za vse gospodarske subjekte, to je gospodarske družbe (d.o.o., d.d.,...), samostojni podjetnike in druge fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti (npr. sa-mozaposleni na področju kulture), za javne organe, v določenem delu pa tudi za NVO (društva, zavode in ustanove). Pri tem ZPreZP velja le za tiste posle NVO, ki jih te izvajajo v okviru svojih pridobitnih dejavnosti (ko npr. prodajajo blago in storitve, četudi s tem zgolj krijejo nastale stroške). V kolikor pa gre za posle, ki nastanejo v okviru njihovih nepridobitnih dejavnosti (npr. brezplačna delavnica, izvajanje projekta na podlagi javnega razpisa.), pravila ZPreZP ne pridejo v poštev. V nadaljevanju predstavljamo bistvene določbe ZPreZP,ki veljajo tudi za NVO in z vidika NVO , ki nastopa kot upnik (je npr. nekomu izdala račun) in z vidika NVO, ki nastopa kot dolžnik (je od nekoga sama prejela račun). Če NVO nastopa kot upnik: V primeru, da NVO v okviru izvajanja svojih pridobitnih dejavnosti izda račun (npr. za izobraževanje, za oddajo športnega prostora, za prodajo vstopnice za kulturno prireditev, za prodajo knjige ali drugega izdelka...) veljajo sledeča pravila: Najdaljši dovoljeni plačilni roki: • Če je dolžnik gospodarski subjekt (d.o.o., d.d., samostojni podjetnik, ...) dogovorjeni plačilni rok med njim in NVO ne sme biti daljši od 60 dni. V kolikor se plačilni rok dogovori s pisno pogodbo, je rok lahko daljši, a največ 120 dni. Če se NVO z gospodarskim subjektom vseeno dogovori za daljši rok plačila, je takšen dogovor ničen in lahko NVO vseeno terja plačilo že po 60 dneh (oziroma po 120 dneh, če je daljši rok dogovorjen pisno). Opisano velja tudi v primeru, če je dolžnik druga NVO, ki je predmetni posel prav tako sklenila v okviru svojih pridobitnih dejavnosti (ker bo npr. kupljeno blago porabila za nadaljnjo prodajo ali pa drugače uporabila pri izvajanju svojih pridobitnih dejavnosti). V takem primeru se posel med dvema NVO, ki ga obe opravita v okviru svojih pridobitnih dejavnosti, obravnava enako kot posel med gospodarskima subjektoma in zato tudi velja zakonsko določen najdaljši dovoljen rok plačila. • Če je dolžnik javni organ (ministrstvo, občina, javni zavod, javna agencija ali druga oseba javnega prava) dogovorjen plačilni rok ne sme biti daljši od 30 dni. V tem primeru se tudi s pisno pogodbo ni mogoče dogovoriti drugače. V primeru, da bi NVO podpisala pogodbo, ki daje javnemu organu daljši rok za plačilo, je sedaj takšno pogodbeno določilo nično in se upošteva zgolj zakonski 30-dnevni rok za plačilo. Posledično to pomeni, da lahko NVO od javnega organa v vsakem primeru zahteva plačilo za svoje storitve že po 30 dneh. Opisana pravilo ne veljajo za primere, ko NVO nastopa kot upnik v okviru svojih nepridobitnih dejavnosti. To so primeri, ko npr. ministrstva ali občine izplačujejo sredstva na podlagi javnih razpisov za projekte NVO. Kot že omenjeno zgoraj, velja ZPreZP le za tiste posle NVO, ki jih te sklepajo v okviru svojih pridobitnih dejavnosti, kamor pa izvajanje projektov na podlagi j avnih razpisov ne sodi. • Če dolžnik ni gospodarski subjekt ali javni organ, zgoraj opisani zakonski plačilni roki ne veljajo in je rok lahko poljubno dolg. Takšen primer bi bila npr. prodaja blaga ali storitve kupcu, ki fizična oseba ali druga NVO, ki posla ni sklenila v okviru svojih pridobitnih dejavnosti (to pomeni, da NVO kot kupe,c kuplj enega blaga ne bo uporabila za izvajanj e svojih pridobitnih dejavnost).. Najdaljši plačilni roki, za katere se je še dovoljeno dogovoriti, so tako po novem zakonsko določeni. V kolikor je dolžnik javni organ, je ta rok vedno največ 30 dni. V primeru, da rok plačila ni dogovorjen, velja 30-dnevni rok tako za javne organe, kot za gospodarske subjekte. Opisani najdaljši dovoljeni roki veljajo tudi, če se račun izstavi drugi NVO, v kolikor ta kupljeno blago ali storitve nabavi za opravljanje lastnih pridobitnih dejavnosti. Začetek teka roka za plačilo: • Če je bil z dolžnikom dogovorjen dan za prejem blaga ali storitve in je NVO blago ali storitev tudi dostavila ta dan ali pred tem dnem, prične teči rok za plačilo z dnem, dogovorjenim za prejem. Dobava pred dogovorjenim rokom tako ne vpliva na hitrejši začetek teka roka za plačilo - ta še vedno prične teči z dnem, ki je bil dogovorjen za dostavo. • Če je bil z dolžnikom dogovorjen dan za prejem blaga ali storitve in je NVO z dostavo zamudila, prične teči rok za plačilo šele z dnem dejanske dostave blaga ali storitve. V kolikor tako NVO zamudi z dostavo naročenega blaga ali storitve, mora začeti šteti rok plačila šele od dneva, ko je izpolnila svoje obveznosti. • Če z dolžnikom dan prej ema blaga ali storitve ni bil dogovorjen, prične teči rok za plačilo z dnem dejanske dostave blaga ali storitve in z izstavitvijo računa. Če se torej NVO z dolžnikom ni dogovorila kdaj bo dostavila blago ali storitve, mu mora dogovorjeno blago ali storitev dostaviti in izstaviti račun, sicer rok ne bo začel teči. Opisana pravila glede začetka teka roka za plačilo veljajo samo za primere, ko NVO sklepa posle z drugimi gospodarskimi subjekti, javnimi organi ali drugimi NVO, ki so posel prav tako sklenejo v okviru svojih pridobitnih dejavnosti. Stroški izterjave zaradi zamude: V kolikor dolžnik, v skladu z zgornjimi pravili, svoje obveznosti ne poravna, lahko NVO od njega poleg glavnice, terja še zakonske zamudne obresti in stroške izterjave v zakonsko določeni višini 40,00 eurov. V kolikor je tako npr. terjatev NVO do gospodarske družbe 100,00 eurov in ta dolg ni plačan v dogovorjenem oziroma zakonskem OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 31 roku, lahko NVO pošlje dolžniku še dodaten račun, na katerem si zaračuna zamudne obresti in stroške izterjave. Skupen dolg dolžnika tako s 100,00 eurov naraste na 140,00 eurov. NVO pri tem ni potrebno poslati predhodnega opomina ali sprožiti sodnega postopa, saj ji pravico do teh stroškov daje že sam zakon. Če NVO nastopa kot dolžnik Če NVO nastopa kot dolžnik veljajo zanj pravila ZPreZP samo v primeru: • če je določeno blago ali storitve naročila za namene opravljanja svojih pridobitnih dejavnosti in • če ji storitev dobavi gospodarski subjekt. Med gospodarske subjekte štejemo gospodarske družbe (d.o.o., d.d.,...), samostojne podjetnike in druge fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti (npr. samo-zaposlene na področj u kulture), pa tudi NVO, ki so blago ali storitev dobavile v okviru svojih pridobitnih dejavnosti. Slednje bo ZA NVO veljalo v veliki večini primerov, saj je dobava blaga ali storitev praviloma vedno pridobitna dejavnost. Če tako NVO kupi od gospodarske družbe (d.o.o.) pijačo za namene njene nadaljnje prodaje v okviru svoje gostinske dejavnosti, veljajo zanjo pravila ZPreZP za dolžnike. Če NVO kupi surovine za izdelavo izdelkov na delavnici od samostojnega podjetnika, pa ima namen te izdelke nato prodati, zanjo prav tako veljaj pravila ZPreZP. V kolikor pa NVO sklene avtorsko pogodbo s fizično osebo (k ni samostojni podjetnik ali samozaposlena oseba) in proda vstopnice za ogled predstave, kjer ta oseba nastopa, zanjo ne velja ZPreZP, saj ji storitve izvedbe avtorskega dela ni dobavil gospodarski subjekt. Obveznosti ZPreZp tudi ne veljajo v primeru, če NVO pri gospodarski družbi (d.o.o.) naroči tiskanje zgibank, ki pa jih nato brezplačno deli uporabnikom, saj v tem primeru naročenega blaga ali storitve ne uporabi v okviru svojih pridobitnih dejavnosti. Če pa bi takšne zgibanke prodajala in bi zato šlo za pridobitno dejavnost, pa bi ZPreZP za NVO kot dolžnika veljal. Če torej NVO nastopa kot dolžnik in zanj velja ZPreZP, po pravilih opisanih zgoraj, veljajo sledeča pravila: Najdaljši dovoljeni plačilni rok: Dogovorjen plačilni rok ne sme biti daljši od 60 dni. V kolikor se plačilni rok dogovori s pisno pogodbo je rok lahko daljši, a največ 120 dni. Če je bil dogovorjen rok daljši od 120 je takšen dogovor ničen in je potrebno obveznost vseeno plačati pred potekom 60 dni (oziroma pred potekom 120 dni, če je bil daljši rok dogovorjen pisno). Začetek teka roka za plačilo: Če je bil z upnikom dogovorjen dan za prejem blaga ali storitve in je to tudi bilo dostavljeno ta dan ali pred tem dnem, prične teči rok za plačilo z dnem, dogovorjenim za prejem. Dobava pred dogovorjenim rokom tako ne vpliva na začetek teka roka za plačilo - ta še vedno prične teči z dnem, kot je bil dogovorjen za dostavo. • Če je bil z upnikom dogovorjen dan za prejem blaga ali storitve, pa je dobavitelj z dostavo zamudil prične teči rok za plačilo z dnem dejanske dostave blaga ali storitve. V kolikor NVO dobi blago kasneje kot dogovorjeno, se ji s tem prestavi tudi začetek teka roka za plačilo. • Če z upnikom dan za prejem blaga ali storitve ni bil dogovorjen, prične teči rok za plačilo z dnem dejanske dostave blaga ali storitve in ko NVO kot dolžnik prejme račun. Če je dan prejema računa sporen se šteje, da prične teči rok z dnem ko je NVO prejela blago ali ji je bila opravljena storitev. Stroški izterjave zaradi zamude: V kolikor NVO kot dolžnik svoje obveznosti ne poravna v skladu z zgornjimi pravili, lahko upnik od nje zahteva še plačilo zamudnih obresti in dodatnih 40,00 eurov zaradi njemu lastnih stroškov izterjave. Poseben predhodni opomin ali sprožitev sodnega postopka nista potrebna. Obveznost prijave neplačanega računa (terjatve): V kolikor NVO kot dolžnik svoje obveznosti ne poravna v skladu z zgornjimi pravili, mora svojo obveznost obvezno prijaviti t.i. upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota (kar je trenutno AJPES, Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve). Prijava se opravi preko posebne spletne aplikacije ePOBOT. Dodatna pojasnila in navodila glede prijave obveznosti se nahajajo na spletni strani AJPES. Prvi obvezni pobot je bil 15. aprila 2011. Obveznost prijave zapadle obveznosti ne velja le v primeru, če ima upnik plačilo zavarovano oziroma če glede obveznosti že poteka sodni spor Razpis za uradnike za kontrolo dopinga (UKD - DCO) Oddelek za boj proti dopingu pri Olimpijskem komiteju Slovenije - Združenju športnih zvez, vabi k sodelovanju v programih preprečevanja dopinga v športu večje število sodelavcev (do 30), in sicer: - uradnike za kontrolo dopinga (Doping Control Officer) To so pooblaščena osebe, pristojne za izvajanje odvzemov bioloških vzorcev (urina in/ali krvi) športnikom skladno s pravili Svetovnega kodeksa proti dopingu in njegovih mednarodnih standardov. Kandidati bodo morali opraviti informativni pogovor, se udeležiti obveznega usposabljanja in ga uspešno zaključiti z opravljenim izpitom. Z uradniki za kontrolo dopinga bo sklenjena ustrezna podjemna pogodba. Delo je pretežno terensko in poteka po v naprej pripravljenem programu, vendar brez posebnega urnika, ob koncu tedna ali kateri koli dan v tednu, dopoldan ali popoldan. Od sodelavcev pričakujemo, da so športno osveščeni in poznajo šport, so absolutni nasprotniki dopinga, imajo najmanj srednjo izobrazbo, pri čemer je športna ali medicinska univerzitetna izobrazba prednost. Uspešnim kandidatom z univerzitetno izobrazbo bo ponujeno tudi sodelovanje v programih ozaveščanja, usposabljanja in izobraževanja športnikov, njihovih spremljevalcev in udeležencev športno rekreativnih prireditev. Podrobnosti in pogoji razpisa so dosegljivi na spletni strani Olimpijskega komiteja Slovenije - www.olympic.si . Svoje prijave v pisni obliki pošljite do 15. maja 2011 s pripisom »za razpis UKD« na naslov: OKS - ZŠZ, Oddelek za boj proti dopingu Celovška 25, 1000 Ljubljana ali na elektronski naslov: antidoping@olympic.si. Olimpijski komite Slovenije SLOVENIJA 32 ZANIMIVOSTI ZDOS Skupščina ZDOS Tone Tomše V skladu z 19. členom statuta Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) je bila v četrtek, 24. marca 2011, v Ljubljani izvedena skupščina ZDOS. Poglavitne točke so bile: pregled in sprejem zapisnika prejšnje skupščine, obravnava in sprejem vsebinskega in finančnega poročila ZDOS za leto 2010 ter obravnava in sprejem programa dela ZDOS za leto 2011. Po pozdravnem nagovoru predsednika ZDOS Janeza Matoha so delegati pričeli z delom. Potrdili so finančno poročilo za leto 2010 in bolj podrobno obravnavali program dela za leto 2011, ki ga je predstavil Mirko Vaupotič, glavni tajnik ZDOS. Sklenili so, da bodo tudi v tem letu namenili vso pozornost spletni strani www.zdos. si, saj se je poleg E-časopisa v preteklosti to izkazalo za učinkovito orodje za informiranje članic ZDOS. Gradili bodo na nadaljnji vzpostavitvi baze znanja in baze strokovnjakov za različna področja. V načrtu je priprava publikacije Priročnik za delovanje društva. Spremljali se bodo vsi zakonodajni postopki, ki se tičejo društev in so pomembni za društveni sektor. Članice ZDOS bodo še naprej obveščali o dejavnostih, ki bodo potekale v Sloveniji v sklopu Evropskega leta prostovoljstva. V letu 2011 bodo pripravili pregled najpogostejšega prostovoljskega dela v članicah ZDOS in nabor tipičnih profilov prostovoljca v različnih organizacijah. Še naprej bodo sodelovali z državnimi organi in drugimi horizontalnimi nevladnimi mrežami (ZSU, SKUP in CNVOS). Na Festivalu za tretje življenjsko obdobje bodo pripravili neke vrste »ZDOS otok«, na katerem se bodo posamezne članice na kratko predstavile z gradivi, poleg tega pa bi mimoidočim obiskovalcem ponudile nekatere praktične in preproste informacije in nasvete iz svojega področja delovanja (npr: gasilec bi dajal praktične nasvete, kaj storiti, če pride do požara v kuhinji, planinec bi dal nasvet za varno hojo v planine, predstavnik AMZS bi dajal nasvete za varno vožnjo ipd.). Govor je bil tudi o raznih oblikah še boljšega sodelovanja med posameznimi zvezami in proučitvi možnosti o članarini. 3-festival ggm¡šfcega filma Domžale Mi ■ ■ Fim FMdnJ Mladi planinci navdušeni nad otroškim programom Zdenka Mihelič V nedeljo, 10. aprila 2011, se je začel 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale. In prvi dogodki so bili namenjeni mladim planincem, na dogodke je mlade v sodelovanju s festivalom povabila tudi Mladinska komisija PZS. Festival je namreč prvič del svojega programa namenil tudi najmlajšim, ki so bili nad videnim, občutenim, ustvarjenim in slišanim zares navdušeni, temu pa so prikimali tudi več kot prijetno presenečeni starejši spremljevalci, mentorji planinskih skupin in starši. Dopoldne ob 10. uri je bil program namenjen osnovnošolcem. Najprej je več kot sto mladih planincev (predvsem iz Mladinskega odseka PD Kočevje) prisluhnilo slovenskim gorskim pravljicam in pripovedkam, ki jih je z govorjeno besedo oživela Irena Cerar. Čudili, nasmejali, spoznavali in zavzeto prisluhnili, kako so nastale Karavanke, Kamniško-Savinj-ske Alpe, pa slišali zgodbo o zmaju, Ukletniku ... in Zlatorogu. Po pripovedih so si ogledali Odpravo Zelenega zmaja, ki se je podala na Vršič in v hribe, iščoč pobeglo Janjo. Sledila je prava atraktivna pot, kjer so se mladi in starejši bosih nog podali po čutni poti, spoznavali dotik velikih, malih kamnov, peska, mahu, sena in slame, najprej sami, nato pa zavezanih oči v spremstvu. In ustvarjalni duh? Seveda, tudi tega so raziskovali in ga ulovili v Ukletniku, ki so ga izdelali iz samih kamnov. Najmlajši otroci, skupaj okoli 40, pa so si popoldne po pripovedkah in pravljicah ogledali kar štiri gorsko obarvane risanke, med njimi so jih nasmejali švicarski svizci, pa medved Bojan alpinist, Maša ... Program so zasnovale in odlično izvedle Irena Cerar, Saša Roškar in Andreja Jensterle. Podeljene nagrade 5. mednarodnega festivala gorniškega filma Domžale Zdenka Mihelič Na 5. mednarodnem festivalu gorniškega filma Domžale, 10. - 14. aprila 2011, so bile zadnji dan festivala podeljene nagrade, ki se je s tem tudi svečano zaključil. Mednarodna žirija v zasedbi Aldo Audisio (Italija), Beno Hvala (Slovenija), Igor Koller (Slovaška), John Porter (Velika Britanija) in Tadej Golob (Slovenija) je med prijavljenimi filmi - ogledati si je bilo moč kar 50 filmov različnih žanrov z vseh koncev sveta - glavno nagrado mesta Domžale podelila francoskemu filmu iz kategorije narava in kultura z naslovom Potovanje na konec zime (Voyage au bout de I'hiver) avtorjev Anne Véronique et Erik Lapied. Slovenski film Sfinga avtorj ev Vojka An-zeljca in Gregorja Kresala je dobil nagrado občinstva in posebno pohvale žirije, ki je o slovenskemu filmu zapisala: "So trenutki, ko se tradicija sreča s sedanjostjo, in slovenski film SFINGA, posnet v Severni triglavski steni, živo in domiselno prikazuje takšne trenutke skozi dva vzpona, ki ju ločuje 30 let.". foto Iztok Grilc OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 33 Zbor gorskih reševalcev Tone Tomše V sredo, 20. aprila 2011, je imela v Tremer-jih pri Celju svoj redni letni občni zbor Gorska reševalna zveza Slovenije. Ker GRS Celje letos praznuje 80-letnico delovanja, so člani GRS Celja v dvorani, kjer je potekal zbor, pripravili razstavo dela postaje GRS Celje v teh letih. Zbor je vodil delovni predsednik Brane Povše. Prisotnih je bilo 65 delegatov iz vseh 17 članic Zveze. Zbor so pozdravili: - Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje, - Karol Turk s policijske uprave Celje, - Darko But, v.d. generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, - Tone Tomše, podpredsednik Planinske zveze Slovenije. Podeljena so bila priznanja Gorske reševalne zveze Slovenije in Civilne zaščite. Priznanja GRZS (bronasti, srebrni in zlati znak) so bila prejemnikom podeljena na društvih/ postajah GRS. Plaketo za življenjsko delo sta na zboru prejela Marko Kavčič iz GRS Bohinj in Jože Peljhan iz GRS Radovljica. Prav tako so priznanja CZ prejemniki dobili na prireditvi ob dnevu CZ, razen Dominika Skumav-ca, ki mu je Darko But bronasti znak CZ RS izročil na zboru. Po sprejetju Poslovnika o delu zbora reševalcev GRZS je zbor nadaljeval delo s poročili predsednika Zveze Igorja Potočnika, poročilom o poslovnem in finančnem delu Zveze, ki ga je podal Dušan Polajnar, poročilom Toma Sbrizaja o delu disciplinske komisije, poročilo Iztoka Mlekuža o delu Nadzornega odbora in informacijo o poslovanju sklada Okrešelj, ki jo je predstavil Dušan Polajnar. Po razpravi je zbor soglasno sprejel vsa poročila. Soglasno je bil sprejet tudi delovni in finančni plan za leto 2011. Pod točko Razno se je razvila živahna debata o strategiji gorskega (predvsem helikopterskega) reševanja v Sloveniji. TRJGLAV5KI NARODNI PARK Sodelujte pri pripravi načrta upravljanja TNP Triglavski narodni park vabi zainteresirana planinska društva in zainteresirano javnost, da se vključite v sodelovanje pri pripravi načrta upravljanja TNP: Da bi lahko vzpostavili temelje dobrega sodelovanja pri pripravi načrta upravljanja TNP, pripravljamo tudi procesni načrt vključevanja javnosti. V tem načrtu bomo jasno predstavili, v katerih fazah priprave načrta upravljanja ter na kakšne načine boste različni deležniki in zainteresirani občani lahko sodelovali pri obravnavah obstoječega stanja in potreb v TNP, pri oblikovanju vizije prihodnjega razvoja parka, ter pri oblikovanju upravljavskih ciljev in ukrepov. Osnovi za učinkovit načrt vključevanja javnosti sta širok nabor in analiza zainteresiranih deležnikov. Kot deležnike razumemo vse tiste organizacije, interesne skupine in posameznike, na katere bo imel načrt upravljanja posreden ali neposreden vpliv ter vse tiste, ki bi lahko s svojim znanjem, vplivom, izkušnjami in podobnim prispevali k pripravi kakovostnega načrta upravljanja. Da bi laže prepoznali zainteresirane deležnike, njihovo povezanost s TNP, področja dejavnosti ter njihove interese, smo pripravili anketni vprašalnik za analizo deležnikov na povezavi: http://www.tnp.si/nacrt_upravljanja_tnp/ C253/ Vljudno vas prosimo, da vprašalnik izpolnite direktno na spletni strani. V kolikor to ni mogoče, nam lahko vrnete tudi papirno ali elektronsko različico izpolnjenega vprašalnika na naslova: Triglavski narodni park, Ljubljanska cesta 27, 4260 Bled za papirno različico in tina. markun@tnp.gov.si za elektronsko različico. Pomembno je, da v vprašalnik skrbno vpišete vse kontaktne podatke, da vas bomo lahko obveščali o nadaljnjih dejavnostih v zvezi z načrtom upravljanja. Vse zbrane vprašalnike bomo obdelali, rezultate analize deležnikov pa uporabili pri načrtovanju aktivnosti obveščanja in posvetovanja z javnostjo. Rezultati analize bodo dostopni na spletni strani TNP, kjer bodo na voljo tudi vse ostale informacije o pripravi načrta upravljanja. Triglavski narodni park »Objemiva se, prijatelja!« -predpremiera Sfinge navdušila Zdenka Mihelič V četrtek, 7. aprila, je ekipa Sfinge v Kinu Dvor prvič uradno - predpremierno -predvajala film Sfinga. Pred ogledom filma so ustvarjalci pripravili tudi novinarsko konferenco. Uradna premiera filma je bila rezervirana za 5. mednarodni festival gorniškega filma Domžale v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na novinarski so zbrane z doživetji in izkušnjami s snemanja tega igrano-doku-mentarnega filma navdušili ustvarjalci in akterji filma. Kot je povedal Grega Kresal, ki je novinarsko tudi vodil, so bili vsi igralci naturščiki - a vsi izkušeni plezalci. V Kinu Dvor so sodelovali režiser Vojko Anzeljc, idejni oče projekta Sfinga Tine Marenče, sicer tudi tehnični vodja in ustvarjalec pri filmu s tisoč in eno zadolžitvijo, direktor fotografije Matej Križnik, ki se je za potrebe filma udeležil tudi tečaj plezanja in je bil danes tisti, ki je v smehu priznal, da ga je bilo pri snemanju izmed vseh zagotovo najbolj strah, saj je kot direktor fotografije moral biti ves čas zraven igralcev. Spoznali smo tudi izvršnega pro-ducenta Saša Kolariča in tonskega mojstra Gašperja Loborca, ki je menda nekdaj lovil tatove, sedaj pa več kot uspešno lovi tone. Na novinarski sta sodelovala seveda tudi legendi Peter Ščetinin in Ante Mahkota, pobudnik plezanja Obraza Sfinge, v katerega sta s Šče-tininom podala leta 1966 in ga uspešno kot prva preplezala in rešila njegovo skrivnost. Zapisala sta se v zgodovino, saj je smer pomenila najtežji tehnični vzpon v Sloveniji. Mahkoto in Ščetinina pa sta igrala Miha in Anže Marenče, starejši in mlajši brat, ki sta zares dobro odigrala svoja lika, pri filmu pa sta se naučila, da je praktično v življenju vse mogoče - nikoli si namreč nista mislila, da bosta kdaj igrala v filmu. Poleg filmskih legend, Anteja in Petra, sta bila glavna igralca seveda še Miha Kajzelj in Grega Kresal, ki sta igrala sama sebe ob njunem prvem prostem plezanju Sfinge leta 1995. Ustvarjalce in goste na novinarski je v imenu PZS nagovoril Podpredsednik PZS Tone Tomše. Film postreže z zanimivimi detajli, tudi z zgodovinskimi dejstvi in o plezanjih v Sfingi, pa z odličnimi posnetki, iskrivimi dialogi, impozantnimi trenutki, komičnimi situacijami, pa tudi z obujanji spominov in ganljivimi inserti, ki so posneti tako, kot so se 34 na snemanju zgodili. Kot tale, kjer resnični Ante na vrhu Sfinge skupaj s Petrom prvič po dolgih letih zre v dolino Vrata in se spominja plezanja, spontano reče Petru: »Objemiva se, prijatelja!«... Film navdihujoč trenutek lepo ujame, se mu pa ne prepusti, ampak zaokroži zgodbo v veselem vzdušju. V sklopu filma je izšla tudi četrta, delno spremenjena in dopolnjena izdaja knjige Sfinga Anteja Mahkote. Dodatek Tineta Marenčeta na pristen način pripoveduje o snemanju filma, kar oriše še s fotografijami. V jeseni se obeta še 'film o filmu', ki ga pripravljata vsestranska sodelavca filma Rožle Bregar in Gašper Kocjančič. Film Sfinga prihaja v dvorane po Sloveniji V začetku aprila je luč svetlobe ugledal težko pričakovani igrano-dokumentar-ni film Sfinga. Film na simpatičen in izviren način primerja prvenstveni in prvi prosti vzpon v smeri Obraz Sfinge, ki se nahaja v najbolj markantnem delu triglavske severne stene. Z estetskimi in dih jemajočimi posnetki predstavi lepo in mogočno okolje simbola slovenstva z mistično Sfingo na čelu ter vse štiri protagoniste obeh ključnih vzponov, ki ju ločuje obdobje treh desetletij. Osrednja zgodba gledalca popelje od priprav alpinistov na vzpon, po poti do stene in preko nje, vse do tako želenega vrha. V uvodnih minutah filma preletimo najlepše kotičke Triglavskega narodnega parka in mimogrede pokukamo tudi v zgodovino osvajanj in prvih pristopov na Triglav. Pridemo do ugotovitve, da je veličastna triglavska stena do začetka šestdesetih let, že prepredena z množico smeri, njen najbolj gladek in strm del (Sfinga) pa dolgo ostaja nedotaknjen. Čeprav so oči mnogih pogledovale tja gor, so veliki previsi Sfinge vzbujali strahospoštovanje. Sfinga, ki jo prikazujemo kot živo bitje, preko celega filma drži vse vajeti v svojih rokah in se plezalcev otepa z različnimi ukanami. Največja zanka, ki jo postavi je v tem, da časovno pomeša in skoraj dobesedno zlije v enega oba najbolj pomembna vzpona v Obrazu, t.j. prvega vzpona nasploh, ki sta ga leta 1966 po desetih letih poskusov opravila Ante Mahkota in Peter Ščetinin (v filmu sta ju upodobila brata Miha in Anže Marenče) ter prvega prostega vzpona iz leta 1995, ki sta ga opravila Gregor Kresal in Miha Kajzelj. Sfinga zgodbo polno presenečenj vodi vse do konca, ko predstavi realna protagonista prvega vzpona iz leta 1966, z skokom padalca na simbolični način zaključi s svojo uganko in predstavi stranske igralce, za katere se izkaže, da so vsi plezalci, močno povezani z njenim osvajanjem. Idejno in scenaristično sta film zasnovala alpinista Tine Marenče in Gregor Kresal. Režijo je prevzel Vojko Anzeljc, vizualni izgled filma Matej Križnik, ton pa Gašper Lobo-rec. Glasbo je prispevala skupina Siddharta, s Tomažem O. Rousom na čelu, zanimive animacije pa studio Kerozin. Filmska ekipa je v zahtevnih snemalnih pogojih odlično funkcionirala po vodstvom producenta Saša Kolariča in Produkcijske skupine Mangart. Ob premieri filma so v sodelovanju s filmsko ekipo v založbi Didakta ponatisnili legendarno alpinistično avtobiografijo Sfinga, Anteja Mahkote, ki je že v prodaji. V pripravi je tudi knjiga Triglavska Sfinga, Dušice Kuna-ver, ki bo Triglav s Sfingo na čelu predstavila preko zgodovinskih in mitoloških dejstev. Projekt vodi močna želja po povezovanju vseh ljudi in organizacij, ki so jim slovenske gore in film blizu. Vsega skupaj zagotovo ne bi bilo mogoče izpeljat brez pomoči planinskih in filmskih zanesenjakov ter podpore Planinske zveze Slovenije, Triglavskega narodnega parka, Ministrstva za kulturo in ostalih podpornikov. Pozitivno vzdušje ob ustvarjanju se lepo odraža v samem filmu kar so opazili tudi prvi gledalci in mu na Festivalu gorniškega filma Domžale namenili nagrado publike. To dejstvo filmske ustvarjalce zavezuje in spodbuja, da ga v nadaljevanju v najboljši možni obliki približa vsem potencialnim gledalcem. Zato se v prihodnosti del turneje filma načrtuje tudi v povezavi s Planinsko zvezo Slovenije. V maju in juniju se bo film predstavil v kinematografih, večine večjih krajev Slovenije. Jeseni pa v sodelovanju z zainteresiranimi planinskimi društvi, tudi na manjših projekcijah po vsej Sloveniji. O poteku turneje bodo društva sproti obveščena in ob tem tudi naprošena za pomoč pri obveščanju svojih članov o posameznih projekcijah. Poleg tega so zlasti v jesenskem delu turneje, dobrodošle tudi najrazličnejše društvene pobude in ideje. Le ob takem sodelovanju se bo film resnično približal kar najširši planinski publiki. Vse informacije glede projekta so dostopne tudi na spletnem mestu www.sfinga.net. Ekipa Sfinga OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 35 Bavšica še ni pozabljena Milan Jerman, PD Vrhnika Generacija tečajnikov za planinskega vodnika kategorije A od 26. junija do 7. julija 2010 smo si skupaj z vodjem tečaja in inštruktorji obljubili, da se ponovno srečamo. Za prvo srečanje v mesecu oktobru 2010 so nas sprejele jutranje meglice na Črnivcu, kjer smo po gozdni poti prečili leta 2008 od vetroloma podrto pobočje smrekovega gozda, se nato nad tem povzpeli do samega vrha Kranjske rebri ali Vrha Kašne planine (ali Kačje rebri po Ficku). Po brezpotju in nato po gozdnih poteh smo se vrnili ponovno čez področje vetroloma in si ob zaključku podali roke na Črnivcu. Drugo srečanje pa smo imeli februarja letos, ko smo pod budnim nadzorom naših inštruktorjev in zimskim razmeram ustrezno opremljeni opravili zimski pohod z Rudnega polja na Viševnik in nato še na Mali Draški vrh, s spustom do Jezerc in nad Planino Konj-šico nazaj do Rudnega polja. Snežna odeja je bila uležana, vendar brez derez, palic ali cepinov ni šlo. Vsi smo osvojili lep razgledni Viševnik, večina pa se jih je podala še na Mali Draški vrh in ga uspešno osvojila. In že smo polni načrtov, naših obveznosti po društvih, usposabljanjih, oglednih turah in vo denjih, saj j e prišla sezona, ko lahko začnemo z našim znanjem, pridobljenim lani v Bavšici, samostojno voditi po lahkih kopnih poteh. Vseeno pa smo se odločili, da bomo v mesecu juniju našli čas, ko se bomo ponovno srečali in takrat nas bodo naši inštruktorji popeljali po brezpotjih nad Logarsko dolino in nam tako pomagali odkriti še enega od čarov vzponovvnaše visoke gore. ^CIPRA Poročilo o delu CIPRE International Svetilnike postavljajo zato, da ladjam kažejo pot. Njihove opozorilne luči so ponoči tista orientacijska točka, ki kapitanom olajša plovbo do varne luke. Prav tako se CIPRA vedno znova predstavlja s svojimi »orientacijskimi« projekti, v tokratnem poročilu o delu predvsem na področju gradnje in bivanja. Kam nas pelje pot? Vabimo vas na čezalpsko potovanje do svetilnikov in vzorčnih hiš - pri tem pa vam želimo veliko zanimivega branja! (D. Siegrist, predsednik CIPRE International) V aktualnem letnem poročilu o delu CIPRA pojasnjuje, kaj vse počnejo, da bi znanje o energijsko učinkoviti gradnji in prenovi posredovali naprej, ga širili in zanj navdušili širšo javnost. V letu 2010 je bil vrhunec njihovih prizadevanj razpis nagrade Kneževine Lihtenštajn za trajnostno gradnjo in prenovo v Alpah, za katero je pobudo skupaj s Kneževino Lihtenštajn dala prav CIPRA. Nagrajeni objekti bodo, upajo, mnogim investitorjem in arhitektom služili kot vzor pri ustvarjanju lastnih projektov. Seveda se lotevajo tudi drugih tem. Na vrhu Viševnika je sledil pregled zimske opreme za nadaljevanje vzpona na Mali Draški vrh, foto Milan Jerman Pod vrhom Kranjske rebri, ali Vrha Kašne planine ali nekdaj Kačjega vrha smo se seznanili z novimi planinskimi vozli, foto Milan Jerman Zlati cepin 2011 Zdenka Mihelič Prireditev - festival Zlati cepin je potekal od 13. - 16. aprila 2011 v francoskem Chamonixu in Courmayeurju (Italija). Na 19. prireditvi Zlati cepin (Piolets d'Or) so podelili kar dva zlata cepina za najboljši oziroma najpomembnejši alpinistični vzpon v letu 2010, in sicer sta ga prejela: * Jugovzhodna stena Mt. Logana (5959 m), Kanada: Gre za prvi vzpon preko 2590 metrov visoke JV stene Mt. Logana (5959 m), najvišje kanadske gore. Opravila sta ga Japonca Yasushi Okada in Katsutaka Yokoyamata (s štirimi bivaki). * Velike stene, Grelandija Devet novih smeri so v velikih stenah zahodne in južne obale Grenlandije preplezali Sean Villanueva O'Driscoll, Nicolas in Olivier Favresse (Belgija) in Ben Ditto (ZDA). Smer 'Devil's Brew' jim je vzela npr. kar 10 dni. Večino vzponov so začeli iz baze - čolna 75-letnega kapitana Boba Sheptona. V strokovni žiriji, ki ji je predsedoval avstralski alpinist Greg Child, so bili: Enrico Rosso (Italija, alpinist), Yannick Graziani (Francija, alpinist), Simon Antha-matten (Švica, alpinist), Michael Pause (Nemčija, novinar) in Hiroshi Hagiwara (Japonska, novinar). Podelili pa so tudi Zlati cepin za življenjske dosežke (in tudi za inovacije, raziskave), prejel ga je legendarni plezalec in izjemen britanski alpinist Doug Scott. CHAMONIX-COURMAYËUR 36 MICELIJ -prostovoljna mreža nevladnih organizacij Program 'Pozor - Veliki nemarni škornji' predstavlja celovit pristop k okoljski problematiki za ciljno skupino otrok starih med 3 in 10 let. V Mednarodnem letu gozdov bo program nadgraj en v prostovoljno mrežo Micelj, katere namen je povezati nevladne (NVO) in druge organizacije, ki se s svojim delovanjem zavzemajo za trajnostni razvoj, ohranjanje življenjske pestrosti, vseživljenjsko učenje, ozaveščanje osebne odgovornosti, vzpodbujanje ekologija sobivanja in spoštovanje. Skupni cilj vsem vključenim organizacijam v mreži je: razvijati in krepiti sposobnost posameznikov ter skupin v prid trajnostnemu razvoju po svojih najboljših močeh. V mrežo vabljene vse NVO, ki delujejo na naslednjih področjih: varstvo in ohranjanje narave; kultura; sociala in prostovoljstvo; zdravje in prehrana in neformalno izobraževanje. Poudarek mreže Micelij je na vzajemnem informiranju in mreženju, še posebej v Mednarodnem letu gozdov 2011. Sodelovanje v mreži je priložnost za povezovanje na vsebinskem področju, združevanje potencialov in aktiven pretok informacij vključenih nevladnih (NVO) in drugih organizacij. Mreža Micelij je oblikovana na prostovoljni bazi vseh vključenih. Način povezovanja v mreži Micelij -Faza 1 v času 2011/ 12: - pristopna izjava, - vzajemna izmenjava logotipov in spletno povezovanje, - oblikovanje e-vodiča MICELIJ 2011. Biotska raznovrstnost na gorskih območjih izginja zaskrbljujoče hitro Podnebne spremembe ogrožajo gorsko rastlinstvo v zaskrbljujoče velikem obsegu, ugotavlja vseevropska študija, v okviru katere so bili uporabljeni novi postopki merjenja: s posebnimi računalniškimi modeli v zelo majhnem in natančnem merilu so avtorji raziskave popisali zelo različne gorske ekosisteme, kar zagotavlja natančnejše napovedi. Doslej so tovrstni prognostični modeli obstajali le v večjih merilih. Prihodnost več kot 2600 rastlinskih vrst ni ravno obetavna: zaradi topografskih in klimatskih modelov bo precejšnje število visokogorskih rastlin v letih 2070-2100 izgubilo več kot 80 odstotkov življenjskega prostora. Razlog za to so predvsem višje temperature in manjše količine padavin. Vir: www.umweltbundesamt.at/aktuell/ presse (de). Program Območje Alp Program transnacionalnega sodelovanja Območje Alp, ki poteka že deset let, v obdobju 2007-2013 namenja 130 milijonov € glavnim akterjem za oblikovanje skupnih rešitev o določenih vprašanjih z območja Alp. Partnerji iz sedmih sodelujočih držav se bodo 16. - 17. junija 2011 v Grenoblu (FRA) srečali na vmesni konferenci in ocenili sedanje stanje programa na poti k trajnostnemu regionalnemu razvoju. Več informacij: http://www.alpine-space. eu/information-center/ (ang). Organizator konference: Alpine Space Programme Nove smučarske proge v Dolomitih? Italijanska občina San Vito di Cadore želi na območju, ki sodi v Unescovo svetovno dediščino Monte Palmo in je v skladu z zahtevami direktive o ohranjanju naravnih ha-bitatov pomembno za Skupnost, urediti novo smučišče. Kot predvideva občinski projekt, naj bi na območju, pomembnem v zgodovinskem, botaničnem in geološkem smislu, postavili 12 km novih žičniških naprav, uredili 25 kilometrov dolgo smučarsko progo ter zgradili restavracije, planinske postojanke in vso potrebno infrastrukturo za umetno zasneževanje. Kot ocenjujejo nasprotniki projekta, je projekt občine San Vito di Cadore okolju škodljiv in zastarel. Lokalne organizacije, Italijanska planinska zveza CAI, mednarodne nevladne organizacije, npr. Mountain Wilderness in CIPRA zato zahtevajo, da pristojni organi takoj preprečijo nadaljnje načrtovanje projekta, saj se morajo odločitve o prihodnosti tega območja sprejemati zgolj v participativnem procesu. Vir in nadaljnje informacije: www.comu-ne.sanvitodicadore.bl.it Dolomiti so že sedaj zelo obremenjeni s smučarskimi progami in obiskom, vir: newsbelluno.it OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 37 VABIMO Tekmovanje za svetovni pokal v balvanskem plezanju 7. - 8. maj 2011 v Športno plezalno društvo Korenjak bo v Občini Log - Dragomer 7. do 8. maja 2011 prireditelj tekmovanja za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ene izmed največjih mednarodnih športnih prireditev in tako gostilo najboljše športne plezalce z vsega sveta. Pod okriljem Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC) vsako leto na različnih prizoriščih po svetu potekajo tekmovanja za svetovni pokal v vseh treh disciplinah športnega plezanja: težavnostnem, hitrostnem in balvanskem. Slovenija že tradicionalno gosti svetovno plezalsko smetano na jesenski težavnostni tekmi v Kranju, Log - Dragomer pa bo prvo prizorišče v Sloveniji, kjer se bodo zbrali plezalci na tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju, ki jih bo leta 2011 skupaj predvidoma deset. Tekmovanje bo potekalo v Športnem parku Log, ki se razprostira desno od stare ceste v smeri Ljubljana-Vrhnika, tik za trgovino Mercator. Poleg otroškega, nogometnega in košarkarskega igrišča v njem stoji tudi umetna plezalna stena, ki je edinstvena v Sloveniji. Zasnovana je v obliki večnamenskega odra, ki lahko postane tudi prizorišče za družabne prireditve, in je trenutno največja balvanska plezalna stena na prostem v Sloveniji. Program sobota, 7. maj 8.00 - 9.00 odprta izolacijska cona za moške 10.00 - 14.30 kvalifikacije - moški (2 skupini) 14.00 - 15.00 odprta izolacijska cona za ženske 16.00 - 20.00 kvalifikacije - ženske (1 skupina) nedelja, 8. maj dopoldne: polfinale 10.00 - 11.00 odprta izolacijska cona za ženske in moške 12.00 - 14.30 polfinale - ženske in moški popoldne: finale 16.00 - 17.00 odprta izolacijska cona za ženske in moške 18.30 predstavitev finalistov in ogled balvanov 19.00 začetek finala - ženske in moški 21.00 razglasitev rezultatov in zaključna slovesnost. Lepo povabljeni k ogledu in vzpodbujanju tekmovalcev! Lorin Moscha Kramp turca na Tolminskem, vabljeni! Komisija za turno kolesarstvo PZS vabi na skupno delovno akcijo markacistov in kolesarjev, na KRAMP TURCO - urejanje planinskih poti na Tolminskem, ki bo v nedeljo, 8. maja 2011. Tudi letos bomo, tako kot že lani in predlani, delali na Tolminskem, v okolici Koče na planini Razor. Dobimo se v Tolminu (slika zbirališča) ob 9. uri, nato pa se bomo s čim manj avtomobili odpeljali na delo (montirajte čim več nosilcev za kolesa). Parkirali bomo v bližini delovi-šča. Potrebujemo krampe, rovnice, grablje in zaščitne rokavice, ostalo orodje pa bodo priskrbeli tolminski markacisti. Vzemite po-hodniške čevlje, za zaščito pri delu, pa tudi nekaj proti dežju. Prehrana na terenu bo iz nahrbtnika, pozno popoldne, po končanem delu, pa lahko, kot vselej doslej, računamo na tolminsko gostoljubnost - topel obrok v Koči na planini Razor za popotnico v dolino. Ne pozabite na pijačo, na Tolminskem je v začetku maja lahko hudo vroče. Na povratku imamo dve možnosti: - s kolesi v dolino (Strme kolesnice, tura 96 oz. Dolina Soče, tura 18) ali - peš nazaj do avtomobilov. Za koordinacijo udeležbe skrbi Komisija za turno kolesarstvo PZS. Prosimo, da se do vključno četrtka, 5. maja 2011 prijavite na akcijo na e-naslov turno.kolesarstvo@pzs.si, poleg imena in priimka pa sporočite še telefonsko številko za morebitno nujno obveščanje oz. dogovor glede prevoza. Vabljeni! P.S. V primeru slabega vremena bo akcija odpovedana v petek, 6. maja 2011 med 20. in 20.30. P.S.2 Razno: - na forumu se lahko dogovorimo za skupen prevoz do Tolmina, - iz Ljubljane v Tolmin je uro in pol do dve uri vožnje, - POZOR: v letaku letošnjih akcij KTK je Kramp turca najavljena za soboto, 7. maja, vendar smo jo zaradi sobotne Skupščine PZS prestavili na nedeljo, 8. maja. Komisija za turno kolesarstvo PZS 3. Turnokolesarski tabor tokrat na Koroškem Komisija za turno kolesarstvo PZS bo tudi v letu 2011 organizirala turnokolesarski tabor, ki bo že tretji po vrsti. V letu 2011 se za razliko od prvih dveh taborov v Bavšici (leta 2009 in 2010) selimo v malo manj znan, a vendar zelo zanimiv košček naše dežele. Tokrat bo tabor organiziran v dolini Koprivne na Koroškem. Vanjo lahko dostopamo iz smeri Črne na Koroškem ali pa čez prelaz Sleme iz Solčave. Dolina Koprivne slovi po tem, da se nahaja pod samimi znanimi in mogočnimi vrhovi in gorskimi grebeni (Peca, Smrekovec, Olševa ...). Tako predstavlja odlično izhodišče za kolesarske ture po okoliških gorah. Datum tabora: 10. - 15. avgusta 2011. Nastanitev: Spanje bo organizirano v Planinskem domu pri Kumru, kjer bomo imeli organizirano tudi prehrano. Program: Ponovno bomo organizirali lažjo in zahtevnejšo skupino, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da se bo program vsake skupine odvijal po načrtu v primeru zadostnega števila prijavljenih za posamezno skupino (minimalno 5 udeležencev za skupino). Za vsakogar bo dobro poskrbljeno. Načrtovanih je 5 kolesarskih tur in 1 dan počitka, ki ga bomo izkoristili poljubno (lahko se bomo peljali s kolesom skozi rudnik, skočili na vrh Olševe ali ga namenili delavnicam o tehniki vožnje, servisu kolesa, o opremi, načrtovanju ture, orientaciji ...). Predviden nabor tur težje skupine je že znan, v tem trenutku pa vam lahko zaupam samo naslednja imena: Peca, Smrekovec, Olševa, Topica/ Ojstra, Čofatijev vrh - preizkusna tura bo skupna za vse. Tudi lažja skupina se bo potikala po večini teh hribčkov, vendar bo zahtevnost vzponov in spustov primerna tej ravni (večinoma gozdne in makadamske ceste), prav tako bo ta skupina naredila manj višinskih metrov. Cena: 190 EUR/ osebo. V ceno je vključeno: naveden program s polpenzionom in malico za na ture, zavarovanje in vodene ture. Cena za kolesarjenje skozi rudnik bo podana naknadno. Število udeležencev: 20. Rok prijav: 10. julij 2011. Prijave pošljite na Komisijo za turno kolesarstvo PZS, Dvorakova 9, 1000 Ljubljana. Informacije na naslovu KTK PZS, po telefonu 01 43 45 686 ali na e-naslovu turno.kolesarstvo@pzs.si. Komisija za turno kolesarstvo PZS 38 »Pešpoti in voda« eAa twv EVROPOHOD 2011 Evropska popotniška zveza, katere članica je Komisija za evropske pešpoti (KEUPS), ki so jo ustanovile, Planinska zveza Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije, je določila leto 2011 za leto EVRO-POHODA. Glavna tema dogodka Evropohoda 2011 je: »Pešpoti in voda«. Voda je element življenja, ki ne pozna meja. Z geslom »Pohodi po E-poteh in k E-potem« bomo evropski pohodniki s sabo nosili idejo skozi celotno Evropo do Andaluzije v Španijo. Tudi v Sloveniji se že odvijajo dogodki v sklopu EVROPOHOD 2011. Vabimo vas na pohode po E6, z vodnikom Radovanom Skubicem in KEUPS- om, (hilarij.gorski@gmail.com, 031 319 224), prvi pohod od 16. - 17. aprila 2011 (Ivnik - Kopa - Sleme) je že bil uspešno izveden; Datum Tura Čas hoje 7. 5. in 8. 5. 2011 Sleme - Koča na Čreti - Trojane 14 ur 11. in 12. 6. 2011 Trojane - Janče - Grosuplje 14 ur 24. in 25. 6. 2011 Grosuplje - Selo - Stari trg pri Ložu 14 ur in pol 9. in 10. 7. 2011 Stari trg pri Ložu - Mašun -Kozlek 14 ur 23. in 24. 7. 2011 Kozlek - Dimnice - Kubed 15 ur in pol 6. 8. 2011 Kubed - Strunjan 7 ur Še posebej pa prosimo vsa planinska društva, kjer potekajo pohodi, da se aktivno vključijo v priprave. Predsednik KEUPS: Jože Prah, 041 657 560, prah.joze@volja.net. Odprtje Slovenjegoriške planinske poti Drage planinke in planinci, ljubitelji po-hodništva! Sporočamo vam veselo novico, da bomo v soboto, 21. maja 2011, ob 10. uri, pri Pu-hovem muzeju v Sakušaku svečano odprli Slovenjegoriško planinsko pot. Pot je dolga 93 kilometrov in poteka po Srednjih Slovenskih goricah ter delu Ptujskega in Dravskega polja. Prične se v najstarejšem slovenskem mestu Ptuju ter poteka čez Vur-berk, skozi Trnovsko vas, Vitomarce, Juršince, Polenšak, Gorišnico in Markovce nazaj v Ptuj. Na poti je 12 kontrolnih točk z žigi, ki jih je treba odtisniti v dnevnik. Obstajata pa tudi posebna zloženka in vodnik z opisom poti in znamenitostmi krajev ob poti. Vljudno vas vabimo na otvoritveni pohod, ki bo potekal po delu trase od Juršincev do Dominkove domačije v Gorišnici. Program otvoritvenega pohoda: Izpred železniške postaje Ptuj bo ob 8. uri odpeljal posebni avtobus v Juršince (prihod vlaka iz smeri Maribor, Ljubljana, Celje v Ptuj ob 7.56 in ob 6.45 iz smeri Hodoš, Murska Sobota, Ormož). Pričetek otvoritvenega pohoda bo v središču Juršincev ob 9. uri. Pohodnike bo pot vodila najprej mimo turistične kmetije Toplakovih in Herberste-inove kleti do Puhovega muzeja v Sakušaku, kjer bo ob 10. uri svečana otvoritev poti. Sa-kušak je rojstni kraj izumitelja in tovarnarja Janeza Puha. Pohod se bo nato nadaljeval do turistične kmetije Amur v Bodkovcih ter naprej na Polenšak. Sledil bo vzpon na Pre-rad ter zaključni del pohoda čez Zamušanski vrh do Gorišnice. Pri Dominkovi domačiji bo p oskrblj eno za veseli zaklj uček pohoda. Povratek v Ptuj bo z železniške postaje Zamušani z vlakom ob 18.45 uri v smeri Pra-gersko, Celje in Ljubljano, ali z vlakom ob 20.25, ki nadaljuje vožnjo v Maribor. V smeri proti Ormožu, Murski Soboti in Hodošu je odhod vlaka zvečer ob 20.04. Veselimo se vašega obiska! PD Ptuj Puhov muzej v Sakušaku, foto Uroš Vidovič OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 39 Ročne GPS naprave Garmin Slovenski meniji, enostavna uporaba, prednaložena osnovna verzija TOPOGRAFSKE kartografije Slovenije. £□11^ 555' 3-, ■ H m ang, '"I^P' a Za več informacij obiščite www.garmin.si. GARMIN REVIJA ZA VAS, LJUBITELJE GORA Naročite se na Planinski vestnik in spoznajte gore z najstarejšo revijo v Sloveniji! www.planinskivestnik.com, pv@pzs.si, 080 1893 40 OBVESTILA v v DODATNO GRADIVO ZA SKUPSCINO PZS Posvet in Skupščina PZS, Kočevje, 7. maj 2011 PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Tabor mladih planincev v Koči pri Jelenovem studencu (26. - 27. september2009), foto arhiv PD Kočevje OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS 1 VSEBINA VABILO NA SKUPŠČINO PZS (SKLIC IN DNEVNI RED) 2 NAČRT POTI 3 POSVET »UDOBJE V PLANINSKI KOČI« 4 NOVOSTI NOVEGA STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 6 V skladu s 36. in 50. členom Statuta Planinske zveze Slovenije (Obvestila PZS, št. 7/8, julij 2007) in sklepom 3. in 4. seje UO PZS s k l i c u j e m SKUPŠČINO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE v soboto, 7. maja 2011, ob 14. uri, v prostorih Pokrajinskega muzeja (Šeškov dom), Prešernova 11, v Kočevju. Predlog dnevnega reda Skupščine PZS: 1. Izvolitev delovnega predsedstva in organov Skupščine PZS 2. Poročilo verifikacijske komisije 3. Sprejem Poslovnika o delu Skupščine PZS 4. Informacija o izvedenem posvetu Udobje v planinski koči 5. Predstavitev akcije Ciciban planinec in Mladi planinec 6. Informacija o izvajanju Zakona o prostovoljstvu 7. Vsebinsko in finančno poročilo organov PZS za leto 2010 8. Poročilo Častnega sodišča PZS za leto 2010 9. Poročilo Nazornega odbora PZS za leto 2010 10. Razprava in potrditev poročil 11. Prenos nepremičnega premoženja iz PZS na PD Idrij a 12. Okvirni vsebinski in finančni program dela PZS za leto 2012 13. Sprejem Statuta PZS 14. Razno Pred skupščino bo od 9. ure dalje v prostorih Šeškovega doma potekal posvet s področja planinskega gospodarstva z naslovom: UDOBJE V PLANINSKI KOČI. Vsebina posveta je namenjena tako upravljavcem kot tudi uporabnikom planinskih koč, zato je na posvet vabljena kar najširša planinska javnost. Vabilo s podrobnimi vsebinami posveta najdete na spletni strani PZS in v tej prilogi Obvestil PZS, št. 3, Dodatno gradivo za Skupščino PZS, na strani 4 in 5. Predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS 2 o cc >u < Pokrajinski muzej (Šeškov dom), Prešernova 11, Kočevje 3 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS POSVET »UDOBJE V PLANINSKI KOČI« V A B I L O Vabimo vas na posvet »Udobje v planinski koči«, ki bo na dan Skupščine PZS, 7. maja 2011, ob 9. uri, v prostorih Šeškovega doma v Kočevju. VSEBINE POSVETA: • ob 9. uri (vzporedni predavanji z razpravo): - predstavitev primera dobre prakse o gradnji planinske koče v tujini - predstavljena bo Koča na Monte Rosi. Švicarski zvezni inštitut za tehnologijo v Zürichu (ETH Zürich) in Švicarska planinska zveza (SAC) sta s postavitvijo nove planinske koče na Monte Rosi določila nov mejnik pri gradnji planinskih koč. Koča, katere temeljni kamen je bil položen avgusta 2008, je sicer eden od številnih projektov v počastitev 150-letnice inštituta ETH Zürich. To je ambiciozen projekt v prihodnost usmerjene Švicarske planinske zveze. Koča stoji na 2883 metrih nadmorske višine in je zgrajena v trajnostnem smislu kar zadeva energije in ekologije. Pri gradnji je sodelovalo več kot trideset študentov oddelka arhitekture ETH Zürich, ki so poiskali tako arhitekturne kot energijske rešitve. Zadali so si ambiciozen cilj: 90 odstotkov energetske samozadostnosti. Kako je potekal projekt od ideje, ciljev, načrtovanja do izvedbe ter ali so uresničili ambiciozen cilj in kako, nam bo predstavil arhitekt Philipp de Klabermetten, predstavnik Komisije za koče sekcije Monte Rosa Švicarske planinske zveze. (prevajanje zagotovljeno) - predstavitev projekta planinskih zvez alpskega loka IEVEBS (analiza delovanja 100 planinskih koč v Alpah) - Drago Dretnik, član Gospodarske komisije (GK) PZS in predstavnik PZS v Komisiji za koče in poti CAA: V letu 2006 se je pod pokroviteljstvom Nemške planinske zveze in Nemškega sklada za podporo okoljskim projektom šest planinskih zvez (Nemčije, Avstrije, Švice, Južne Tirolske, Češke in Slovenije) odločilo izpeljati ambiciozen projekt z imenom »Ovrednotenje oskrbovalnih in odstranjevalnih sistemov planinskih koč« (nemško: projekt IEVEBS). V okviru tega projekta je bilo v letih 2007 in 2008 obiskanih 100 planinskih koč v sodelujočih državah in na podlagi podatkov iz detajlnih vprašalnikov so bili v teh kočah ovrednoteni naslednji sistemi: oskrba koč z vsemi vrstami energije, oskrba s pitno vodo, ravnanje z odpadno vodo in ravnanje z vsemi drugimi vrstami odpadkov. Zbrani podatki so obdelani v obsežnem končnem poročilu, najpomembnejši rezultat pa so smernice, ki podajajo planinskim društvom podatke o prednostih in slabostih obstoječih sistemov in napotila, kako ravnati v bodoče. • ob 10. uri (vzporedni predavanji z razpravo): - predstavitev certifikatov za planinske koče (okolju prijazna koča, družinam prijazna koča ...) - Drago Dretnik, član GK PZS in predstavnik PZS v Komisiji za koče in poti CAA: Po zgledu planinskih zvez s področja Alpskega loka bo PZS v sodelovanju z zainteresiranimi planinskimi društvu za planinske koče uvedla certifikat Okolju prijazna koča, smernice zanj je že potrdila GK PZS. V letu 2011 bo izvedeno poskusno ocenjevanje koč in na podlagi izkušenj iz ocenjevanja bo po obravnavi na organih PZS ta certifikat sprejet v končni obliki. Zainteresirana planinska društva se bodo lahko v letu 2012 za svoje planinske koče prijavila za pridobitev certifikata Okolju prijazna koča. Za vse koče s tem certifikatom bo PZS izvajala dodatno promocijo in nudila posebne ugodnosti. Hkrati bo podana informacija tudi o dveh certifikatih, ki sta močno prisotna v kočah s področja Alp, to sta Otrokom/ družinam prijazna koča in Takšnega okusa so planine. - ekonomika in kategorizacija planinskih koč - Miro Pogačar, strokovni sodelavec PD Radovljica in član GK PZS: Predstavljen bo trenutni sistem kategorizacije planinskih koč v Sloveniji (koče I., II. in III. kategorije) ter sistem kategorizacije koč v sosednjih planinskih zvezah. Hkrati bo predstavljena specifika poslovanja planinskih koč, načini za izračunavanje cen v planinskih kočah, modeli za upravljanje koč ter analiza sprejetih najvišjih cen PZS za prenočevanje ter za določene jedi in napitke v planinskih kočah. V razpravi bomo skušali ugotoviti, ali so sedanji kriteriji ustrezni ali pa potrebujejo določene prilagoditve oziroma spremembe. • ob 11. uri: - kratka poročila s posameznih predavanj, - okrogla miza in razprava na teme: * kakšne standarde in smernice potrebuje planinsko gospodarstvo, * s kakšnimi ukrepi povečati obisk planinskih koč in kako koče bolj prilagoditi potrebam sedanjih obiskovalcem gora, * kako naj obratuje koča, da bo čim manj vplivala na okolje. 4 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS Na okrogli mizi sodelujejo: o Bojan Rotovnik, predsednik PZS, o Miro Pogačar, strokovni sodelavec PD Radovljica in član GK PZS, o Drago Dretnik, član GK PZS in predstavnik PZS v Komisiji za koče in poti CAA, o Danilo Sbrizaj, dolgoletni strokovni sodelavec PZS na področju gospodarske dejavnosti PZS, o Irena Brložnik, predstavnica Komisije za varstvo gorske narave PZS, o Tomaž Willenpart, predsednik PD Ljubljana - Matica in o Tone Tomše, moderator, podpredsednik PZS. Planinskim društvom predlagamo, da na posvetu zagotovijo prisotnost vsaj dveh predstavnikov, da bo posamezno planinsko društvo lahko tako spremljalo celotno dogajanje oziroma vsa predavanja. Posvet je za predstavnike planinskih društev brezplačen. Lepo povabljeni! Načelnik Gospodarske komisije PZS Predsednik PZS Aleš Glavnik B oj an Rotovnik NOVOSTI NOVEGA STATUTA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Izredna skupščina Planinske zveze Slovenije v Celju je sprejela sklep št. S/486-2010 (6. 12. 2010) o imenovanju delovne skupine za pripravo novega statuta. Delovna skupina je delovala v sestavi Borut Peršolja (PD Domžale), vodja in člani Miro Eržen (PD Dovje Mojstrana), Jože Melanšek (PD Velenje), Jurček Nowakk (PD Moravče), Damjan Omerzu (PD Bohor Senovo) in Borut Vukovič (PD Litija) in v obsežnih in poglobljenih razpravah vodila postopek oblikovanja besedila statuta prek osnutka do predloga (z vsemi vmesnimi fazami javne obravnave). Delovna skupina je vključevala zunanje sodelavce ter ves čas delovala zelo zavzeto, s skoraj 100 % prisotnostjo članov in sklepčnostjo. Besedilo statuta je nastalo na podlagi: - sklepov, sprejetih na Skupščini PZS (8. 5. 2010), - sklepov in stališč na 1. seji (17. 6. 2010), 2. seji (28. 10. 2010), 3. seji (3. 2. 2011) in 4. seji upravnega odbora PZS (31. 3. 2011), - obravnav Izhodišč za nov Statut PZS ter dokončno sprejetih izhodišč na Izredni skupščini PZS (4. 12. 2010) ter - obsežne javne obravnave z objavo in posredovanjem vseh ustreznih dokumentov v vseh fazah postopka. Na podlagi dostopnega gradiva smo opravili številne analiza, kjer smo poleg na organih sprejetih sklepov, smiselno upoštevali pripombe in predloge, ki so jih dali posamezniki in društva ter razprav, ki je bila opravljena po MDO-jih. Upoštevali smo tudi zakon o prostovoljstvu, zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju ter predlog novega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih. Po mnenju delovne skupine je bila dosežena visoka stopnja strokovnosti in upoštevanja predlogov. Osrednji del statuta je njegov normativni del v katerem so statutarne določbe oblikovane kot členi. Normativni del Statuta Planinske zveze Slovenije obsega 69 členov, razvrščenih v 18 poglavij. Besedilo predloga novega statuta glede na sedanje besedilo statuta iz leta 2007: - pomembno izboljšuje jasnost in preglednost besedila, - prispeva k enotnejši organizacijski shemi PZS in razmejitvi pristojnosti organov PZS, - vzpostavlja jasna razmerja med društvi, MDO in PZS glede pristojnosti, dolžnosti, pravic in obveznosti, - povečuje učinkovitost za dosego ciljev in nalog PZS, - omogoča kakovostno izboljšanje procesa odločanja z vzpostavitvijo dejanske kadrovske in planinske usposobljenosti odločevalcev in - zastopa vsestranski interes planinske organizacije. Pregled novosti v Statutu PZS PREAMBULA Preambula (ki je v takšni obliki doslej ni bilo) izraža vrednostne razloge in doseženo raven razvoja planinske organizacije in iz tega izhajajoča zavezo (nadaljujemo delo in tradicijo Slovenskega planinskega društva), ki naj usmerja uporabo statuta. A. SPLOŠNE DOLOČBE V splošnih določbah jasneje opredeljujemo Planinsko zvezo Slovenije kot zvezo društev. Prvič doslej določamo poslanstvo planinske organizacije kot najširši skupni imenovalec in temelj našega delovanja, določamo pa tudi Častni kodeks slovenskih planincev kot vrednoto planinske organizacije. Določamo tudi sedem načel delovanja organov in strokovne službe PZS. B. SIMBOLI PZS Dosedanji znak PZS postaja sedaj grb PZS. C. CILJI IN NALOGE PZS V tem poglavju na novo opredeljujemo cilje, varovanje gorske narave, javni interes, naloge, programska vodila in pridobitno dejavnost. Sledili smo jasnemu načelu, da cilje dosegamo z uresničevanjem nalog, ki jih izvajajo organi PZS. Na področju varovanja gorske narave kot strokovna izhodišča opredeljujemo tudi Alpsko konvencijo ter določila Tirolske deklaracije o dobri praksi v gorskih športih. Opredeljujemo tudi, da je na teh področjih nujen dialog PZS z vsemi obiskovalci gora. Med nalogami je kar nekaj novih - oblikovanje partnerstev in mrež, izvajanje trajnostnega turizma, izvajanje zannstveno-raziskovalnih nalog in muzejske dejavnosti ... Programska vodila so samostojen in obvezen dokument PZS in bodo zamenjala obstoječa Vodila za delo PZS in planinskih društev iz leta 1999. Ker predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih predvideva, da bodo morala društva in zveze svojo pridobitno dejavnost opredeliti v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti, smo pripravili tem zahtevam ustrezen predlog. D. SODELOVANJE PZS Z DRUGIMI ORGANIZACIJAMI PZS je članica domačih in mednarodnih organizacij. Na novo je opredeljena pristojnost skupščine za vključevanje, način imenovanja delegatov in strokovnjakov iz vrst PZS ter določanje usmeritev za njihovo delo. 6 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS E. ČLANSTVO V PZS K zahtevam, ki jih predvideva zakon o društvih , je ob včlanitvi društva v PZS uvedeno dve letno mentorstvo. Na novo je urejena možnost vključevanja pridruženih društev, ki na skupščini PZS nimajo glasovalne pravice. Podrobneje so opredeljene naloge, ki jih društva zaupajo PZS in MDO. Med nalogami PZS je tudi vzpostavitev centralnega imenika društev in posameznikov. F. ČLANSTVO V DRUŠTVU IN ČLANARINA Člani društev so posamezniki, člani PZS pa so društva. Posamezniki, ki so člani društev, plačujejo članarino, od katere del ostane društvu, del pa PZS. G. ORGANI PZS Natančneje so opredeljene pristojnosti skupščine PZS, dodane so tudi nekatere nove naloge: po veljavnem statutu je bil za ustanavljanje komisij in odborov PZS pristojen UO PZS, sedaj je to pristojnost skupščine. Pristojnosti in odgovornosti predsednika PZS so natančneje opredeljene. Večino teh pristojnosti je predsednik imel že doslej neposredno na podlagi zakona, nova pa je pristojnost, da ob predhodnem soglasju UO PZS imenuje in razrešuje generalnega sekretarja PZS. Ta pristojnost izhaja iz analize dosedanje ureditve ter odgovornosti predsednika PZS za delovanje zveze in za zakonitost njenega poslovanja. Jasneje je opredeljen prenos pooblastil na podpredsednike PZS. Pristojnosti predsedstva PZS v statutu doslej niso bile urejene, zato jih je bilo potrebno našteti. Pri tem smo izhajali iz dosedanje prakse in izhodišč za spremembo statuta. Redno poročanje o delu predsedstvo PZS zagotavlja s sprotnim posredovanjem zapisnikov UO PZS. Načelniki komisij, ki imajo zbore dejavnosti, niso več člani upravnega odbora po položaju (gre za dosledno uveljavitev načela, da PZS vodijo njeni ustanovitelji, torej društva). Načelniki bodo sodelovali pri delu predsedstva in UO PZS (še posebej, ko se obravnava problematika, ki jo pokriva posamezna komisija), nimajo pa pravice glasovanja. Ker so PZS ustanovila društva in ker upravni odbor upravlja PZS med dvema skupščinama, bodo društva to nalogo izvajala neposredno z izvolitvijo voljenih članov UO PZS. Zaradi zagotovitve enotnega statusa vseh članov UO PZS in poenotenja trajanja mandatov morajo biti vsi člani UO PZS izvoljeni neposredno, zato bodo na ta način izvoljeni tudi predsedniki MDO. Povsem nove pristojnosti UO PZS so odločanje o načrtu upravljanja s premoženjem PZS, odločanje o merilih za razvrščanje društev v prednostne skupine in določanje pravilnika o raziskovalni dejavnosti. Zmanjšujemo število komisij PZS, poudarjena je njihova samostojnost delovanja. Določena je ločenost strokovnega dela od vodstvenega dela, poeenoteno je izrazje - vse komisije imajo načelnike, namesto upravnih odborov imajo izvršne odbore. Nekdanje komisije, ki nimajo lastnih zborov dejavnosti in še nadaljujejo z delom, so opredeljene kot stalni odbori oz. drugi organi (za usposabljanjem in preventivo, za članstvo, za pravne zadeve, za založništvo in informiranje, za sodelovanje z Gorsko reševalno zvezo Slovenije) ali se združujejo/pripojujejo k obstoječim komisijam v daljšem časovnem obdobju. Nova je opredelitev MDO kot organa v sestavi PZS. Nov organ - varuh pravic gora je opredeljen v skladu z izhodišči za spremembo statuta. Varuh pravic gora je zagovornik narave. Njegovo delo je treba razumeti kot priložnost za empatijo oziroma sposobnost vživeti se v položaj posameznika - pritožnika in povzročitelja. H. POSTOPKI V tem poglavju so na enem mestu pregledno zbrani postopki, ki urejajo delo in vzpostavljajo enotnost organov PZS, kandidiranje, sklepčnost in odločanje. S temi vsebinami je zagotovljena možnost, da zmanjšamo število sedanjih poslovnikov različnih organov ali vsaj zmanjšamo prenormiranost PZS. Na novo je opredeljena določba, da društva posredujejo spremembe svojih pravil predhodno v pregled MDO, s čimer bodo MDO-ji poskrbeli za izmenjavo primerov dobre prakse med društvi. Urejena je tudi rešitev kadrovske popolnitve organov PZS v primeru, da se član organa neopravičeno ne udeležuje sej. Pri volitvah predsednika in podpredsednikov je izpeljan mandatarski princip predlaganja in voljenja, kar je v skladu s sprejetimi izhodišči. Prvič doslej je urejena tudi možnost vsebinskega dopolnjevanja letnega programa ob pogoju, da so za to zagotovljena finančna sredstva. I. PREMOŽENJE IN POSLOVANJE PZS Med vrstami premoženja izpostavljamo dve vrsti premoženja, katerih pomen narašča: neopredmeteno premoženje (blagovne znamke, avtorske, moralne in druge pravice ter znanje iz dejavnosti PZS) in naložbeno premoženje, ki izhaja iz solastninskih deležev na stavbah, zemljiščih oziroma predstavlja solastniški ali ustanoviteljski delež v ustanovah. Pomembno je, da upravljanje tega premoženja temelji na načrtu upravljanja, katerega sprejetje in izvajanje je naloga UO PZS. Izdelava takšnega načrta bo zahtevalo sodelovanje vseh organov PZS in strokovne službe, kjer se posamezne vrste premoženja pojavljajo. J. REŠEVANJE SPOROV Določba do sedaj veljavnega statuta, da je v sporih med PZS in njenimi člani izključena sodna pristojnost, ni bila v skladu z zakonom, zato smo jo nadomestili z določbo, da izpodbijanje odločitve organov PZS pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bila izkoriščena možnost arbitraže. Častno sodišče PZS se ukinja, saj lahko obstoječi organi v okviru svojih pristojnosti ustrezno reagirajo na morebitne kršitve Statuta PZS in častnega kodeksa PZS. OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS 7 K. GENERALNI SEKRETAR IN STROKOVNA SLUŽBA Poudarjena je odgovornost za delo in vezanost mandata generalnega sekretarja na mandat predsednika PZS. Vse to ima za posledico, da si mora GS kot dober vodja pridobiti spoštovanje, z ustvarjanjem pozitivnega vzdušja v delovnem kolektivu strokovne službe PZS in do funkcionarjev PZS, MDO ter PD. Pri členitvi strokovne službe se na novo uvaja učno središče. S tem se daje večji poudarek na kakovosti dela in organiziranosti ter odgovornosti strokovnih sodelavcev. L. JAVNOST DELA IN INFORMIRANJE V tem delu ni posebnih sprememb v primerjavi z obstoječim stanjem. M. SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ S tem poglavjem prvič in na novo urejamo razmerja do Slovenskega planinskega muzeja. Ta ima med profesionalnimi izvajalci planinske kulture pomembno mesto. PZS je opredeljena kot soustanoviteljica. N. RAZISKOVALNA DEJAVNOST S tem poglavjem prvič in na novo opredeljujemo možnost izvajanja raziskovalne dejavnosti PZS. O. PRIZNANJA Obstoječa ureditev se dopolnjuje z omejitvijo lastnih priznanj komisij PZS in z natančnejšo ureditvijo statusa častnega člana PZS. P. PRENEHANJE DELOVANJA PZS Na novo - v skladu z zakonom - se ureja prenehanje PZS in prenos njenega premoženja v tem izjemnem primeru. R. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE V prehodnih in končnih določbah urejamo začetek veljavnosti statuta, uskladitev obstoječih pravnih aktov z novimi rešitvami in določamo vsebine ter roke za izvedbo vsebin, ki jih predvideva besedilo statuta. Borut Peršolja, vodja Delovne skupine PZS za pripravo novega Statuta PZS BELEŽKA 8 OBVESTILA PLANINSKE ZVEZA SLOVENIJE - DODATNO GRADIVO ZA SKUPŠČINO PZS