ACROCEPHALUS jedala od konca kril proti trupu. Močvirskega lunja sem v tem območju opa- zoval že 18. 4. 1992 pri vasi Globoko. Tokrat sem opazoval samico, ki je letela nizko nad tlemi ·m lovila.Al Vrezec, Pražakova 11, 61000 Ljubljana PLANINSKI OREL Aquila chrysaetos GOLDEN EAGLE - juvenile on 4th May 1995 atMedvedcereservorr Dne 4. 5. 1995 sva z ženo Božo šla na zadr- ževalnik Medvedce. Zanimal naju je predvsvem pelikan, o katerem so govorili že vsi, ki na Sta- jerskem opazujejo ptiče . Za obisk naju je nav- dušil še kolega Andrej , ki mi je prejšnji večer ves prevzet sporočil, da je na Medvedcah be- lorepec. Ura je bila okrog pol enajstih, ko sva se po- časi peljala po grbastem makadamu proti vzhodni obali zadrževalnika. Nad zadrževalni- kom je krožilo športno letalo, v prvem trenutku se mi je celo zazdelo, da vidim pelikana v letu, a ga tisti dan ni bilo. Poleg jeklenega ptiča, ki je naredil še dva kroga in odletel, je bil na ne- bu še pravi pernati ptič tudi velikih dimenzij. Pristal je blizu vodnega izpusta na nasipu. Z avtomobilom sva se mu počasi približevala in Boži sem razlagal o belorepcu, ki sedi pred na- ma. Ustavil sem pred neprevoznim jarkom. Pri- pravim opremo in previdno izstopim. Pričako­ vani »belorepec« je kmalu poletel. Proti priča­ kovanjem pa ni ustrezal moji predstavi o belo- repcu. Rep je sicer imel bel, vendar z debelo temno obrobo na koncu. V perutih, v višini za- pestnega sklepa, je imel lepo vidna bela zrcal- ca. Hitro sem naredil dva posnetka in segel po Heinzlovem prrročniku, »belorepec« pa se je medtem izgubil v smeri Pohorja. In res, belore- pec nima temne obrobe na koncu repa. Mla- dostni imajo rjav, odrasli pa šele dobijo bel rep. Ima pa tako obrobo na repu vzhodna vrsta je- zerskega orlaHaliaeelus Jeucoryphus, le da ni- ma belih zrcalc v perutnicah. O tem, kaj vse sva tega dne z Božo videla na Medvedcah, bom za- pisal v drugih prispevkih. Doma sem temeljito prelistal Parterjev priročnik za določanje ujed v letu in dvoma več ni bilo. Opazovala sva mla- dostnega planinskega orla Aquila chrysaetos. Tudi diapozitivi so bili dobri, sicer ne zaslužijo objave, a na njih z lupo z lahkoto prepoznamo mladostnega planinskega orla. V SV Sloveniji ni bilo veliko opazovanj pla- ninskih orlov, v glavnem se vsa opazovanja na- našajo na Pohorje. Tužko je reči, kaj ga je priva- bilo k zadrževalniku, razmišljali smo, da najbrž 126 XVl- 71-1995 nekaj kilogramov težki crknjeni tolstobiki, ki so v velikem številu razpadali na plitvinah. Franc Janžekovič, Majstrova 1 O, 62000 Marjbor NAVADNA POSTOVKA Falco Unnunculus COMMON KESTREL - male on 8th July 1993 plundering a number of young hidden P colla- ds Dne 8. 7. 1993 sem popisoval ptice v kva- dratu št. 25 OA TNP - na relaciji Kot oz. Len- garjev rovt - Cmir (2393 m). Ob ostenju Rjavi- ne proti Luknji peči sem opazoval postovko, ki je v presledkih preletavala nad travnato poboč­ je nad Debelim kamnom. Vsakikrat, ko je ujela plen, je odletela proti Luknji peči. Klub telesko- pu gnezda nisem mogel odkriti, saj se je veno- mer izgubljala med stenami, pri tem pa dva- krat agresivno preganjala krokarja Corvus co- rax. Ker me je zanimalo, kaj je tako spretno in v razmeroma kratkem času na tleh uplenila, sem nanjo - bil je pravzaprav samec - postal bolj pozoren. Nisem še pospravil malice iz nahrbtnika, ko ponovno prileti in poskuša v zraku uieti odraslo planinsko pevko Prunella collaris. Se- le po tem dogodku sem ugotovil , da so po- stovkin plen mlade planinske pevke, ki so jih starši sicer odločno branili. Prinašajoč jim hra- no pa so jih vedno znova razkrili plenitelju. Tu- di jaz sem z lahkoto našel že delno operjenega in med kamni skritega mladiča. Biologija pre- hranjevanja navadne postovke v gorskem sve- tu je torej lahko dokaj zanimiva. Franc Bračko, Gregorčjčeva 27, 62000 Maribor ŠKRJANČ.AR Falco subbuteo HOBBY - on 13th August 1993 catching H. ru- stica and D. urbica in the centre of the village of Modraže in Dravinja valley Dne 13. 8. 1993 sva z B. Rubiničem opazo- vala ptice v Dravinjski dolini. Tisti dan se mi je zdelo najbolj zanimivo opazovanje odraslega škrjančarja v vasi Modraže pri Poljčanah. So- kol je namreč sredi vasi, ne meneč se za ljudi, plenil v jati kmečkih Hirundo ruslica in mest- nih lastovkDelichon urbica . To je tudi moje pr- vo srečanje s to vrsto na omenjenem območju. Tuga dne sva opazovala še nekaj zanimi- vih vrst, na primer belo štorkljo Cjconia cico- nia in sivo žolno pjcus canus, ki v Dravinjski dolini tudi gnezdita. Ponoči pa sva pri zaselku Hrastje imela priložnost opazovati še pet (5) osebkov lesne sove Strix aluco, ki je ravno ta- ko gnezdilka tega območja. AJ Vrezec, Praža- kova 11, 61000 Ljubljana