lobl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 17. V (xorici, 28. aprila 1880. Tedaj;^, „SoCa" izhaja vsak petok s in velja s po§to prejemana ali v Gorici na dom pofiiljana: Vse leto.....f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 6etvrt leta . . . . „ 1.20 Pri oznanilih ia prav tako pri „j>o-ulanicah" se placuje za navadno tristop-oo vrsto: 8 kr. Se Be tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 „ 6 „ „ „ » 3 „ ZaveSe crke po proBtoru. SOČA Posamezne Stevilke se dobivajoW" 10 soldov v Gorici v tobakarnici v go* sposki ulici Misto „treh kron". ia na starcm trgu.— V Trata v tobakarni-ci „Via delta caserraa 3". Dopisi naj se Magovoljno poSttjajo urednigtvu „Sofie" v Gorici v Hilarijanski tisknrni, narbfnhia pa opravniJtvu„SoSft" na Koronji v Stiosa-vi hi&i fit. 258 II. Rokopisi se ne waeajo; dopisi naj se Magovoljno frankujejo. — Dehlcom in drugSm nepremoinim te narofiaina zni2n, akoie oglaie pri uredniitvu, Gladstone in Jugosiovani. Na Duuaji 20, aprila. Zmaga liberakev na Anglezkem vznemhja na&e uatavoveree, kei* bi se vtegnila po govorib, ki jih je imel dozdevni bodoci premier Gladstone na volilnih zborih, cela evropej&ka politika zelo predrugafiiti in Bicer ne v yniislu iniru, kar je v intert'su Avbtrije, ki rouu 2ivo potrebnje, jako obzalovati Na eelej stvari je j:a za nas Slovane veselo f.o, da se sprememba vers! v koiist Slovanstvu. Priea temu stroll, ki je presel ude „N\ Fr. Presse." katem in iini'la m Slo-vana nik'iii cloveSki-ga iiuetia, ki je bvalila Turku, kakor bi bila plucana m to. Nek ujeiii dopisnik M je bil Giadstona ubiiaf, pa zvudel ni o numerali prc-metcnoga Englezn nic, UpraSanj: ali misli Gladstone, da je sidanja zveza liosne in llereegovine z AvKtrijo stalna, potem misli-li, da naj se zdiutfite severua in ju2ua Bulgaiija? stari det&ivnik ni lintel slisati; od* govoril je na nje — m«»lcel Na diuga vpiaSanja brez politicne vsibine je Gladstone odgovorjal. < ()d ueke driige Jako z»m»sljivi»u strum sliSal je pa i.sti dopb> ttik, da bi Gladstone rod „ballcanske naroduosti" imel v ucodvismj dor^avnej /.Mm. Niiin ni poiioba ngibati Gladstonovili inisli, ker mat govoii vehko in razodeva na tak uaciu svoje 2e-Ije zaporedoma. V Middletonu se je tia volilnem zbo« ru huduval nail Avstrijo in klicalje volilee, naj kedo po1o2i perst \\n ono mesto zemljevida, kamor bi bila Avstrija priiusla svobodo. Pozneje so ga konserva-tivei dol^ili ueopravieenega aovraitva do Avstrijo in zopet jim je Gladstone odgovoril na pozuejSem volilnem zboiu: nNaj pusti Avstrija Bosni in Hetcegovi-ni, da se razvijuti po svoje, naj klice svnje vojake iz onih de^el — potem jej bocem biti prijatidj." Kedo po takih besedah Se dvomi o politiki, ki bo Gladsto-nu gled« Avstrije voditeljica? Tudi glede Bulgarije so Gladstonovi nameui jasni kakor beii dan. Leta 1876. je Sel po Evropi glas o tuiSketn mesaijenji v Bulganji in takoj je po-Cel Gladstone sklicisvati taborje in pisati brosnre za Bnlgare in proti TurKom. Rcci se more, da je samo njegova veljavnost zader^ala Eugle^e, ka niso &h nad Rusa, ko se je napravljal re§iti bulgarski narod. Ko bi ne bila stala okupacija Bosne in Heree-govine toiiko denarja in toliko ve&noma slovanske kervi, siiuii bi biti z Gladstonovo politiko povseiu zadovoljni. Toda ker nas oklcpa z Madjaij, najljutej-simi soviazniki Slovanov, ista diiavua vez, ni se nam ogniti, da ne bi palice, msrjene Madjarom, dole- tale kolikor toliko tudi na nas. J^eleli smo tudi mi, ne okupacije, ampak utolcsenja teb dvM v naso der-2avo, in ne v jeseui leta 1878, ampak takrat, ko je bil Mollinary poveljnik v Zagrebu, ko je bil se jako , ugoden 6as. | Pa Andrassy je odiaial in odlaSal; potem pa, ko so mu v Berlinu dovolili zafiasno vsesti se tain do- , li, govoril je prav z madjarsko prevdarjenostjo, da j zadostuje za okupacijo una vojaSka godbain potem je prislo sto tisufi mo^ in sto milijonov goldinarjev in j Bosna je bila naSa. Toda dneva ne bvali prcd veCe-rom ! Andrassy je sklcnil, Ho je bilo u^e konca ko-uee, s Tuikom ncko pogodbo — glava nas boli, ko sliSiuio o njej. Kedaj konfia okupacija V so vpraSali Andrassy-ja v di'lf'gaeijab, nKadar se bodo spoznavalci razlienib ver dobro sporn/umevali nied sabo in kadar nam da TureJja dovoljno porostvo, da se ne poveinejo v tiste Uezi'le l'jizmere, ki bi bilo nevarne iiaSej der^avi.a Tako je Andrassy odgovoril. Po teh besiulab se jo zapneelii uckuka sta'im okupacija. A sednj prigromi subi Tisza in nam ju pave: „Okupneijo smo zapofieli zato, da Kino vklenili Slovanstti noge v terd-ne verige, knterih ne bo moglo razteigati. Dobro, bardtom! sedaj vsedi se na Serbe, po-lo^i glavo na Hluvake in stegnt dolge noge tija fiez HurvaSko na zvfzanw noge slovaufike in pofiakaj, da ti pove Gladstone nek.ij u& |ibo. Dopisi. V Gorici, 24. aprila. Kakor smo uze zadnji6 poroeali, bil je gospod ces. namestnik baron De Pretis na svojem potovanji v se&inskem, komenskem, ajdov-skein in goriSkcin okraji povsod tako svecano sprejet, j da ^e jo mogel do jasnega prepricati, kako odkvito-srdno vdano in zvesto je nase ljudstvo vladarju, ko-joga on zastopa v naSej de^eli. V cetrtek zvecer je do5cl v Gorico in se je tu mudil dopjnduljkavjitro obiskovaje giomazij, realko, 2ensko izobra^evali§6e, dottcno vaduico, dr^avno deiko in mesttie Sole. V sa-boto popoldne je poeastil tudi deiJelno kmotijsko solo in ile2elno glubonemieo. Ta dva zavoda sta ga nekda posebuo Ziinimala in, kakor smo sliSah iz ust gg. de-2elnih odbornikov, ki so ga pri tern obiskovanji sprein-Ijali, bil j« tudi prav zadovoljen i njima. — 0 naSi kmetijskt Soli si marsikdo, jeztk brusi.zabavljaje, da ni to prav ali ouo in da ni videti nobenega uspeha, no- LISTEK. K.x*asls.e starine. (Dalje.) Ko jo zaeela 1. 1409 benetanska vojska, poslali so akvilej^ki kauoniki zaradi vede vamosti vse svoje zaklade v Cedad in tako tudi evangeljski rokopis (nam-rzt ostala tri evangelija). Iz enakega uzroka prenesli so 1. H18 tudi pet knji^ic Markovega evangdija v C'edad. Ali ko so si Bent-Caui podjarmili Furlansko, zahteval je bene§ki do^e Tomaz Mocenigo, naj izroCi eedajski kapitul autograf sv. Maika republiki. In res so poslali 1. 1422 onih pet knji&c Markovega evangelija v Benetkc Tu so je djali v kristalni zaboj in izrocili zakladnici sv. Marka. Ali vla2nost je zelo po-Skodovala rokopisa, tako da so se vsi listi sprijeli in stisuili v nerazloCljiv zvitek. Ostali listovi v Pragi, kakor tudi evangelija sv. Mateja, Luke in Ivana v zakladnici Ccdajskega kapi-tula obrauili so se prav dobro in dajo se na vseh mestih lahko eitati. Samo da je Sednjski rokopis na vseh treh straneh zelo obrozan in da mu manjkajo poslednji listovi, koje so berikone 2e v stari dobi vtwdelili kakor dragocea dar na razlicue mogogrtike. Vse evangelijejepisala samo jedna roka in sicer z lepo, terdno pisavo v velifoh uncijalnih Cerkah na zelo beli in fini pergament velike cvetorke in sicer v dveh kolouab se zelo Sirokim prostorom na kraju. Vla2uost je pergament na nekaterih mestih poJkodo-vala, tako da je postal vijoleast iu prece rahel. Po zuacaju cerk soditi bilo je evangelije pisano v IV. ali V. stoletiji. Druga roka je pripisala v VI. ali VII. stoletiji kratke liturgicne o^ombe na obrobku in za* znamovala, kojega due se je bralo evangelije. be pozneje so pripisali oznanilo o prazuika darovanja in o postu, in sicer v prav stanh okroglih minuskulah VIII. stoletija (t. j. 1. 735 all 746, ker je bila oznanjena sexagesima na 20. februvarja in velika nofi na 17. aprila). L. 1749 je dal Bianchini vse evangelije natisnui v „Evangelium quadraplex". Delia Torre je spisal uvod k njemu iu terdil, da je priSlo evangelije iz Belinje k Sv. Ivanu, kar je neverjetno. Profesor Sickel pravi (Uistorische Zeitsehrift XXVII. 449), da je nasta'o v Sv. Ivanu. Ce je odkodi priSlo v ta samostan, priSlo je gotovo od vzhoda. Opisauo evangelije ima tudi zgodovinsko va^nost. Po obrobku rokopisa zazuamovanib je namrec" brcz-Stevilno slovanskdi in nemskih lastnih imea (italiian-skih skoro nic) in sicer od razlicuih rok. To soimeaa pobo2nib romarjev, ki so ob^^ovpli BftmosUn to so benoga Radu, Takomu, naj je kompetentcn kritiko-valec ali ne, ne vemo druzega svcta, ncgo, vabiti ga, naj se poda na kmetijl oboh oddelkov, italijanskega in slovenskega, in naj vso na d rob no pregleda, potem naj sodi, pa v e 81 n o sodi, ta jo mo2 za to, fie pa ne razumi, noj rnjSe moWi in naSim kmeckim deJIela-noni nikar ne kali zaupanja do prekoristnega zavoda, kateri se je jako ugodno spreinenil, — od Kar jo v e-I e u L e n i dr. Mona oduesel pete v bla^uno dezelo. Zdaj je Sola v resnicl dobra in praktifina, kakorftno potrebujemo; to jej priznavajo odlifinl molje, In zato naj skrbe razumni kmetovalci po deieli, da bodo za-napny dobro, naSim potrebam prhneruo oblskovana, Italijanski oddelek Ima zdnj v resuici veliko preduoBfc, di ima lepo uravnana vsa gospodarska poslopja, — r. sar Se ni na slovenskein oddelku. A zanaSaiuo so, d bode t\iMu\ zbor n^e v pribodnjl sesijl proHbrbol, iv; sar trobu, da se tuli v tem oziru pravlcno jlzvedo rftelo popolne euakopravuoiti, Najboljo bi bilo, da bi se duzolni zastop gledo kmetljo «loven«kega oddel-ka cistoma enmneipiral od naSega kmetiJHkega dru-Stva, v katerem nadvladujejo fcilibog taki elementi, kateri zavirajo kolikor morejo obstoj ia razvoj slo-venskc kmctij.ske Sole. Zadosta je vedeti, da so no-kateri prvaki omenjenega druSlva do zadnjcga tre-nutka z vsem svojim uplivom podpirall bivSega rav-uatelja dr. Mona in njegovo uesrecno, pogubljivo go* spodarstvo na naiem kmetijskem zavodu, katero v svojej alepi strasti Se dandanes podpirajo. Po naSem menenji bi bilo prav, da bi dezela— opustila zeinljiSLa kmetijskega druStva — ukupila Se uekoliko zeinlje tikoma ktnetije italijau^kega oddelka in tarn dozidala, kolikor treba slovenskemu oddelku za stanovanje ravnatelju, vrtnarju iu ucencem in pa potrebna gospodarska poslopja. Kinetijska Sola, dasf locena glede tcoreticnega in praktifinega poduka, bila bi vendar zdru^ena na eucni zeinlji-sCticm obselkui njena kmetija bi imela potem veLo vrednost tudi za obiskujofiega jo kmetovalca, ker bi mu priliko dajala» primerjevati razne naCine obdelovanja na eiieni in na drugem oddelku; bila bi prile^nejSa Za obiokovanje iu nadzorovnnje in bi se ludi iz ckouomicnega staliSfia gotovo veliko bolje priporocala.--- Kakor si bodi, nekaj se mora preskrbeti u2q V prihodnji sesiji, da ne bo vec slovenski oddelek si-romak v primeri 2 italijar.skim, ampak da bo imel tako vredjeno celo kmetijo, kakor se spodobi prak-ti c ni knietijski Soli. Bunsa volitvcua borbazadopolnitevnaSegaraest* ncga zastopa I Prva bitka—v sredo—¦je zgubljena eko-nomistom; zmagali so magistratovci. tzvoljeni so so dali svoje ime zapisati za spoinin romanja, kakor je to Se dandanes navada. Vsa imena neso lastnorofiuo pisana, nego po ve6 vkup jih je upisal le eden, navadno kak duhovnik. Imena stoje tudi mod obeoia ko-ionoraa in pervih devet atrani je tako gosto popisanih, da se ne nahaja ni jedno prazuo mesto, tudi ne med kolonoma. Tudi lista 10 in 11 sta zelopolna, pa med kolonoina ni nobenega imena vec. Od 12. lista naprej je samo malo imen na vsaki straui in po petnajstem je vec slranij praznih. PozaejSe je le Se redko katera stran ^opisana, tako da tudi na izrozanem Markovem evangeliju ni moglo stati mnogo imen. Po pisavi ni uobeno ime starejSe, kakor od kotica VIII. iii no bono mlajSe, kakor od konca X. stoletija. LangobarSka pisava se nahaja samo enkrat, drngade povsodi okrogli minuskuli VIII—X. stoletja. Vecina imen izvira gotovo iz IX. in X, zlasti iz druge polo-vice IX. in perve X. stoletija. Potem se je navada upisovanja hitro pozgubila in le Jzvpocetka XI. stoletija nahaja se So nekoliko imen. Se le v novejSem Casu upisal je lastnorotino cesar Franc in za njein tudi nekteie diuge imenitue osebe. Proti konca XVI. po-skuSal je nekdo na razlicnih mestih upisavati imena s'irih lan^obatSkill vladarjev, kakor bi se bili sami %j v.e upisali. Ali ta prevara se prav lahko spozna (".asti po enakonei-nih gertafi in, potezah). Natoruo je, da ao pvistoa imena upisaaa preca nuunenito veKno dr. Maurovich, (kateri je sicer kandidat obch strank, dasf raenda nobena mnogo za-nj ne mars) dr. Deperis, sedanji zupan, in posestnik tiskarnice, dr. Seitz.—Obe stranki ste na vsc krip-fie deJali—a magistratovci so bili bolje organizovaui, : imajo vile upliva v rokodelskih krogih in uiao taki , stiskovci, kakor ekonomisti. Neki tiskan program, j ki ga je bil kandidat ekonomicne stranke, g. Marziui, j razSiril po mestu, ni naredil pricakovanega vtisa; pri- ; dobil ni nikogar, odvrnU pa, mogoce, roar si kate- j rega. Nam se je zameril, recemo odkritosrcno, ker j nam nikakor ne dop&da take trivijaluo blebetanje — ad captandam benefoientiam \oJHcev. In nasi pripro-Bti volilci III. razreda, predmestni kraeije rokodcki iu drugi mali obrtoiki so menda tudi nos zavihali, ker je goapod kandidat z njimi veudar prevei po do-mac t gavoril, — Danes je volitev Uveh zastopnikov II. raireda. Uberalci priporocajo na velikauskih pla-katih dva c. k. kandidata: vpokojnega c. k. uradnika vitez* Bosizio-a in c, k.notarjadra. Dellabona, ekonomisti pa, koje imeuujejo po mestu tudi vladue, aa akrotnnejSih piakatib (povsod varcoost!) dva kan- j didata brez c. k.t to je, odvetuika dra. T o n k I i-ja in dei. odborbika, zemljomerca Iv. Gasser-ja; tedaj _ so liberalci vladnejSi od vladnih ekonomistov; tudi i daues hud boj. Kdo zmaga, pove inorda popoludne nas novicar mej raznimi vesti. Jutri bo volila I. skupscma, najviSe obdaceni meScani. Kandidata ekonomicne stranke sta: vitez A. Boeckmann, in vitez Andrej Paulettig,— , kandidata Hberalcev se nista priobccna. Pri lanskih volitvah so zniagali v I. in II. razredu ekonomisti; ce se jim posreei to tudi letos in h letu, potem bodo imeli vecino v mestnem zbora. Ali bo potem bolje, Bog zita! Goriskemu dopisniku v stv. 16 ljubljanskih „No-vic* ni bil u\i po godu dunajski dopis v zadnji naSi ilevilki. Obzalujerao! a taktnejSe se nam zdimol-Cati, nogo spusfiati se o tej zadevi v polemike. IZ Komna 18. apr. (Izv. dop.) V laikih listih Citalo se je vie, da je pretekli teden, t. j. 14. ces«r* | jev namestnik iz Tersta, nj. ekscl. g. baron Pretis o ivoji inspekciji po Krasu tudi naS Komen pobodil. Ker se pa od ttikaj nihce nc oglasi, naj stueut jaz o tern nekoliko verstic zabiljeziti. Kras, dasi pnsi in to leto tudi Se nenavadno reven, ima veudar jako vnete ljudi za vsako svei'a-nost, posebno pa, kadar gre pokazati svojo vdanost vladarjevej hiSi ali pa njenim namestnikom. Komen se je bil za ta dan dostojno oktncal, nlice, po katerih je imel hoditi g. namestnik, oble-cene so bile tako lepo v avstrijske zastave in slo-venske narodne trobojnice, da je bib veselje videti. Tudi dva slavoloka pri vhodo v vas, kakor pri izho-du iz vasi postavljena sta. bila jako okusno in s pri-mernimi napisi: „Dobro doSli" in s!^iviH.u — To je slovenski odkritosrcni pozdrav. Pozdravili so namestnika pri prihodu razen obL. ! zupanazvsemi odborniki tudi duhovensko sveceuiStvo, vsi yradniki in javni sluzbeniki, kakor tudi solska roladiua in mnogo zunajuih zupanovse svojirai odborniki. Ob prihodu svirala je godba cesarsko himno. j Poseben sprejem verSil se je precej po prihodu v zgornjih sobah g. Mir. Svarove hiSe. Fri tej priliki vprasal je mej drugim g. namestnik naSega zupana, kateri sc v tem kraji poglavitni pridelki. Zupau odgovori resni^no, ka tukajSni svetje grozno kameait it da od leta 1858 vinska trta zmi-raj bolj odpoveduje, kar je bilo posebno proslo leto jako zalostno; tudi sviloreja da se oefie veC obnasati, ko cekdaj in da nas ta dva, prejsna leta poglavitna prideK popolnoma zapuscata, vsled Cesar ljudstvo strada in posestniki uboiujejo. —Na vprasanje. koli-ko viua prideluje obciua na leto, reLe zupan, da ni na ta pridelek ze vef let raCuniti. Med te besede pa je prav m potrebtio in nepo-klicauo nek tukajSui odbornik ut-ktiil se ter njeg. eksce*. nekako samozvcstno zacel piaviti. na pri ko-lickaj dobri letiui labko ra^unirao na 6000 kvinCev teiana, kateri se prodaja po 15 do 20 gW. kar je vse nazoce zelo osupnilo, kt^r vsak predobro ve, da bi bila obfina 2e si«'C»a, c-i bi terana redao 600 ne pa 6000 kvinCe.v pridelavala---- Kaj je ta mo/, ki je ob enem velik posestnik iu bi moral v prvi vi-sti s&m najboljo vedeti. kolikj terana prideluj*, dosefii hotrl s to bedasto izjavo, ne vc nihce, a muslimo si pa, da ga Se zdaj po iantnih hesi'dah bolijo lasje; kujti sleherno dete ue bi reklo kaj trt'Tga, ker ni n»s in /alibog, nikdar res ue bo. Skuda tacih btstdi pred tacim gospodom; ko-ristile ne bodo gotovo :uc, — ali bi pa vtrgnile §ko-dovati — kdo zna? — Sploh pa je bil gosp. namestnik jako zadovoljen videti, ko j*- obiskavSi solo in ^erkev odpt'ljul se pro-ti Stanjeli, kdcr so mu ob celej poti iz moznarjev streljali na Cast. — J. P. D. S. S Cerkljanskeya, id. apriia. »izv. dop.) v 15. St. BSofieu stoji dopis „sz tolminskih hnbov", v kte-rem se je g. dopisnik Bostro izrazil zopcr vcdenje ne-katerih mladenCev, ki prihajajo k nabiri s Cerkljan-skega1* ter pozivlja na ^pomagaj, kdor ve in zna% da bi oni mladenci sprevideli svojo slepo surovost.—• Naj potohiziin g. dopisnika in povem, da so se 2e nasli uekateri rodoljubi na Cerkljanskem, ki so prev-zeli nalogo prepevcati te dovjake in pozlahtniti ujib spa5ena serca. Za sredstvo so si izbrali lepo petie v latinskem jeziku. Novo sredstvo I Dozdaj so mi-slili rodoljubi, da ie slovensko petje slovenskeinu sercu pristova in je pozlahtnuje, ker mu je najbolj razum-Jjivo; od nekaj Sasa sem so se pa drugih misli nav-zeli in terdijo, da je latinski jezik sposobnej§i za prc-suniti in omehcati slovensko scree, nego jezik sloven-ski, ker ta je premehak, uni pa terd in grob: „auf eirien groben Kloz gohftrt ein grober Keil1* (na terd Lok Le biti le terd bet). Zarad te sposobnosti stopa latinski jezik zmiraj bolj v veljavo, in terdemu latin-skemu petju se vedno bolj umika premehko slovensko petje, zlasti iz nckterih luibovskth cerkvi, pri kterib sluzbujejo Ccciljauci bo|j vtote kervi. Pri petih ma-Sab se poje vse latinskb tudi ngradualett in „oferto-rij% vCasih po^astimo Piesveto po latinsko tudi zu-naj pttib mas, dasi niC ne razumitno in drugi se nam smejejo. Ali nismo pogumni zaies? Smo pafi Cer-kljani.— J!__________ IZ ZapotOka 17. apriia. (Izv. dop.)—-Sitnosti ob meji.tt — Vse se sklicuje na postave, vse ka2e na njih paragrafe, katerih je posebno dandaues, ko se vesoljni svet z napredkom baha in hvali, via toliko, da od samih paragrafov in podparagrafov, od samib postav in nkazov ni mogoce ve5 vgledati bridkosti in tezenj Ijtidstva in njegovega ie prcd dnrmi stojefrga pogina. Paragrafi in ukazi tirjajo strogo, da cluvek mora tako in ne drug&ce se obnasati, in gorja temu, kteri bi teh veckrat brezpotrebnih ukazov ne le ne hotel, ampak tudi ne mogel spolniti; vsakdanja sku-Snja pa in potrebe ljudstva mnogokrat po marsikaj drugem htepene' in zdihujejo. Ukaze dajati in paragrafe tiskati ni iM kaj telavnega, ali vse drugnce je Cloveku, kteri jih mora na tanjko spolnovati. Zdi sc mi, da pri marsiktenh reCeh gosposke in oblastui- natanjko po krooologicnem redu. Pa to pravilo ne i velja brez izjeme. Od znanili zgodovinskih oseb na-hajamo le mulo imen upisanib, u. pr. lodohicus imp. (cesar Ljudevik NemSki), Karolus imp. (Karol Debeli), aisthulphuss rex, Batchis rex et Luiprand; potem bolgarski kralj Mibael z bratoma ,dox et gabriel et uxor ejus maria et filius rasate, gabriel, simeon et \ quartus filius i&cob, et fiiia eius praxi et alia filia j eius anna." Ta imamo tore celo drnzino tega bolgar- ! Bkega kralja Mihaela-Borisa, ki se je bil dal 1. 861 kerstitii Pred njim je bil U Bolgar „sondokeB se svojo dru4?no v samostanu Sv. Ivana. Izmed akvilej- ' skih patrijarhov se nahaja upisan samo .Teudmar" i (Theodemar 860—871). Za nas so pa ti zapiski radi tega vazni, ker nam porocajo lepo Stevilo nekdanjih osebnihimen si oven skih. NaSi juini bratje Serbi in Hrovati imajo ' vse polno ki^snih osebuih imen, a pri nas se nahaja komaj sled temu zakiadu narodnega jezika. Koliko-krat iSCejo naSi novelist! pripravnega imena za svo-jega juriaka ali juuakinjo inker ne najdejo nobenega, skdjejo si ga sami navadno prav nesrecno. Zato bi bilo prav hvale2no zbrati staroslovenska osebua imena, ki se nahajajo po nmogih listinah raztresena. V tem obziiu ima tore Stivausko evaugelije za nas vrednost kerstnih bukev. Za poskuSnjo naj sledi iznjih tu ne-k o I i k u ¦»• vauDejSih imen; List It odela, bega, livera puelle; 1. l': beda, solano; I. 2: nepocor, gresic. Dc terra brasclano (iz Posavija): zelesena, uxor eius hesla, stregomil filius eorum; trebenec, dracig, craniohi, milicna, zelrhor; 1. 2*: choimer, cozil, uuozet, zelislana, sebetuh, humi-slau, trebebor, bribibor, trudopule; 1.3: boselisa(po-2elica ali bozelica?) sobemuscla, scianueaca; 1.4: se-bedrago, centeska, szuenttepule, szuentezizna (sveto-zizna), predezlaus; 1. 5*: prebrassclana, presaoboda, sedimir, semidraga, terpimir, pribina, bodeslau, dri-simir (derzimir), sedobra, dragoroc, radasta, mottmira; L 6: rada, olamir, zizeinir, uepocor; 1.6*: menedraga, meriselafa, nitrabor, kasno, negot, Iala, trebena, lesi-na, slotiuenza, strcdpsclana; I. 9 8*: olodrag, oIomerr pigimer, sitigoi, mirogoi (goj — radost), itd. (Glej Neues Arehtv der Gesellschafr, far deutsche Geschichts-kunde zv. II.) Stivansko evaugelije spada tore med najstarejSe spominke stare karautauScine in ka2e, d& so naSi pra-o&tje Se v X. stoletiji n. pr. izgovarjali v kakor Nemci svoj v (f) in kakor ga Se dandanes tzgovatjajo vzhodnoStajerski Sloveuci. fSamostan sv. Ivana je atal na slovenski zemiji iu veliko Stevilo njegovih obisko-valcev ka^e, da so ga imela sosednja ljudstva v vi Itki Casti. Goiovo je bilo med onimi obiskovalci tudi mnogo EraSevcev, kojih imena so se tore ohraaila njih po-Sniin unukom. (Dalje.) je, posobno tako, ktere le t«orijo ljubijo, skuSnjo pa na strau potiskajo, take ukaze in zapovedi napravljajo, ktere so posebno kmetskemu blagostanju in razvoja de ne popolnoma nasprotue, vendar pa mo^no na poti. Da vam pa to bolj pojasnitn, ni mi treba iskati daljnih in neeaih doka^ov, temved namenil sem ,'si vam navesti nekaj iz zlvljenja kmetskega stauu nektcrih " krajev, ktere je nnmila osoda brcnila na kraj.dr^ave, ter jih piilepila oui C-rti, ktera nas loci od blazenc Italije.—Ni zadosti, da so ti mejafii v vedneni rSahu, da bi jim kakSna vojskina nevihta vse iinetje in Se eelo Mvljenje odnesla, temvi 6 oni so tudi v... vndnih skrbeh, da bi jim kak nezuau nkaz ali paragraf, pri-hajajoc iz vzhoda ali zahoda nj'b trdo zaslnienega denara ali z velikim trudom pridobljenega premo^enja, kakor neprWakovan in ponocen tat, ne vgrabil.—Posebno trda godi se onim prebivalcem ar.hovske zupa-nije, kteri so v najvefii dotiki z sosedniirii Beiiecani. Kmetje teh mejnih vasic so, da druguCe reCcrn, vko-vani v nartesnejSe drzavne verige, ker za njih nisolo samo sploSne postave, ktere ve^t-jo vsacega dizavljana, tetnved oni so vklenjeni tudi §e z drazimi posebnimi ukazi, postavatni in paragrafi, kateri clovestvu skoraj naravnost nnsprotojejo. Ljudje tega kraja se presSive najvefi o 2ivinoreji in se vzdr^ujejo z prodajanjem drv iu voglja, ktero vozijo v Cedud, Videm, Kormin, Br-da in tudi v zaio avstrijsko Nico. In glejte! ti vbo-gi kmi'tje imajo ravno pri zivini invoznji nnjveLesit-nosti, ker ^ivina in voinja je pod neopraviceno po-stavo financucga pregleda ali kotitrole. Vsaka pre-memba zivine v hlevu iu zunaj hleva mora se takoj v finanCni postaji naznaniti „uieldatiM. Naj sledi nekaj takih „mtddauja. Naj se kmetu zvali kakSno tele ali jare, hitro je dolzan, in sicer v ogib kazni, to naznaniti financi; naj mu gre kakSno zivincc podzlo, naznaniti mora to nesreCo financi; nnj kakega vola, kravo ali ovco vkupi, hitro naznanje clati financi, naj kako teh ^ivaii odproda, zopet mora naznaniti financi in tako neprenehoma delati veckrat daljno pot v Za-potok k ne dosti priljubljenim zelenim fantoni. Ni zadosti! naj kmct z iivino karn gre, bodisi na oddaJjeno poljsko delo, bodisi na voznjo v bli^nje in daljne kraje, mora to prej naznaniti financi, oil ktere dobi neko spricevalo, na kterem stoji piaauo, da sme I njo iti le od solnttnega vzboda do njogovega zahoda; seveda se solnce tern spriSevalom vefikmt ruga in vkvai ja s tern, da se nalaSc za teinnc oblake skrijc, ter se norca dela iz takih prctirnnih ukazov in bedastih sprifieval. To se pravi toraj vbogemu kmetu bremena zlajSevati. da mora predragi Cas z brez-potrebuo hojo v fin. postajo tratiti; s tem se mu ho-fie toraj pripomofii, da si zamorc za visoke davke iu za lastno hiSno potrebo kaj pridobiti!? Niso li take naredbe, taki ukazi in paragrafi razvoju blagostanja kar naravnost nasprotni; niso li krivica velika tistim, kteri so od njih zadeti?! Slavna financa leliko take ukaze kujc in napravlja, ker se le premalo briga za blagostaujc ali razpad trudefiega se kmeta, kteri ima te2ko nalogo sebc in one, ki mu pot k blagostanju zavirajo, smrtnega pogiua obvarovati. Kaj pa porece si. financa k temu? 0 saj ona ima vedno svoje p.az-ne zgovore; ona pravi, da taki ukazi so postav"eni zarad skonlraba«taa. Ali naj molfiim raje o tej stvari, ker bliiga in 2ivfnc gre tukaj „per knntrabant" v bla-zeno Itatijo skoraj ravno toliko, kakor bi finance ni« kjer ne bilo. S kakSno barvo bi pa moral opisati in narisaft te2ave in sitnosti onili nesrecnih MiSSekanov, o kterih *t\! ie nekaj sli^ali in kteri morio z i/valijo skoraj vsaki dan mejno Crto prekoraCiti zavoljo uapa-je, paSnje in poljskega obdelovanja. KakSne zadrege imajo ti kmetje posebno dan danpSnji, ko se s"si in here o tisti ncvsmiljeni morivkinji, iivinski ktigi, ktera hleve prazni, kmetom pa tugo in revScino v hide potiska. Ni zadosti, da ti revezl morajo vsaki stan iivine naznanjati, oni morajo biti Se posebej zavaro-vani z stirimi spricevali, kterih dve dobijo v iu> panijskem uradu in kteri ste veljavni za deset dni— eno velja namreS za vo2njo drv in voglja, drugo pa za napajo, painjo in obdeiovauje zemlje—eao pri naSi financi in velja za en mesne, in eno pri taljanski financi in velja tudi za en mesec. Toraj vsakih 10 dni in vsaki mesec ponavljatl taka spridevala. Kohko sitnosti, koliko truda! Nobeden bi ne verjel, kakor ta, ki si sam skuSa. Kje se toraj nahaja kako ljudstvo, da bi bilo z ukazi in paragrafi tako oblozeno in stisnjeno, kakor ouo naSega kraja. AH ni nobene* gat da bi se za naSo rajo potegoil, glas povzdigml srea postavodajalcem omehfiil in tako pot do blago* stanja v naiem mejnem kraju olperl? Semkaj naj vis. vlada svoje oCi obrne ter svojim zvestim in vcla-uim sinom z svojo krepko roko iz sitnosti, stisk iu duSevnega iu gmotnega propada pomaga; ker le tako b(J pukazala, da je v resnici varhinja svojim podlo^-nikom. Politidni pregled. Z DuNAJA. Dr^avui zbor je zacel spozna-vatiy da je cas drag in zato liiti razpravljati drzavni prorafiun, da bo, Le le mogoce, budget ugoto?Ijea vsaj do srede raaja meseca, Avtono- 52 misti6na stranka, katera jc po nesrefinem glaso-vanji o dispozieijskem zalogu zopet polnoStevilno I zastopana v poslanski zboruici in tedaj v veSini, je sklenilci, da se imajo njeni govorniki ogla§ati samo, kedar je neobhodno potrebno, sieer se pa pri vsakem predmetu debata sklene preeej po prvih dveh govornikih. — Dne 17. in 19. se je obravnaval proracuu za ukin bogokistje. Go-vornikov je biio vpisanib ranogo, a na vrsto jih je priSlp malo. Najbolj jsdernato sta govorila o golstvu grof Rih. Clam in dr, Rieger; celo ustavoverci jima niso mogli odreel priznanja. Grof Clam je omenil o ljudskih §olah, da se dan danes v njih od ene strani prevee, od druge premalo u6i, to je, ne dobro brati, pisati in ra-Cnnati, fizike in astronomije pa tudi nic. — Dr, Rieger je naglalal potrebo, da so Sole osno-vane na narodnej podlagi, „Bodimo potoi — je sklenil — ker drug druzega ne moremo uni-citi, dajmo vsacemu narodu, kar mu grea. V sredo 21. t. m, je bila jako viharna seja. Disilica je podpirala zahtevo linSkega §kofa, Ku-digier-ja, da se mu vrneti vuifvanje in oskrbo-vanje graj§6ini Garsteu in Gleink, — ustavaki so se pa temu na vso mo6 upirali. Knez Lob-kovic je iskreno zagovarjal Skofovo tirjatev in pri tem precej hudo ranii ustavaSko rahlo&ut-nost. Vsled tega je nastal silen vlhar in pred-sednik, grof Coronini, je imel kaj opraviti, da ga je ukrotil. Kuako burna razprava je bila o vurozokludnem davku. Desnica je zmagovaia z j 21) glasovi. I Istega dne je govoril minister Konrad o ' vseuLiUSLih; obetal je p r a k t i 6 n o n a r o d n o ravnopravnost in gojcnje vcrsko-uraviie Sol-ske izreje. 0 iniuisterstvu se ho vedno ugiba, pojde all ostaiie, Vcrjehio je pa, da so nifi ne spre-meni, dokier ne konLa sedanja sesija. Potem je mogoLo, da odstopi celo ministerstvo — pa se vnovifi sestavi iz scdanjih moz" — razen Stre-mayra in morda §e katerega levifiarja. Sploh se govori o Strcmayru, da je bolan in da potrebu-je pokoja. Mi mu ga prav odkritosreno pri-voseimo, — le skoro naj se poda v trajen pokoj I Pravosodje bi prevzel najbrze dr. Pra-2ak. — Sekeijski M\ baron Svegelj, ali pi§i« md „Schwegel*, sin gorenjskega kmeta, pa zastopnik kranjskega velicega posestva, je dobil odpust za. nedoloden cas. Pravijo, da za to, ker je v debati zastran dispozicijskega zaloga glasoval zoper vlado. — Kranjski driavui poslanci so volili v centraluo komisijo za uravnavo zemljiskega dav-ka, viteza S c k n e i d - a kot namestnega uda. — Te dni pricakujejo v Ljubljani g. Winkler-j a, da nastopi svojo sluzbo kot dezelni p red sednik.— S PETERBURGA se poroca, da je knezu Gorfiakovu malo odleglo. Ce okreva, pojde v toplice Baden - Baden. — Loris-Melikov dela previdno pa uspesno zoper nibiliste, a mo-gocna dvorna stranka- ga zavira; careviS nasled-nik pa je na njegovej strani. V Kavkazu je nekda strasanska draginja; v 200 vaseh so pomrli skoro vsi prebivalci. ALBAKCI ne inarajo se mirovati; nad 20.000 jih stoji na crnogorski meji; drugi so s)i plenit v Serbijo. — Iz ozemlja, koje je porta odstopiia Crnogori, izselujejo se vsi Albanci.— Tudi iz juzne Bulgarije se 6uje o krvavih bojih med Bulgari in turSkimi roparji.— NA ANGLESKEM je izid volitev za par-lament prekucnil dosedanjo vlado. Disraeli — Beaconstield in tovari§i so podali kraljiei ostavko. Kakor se sli^i, namerava kraljiea pooblastiti lor-da Hartington-a, naj sestavi novo vlado, ta pa da bode svoj nalog prepustil "Gladstonu, kateri je nekda obljubil, da bote vlado voditi eno leto. V ITALIJANSKEM senatu je dejal mini-sterski predsednik o priliki budgetne debate, da bode vlada prepovedala in kaznovala vse take deinonstracije, ki bi jej prizadevale sitnosti z drugimi drzavami___ Poslauska zbornica zjedinjenik SEVERQ— AMEItlKANSKIH drzav je sprejela postavo zastran osnovanja mejnarodne razstave v Newyor-ku 1. 1883.—. Domade stvari, Cesarski dar. Presv. cesar je najmilostJjivse podaril za pielozbo obCinske ceste na avstrijsko-ita-lijanski meji mod Mernikom in Goiobrdom 1000 gld, Prepotrebno cestno delo, po katerem uze dolgo brepene po italijanski finanei neprestano nadlegovani prebivalci omenjenih obcin, ima se zdaj nemudoma zafieti in ce le rnogoce, u2e Ietos konSati. Dezelni odbor bo v ta nauum dovolil iz de&elnega zaloga, ko-likor bo Se tnaujkalo, da se zaloiijo doticni strolki, Gosp. del glavar vitez Pajer m je prete-kli torek •/. vugeritim vlakom odpeljal na Duimj, kder ostane nekda do koaca diiavnozbotske Bebijo.— Mestne volitve. Dodatno k temu, kar smo po* vedali v danaSiyem dopiuu h Gorice o dopolnitveni volitvi za mestni zastop, poroCamo, da sta danes pri voiitvi It. razreda zmagala c k. kandidatu tuko zvane liberalnu stranke. C«8titamo mestii, da sta mu ohraujena dva star a stub rat — Kaudidata ekonomistov sta zaostala za prav malo glasov Odlikovanje. Piesv, cesar je podelil c. k. de-icln«mu solskemu nadzorniku v Trota, Antonu KI o-d i 6-u, kot vitezu reda zelazap krone IH, vr««te, vi» ti»Sko plcmstvo a naslovom „8abladoski.tt Ta na-^lov izprosil si je inenda gosp. odlikovanec v hvale-2ei» sponiiii na svojega sorodnika in dobrotu kti tega imtina, ki je prcd leti umoil kot vikatij na Livku nad Kobaridotn. Vabilo k besedi, kotero napravi goriSka cital-nica dne 24. aprila t. 1. (ib 8. uri zvi;^«r v svojib prostorib. Program: 1. Ouvertura, nglasbi) E, Till, svira vojafika godbn: 2. „H»»j, vwsi'lo", zbor, uglasbil Iv. pi. Zitjc; 3, nMituljevost", veselaigrav2 djanjib, pOhloviMiil L.; 4. MCerkvicatt, zbor, nglasbil A. Haj-drib; 5. „Lubko noLu, nglasbil Fr.Abt,svitu vojaska godba; G. BHerc('guvskatt, zbor, uglnsbil A. Hajdrlh; 7. Ouvertura, uglnsbil Donizetti, svira vojaSka godba. Po „bescdiu pies. K obilni udclczbi uljudno vabi Odbor. Solstvo. Te duiBe vise pred goriSko prcskuSho komisijo prebku§iije za uciteljsko spo^obnost. Oglasilo be ju 9 kandidatov in kandidatinj in eicer 2 uaitelja, eden za meScanske, drugi za ljudske Sole in 7 u&te-Ijic, 4 za mescanbke in 3 za ljudske Sole. Izpiti tra-jajo od 12. tek. m. do 7. maja. — Dei. §ol. nadzornik dr. G n a d je opravljal dva tedna uavadno letuo vizitacijo v tukajSnjih s rod njih soluh. C. k. kmet. druStvo goriSko bo itnelo svoj letui obeni zbor dne 13. maja t. 1. — Kmetijdki oddclek goriSki je pri volitvi 6 odbornikov pretek. saboto popoldne izvohl gg. dr. Maurovich-a, viteza Hentschl-a, prof. Bolle-ta, monsiguor Andr. PauletiL-a, dra. Rojic-a in prof. Giordano-a. Volitve se je dele-2ilo kakih 20 dlauov, vecinoma meScanov. Iz okolice jih je priSlo cisto malo (inenda 2) ker je bila za zbo-rovanje odloeena ura neprileina; nekateri pa tudi niso prejeli ob Casu vabil. Potrpimo, bo uze boljSe! Izvanredni obdnizborv goriSki ditalnici je pretekli cetitek euoglasno sprejei dit.odbora pred* log, vsled katerega se ima ustanoviti pod nadzorstvom Citalnicncga odbora posebua braluica. V to spre-jeti udje bodo placevali po 20 novcev na mesec, in kar jim bo po odbitih stroSkih za casnike i.t.d. osta-jalo, nalagalo se bo na obresti; giede porabe prihra-njeuega denarja bo odlocevala nadpolovica bralcev* t. j. udov omenjene braluice. Citaluieui odbor lahko vabi bralce k Citalnicnim besedam, in tudi sami si lahko napravljajo besede. V tem zmislu popravil se je §. 14. dru§tvenih pravil, in vrh tega se jim je dodal Se posebeu para-graf glede ditaluicue zastavu. 0 pomenu te prenaredbe drustvenih pravil, hoSemo prihodnjid kaj pojasuiti. „lt Imparziale" se zove novi list, kateri je zacel preteklo siedo izhajati v Paternoili-jevi tiskarni v Gorici. V svoj em programu obeta, da hofie zvest biti svojemu iineuu. Casa bo imel zadosti, nadrobno premlevati vsako razpravo, vsak dopis in vsako vest, preduo jo priobci, ker bo izhajal samo vsakih 14 dni enkrat—tedaj bo tudi lahko nepristransk in pravicen. Iz prve stevilke se sicer u2e nekoliko posnema, ka-tere gore list je, veudar se pa ne maramo se svojo sod bo prenagliti. NesreSna banka ..Slovefcija* je imela te dni obcui zbor, pri katerem je biio zastopanih 234 glasov. Skleuilo se je, da imajo akcijonarji §e po 24 g|. na akcijo doplacati, da bo mogoCe izvrsiti likvida-cijo. V likvidacijski odbor so zbranigg.: 2upnilf JetiC, Kluu, Pakic, Potocnik, Robic in 2agar, Predrzni tatovi so udrli v oni noCi pre-teklega tedna skozi dimnik v stauovanje zupnikovo v Rudi. Okoli ene pp polunoSi zbndi 2upnika nek ropot iz spanja, se vzdigne po kouci, posluia in za-gleda kmalo potem v sosednji sobiM; poskoCi spo-stelje, zaklene svojo sobo, odpre okno in upije na pb-mofi. Tatovi jo pobriSejo. — Pozneje Se je pokazalo, da so odnesli en plaj§6, cno uro ankerico in nekoliko sreberue mizne oprave in prteniae. Do denara niso pri§li grabe^i.-—Pravica je iskala njihove sledi- in jih meuda Se^ i|(6e~na§la pa ni §e niCesar.__-_________ Kmetijatvo. Poroftiloo delovanji c. k. kmetijskega drustva goriSkega v letu 1879 in posebno o porabi driUvnih podpor. (Konec.) Italyansko drustveno glasilo nAtti e Momorio" je priobCevalo vse zapisnike o sejah glavnega odbora in ob obLnih zborih; po njih se lahko zasleduje druit-veno delovanje, Dalje so se hprcjemali clanki o kme» tljskih '/ftdevah s posebnim ozirom na to, kar bl vte-gnilo najbolj zaniumti uafie kinetovake. Clanki, ki so jih spisali gg. Bollc, Coglievina, KOnig, Monti, Ve-licognc, so se gott.vo prikupili Cast. Citateljem; sicer pa je list javil tudi zanimive razprave iz italijanskib, neinSkill in francoskih kmetijskih Casopisov, DruStveiiu kujiluica se dedalje bolj mnoli; (de-loma dobivatno knjige v dar, doloma pa nam prihaja- t jo 6itsopi8i v zameno za nAtti e Memoi'le." Leta 1879 prejelo je dnifttvo 08 knjig v dar pnschno od niiuistersicv / Duuaja ill h Rimo oil dru-gih kmet. druitev in od odlicnih knietov-. avstrij-skill in italijanskib. V zameno prihaja nad 50 Hstov, vecinoma ita-Hjanskih in ni?mSkih;—zalibog, da jih lemalokdo bare. Dasl olmi'gnjo te iiovino vso, kar se tide kmetijskega nanredka in rnzvoja, tor zastopajo kuu-tijako zgodovino evropsko, da ne redemo svetovno, briga se niti stoti del iuu.Hi diuStviuiikov za nje. Oospod iu^enjer dr. Rafael VicentM je imU\ druStvu nacrt o kamilizovimji in posn.scnji moCvirnih zemljiSe v gradi^kum, konninskiim in cervinjanskfm okraji in di nstvo ga je odposlalo v prcgled in pretres vis. c. k. iniuisterstvu. Ce bo ono vgodno sodilo o njeni, potem ga drustvo objavi, kakor je Sklenil glav-ni odbor v seji 24. no^rembra I. 1. §e nekoliko naj potocatno o predlogih in pro§-ujah podanih vis. c. k. vladi. Vsled dopisa Nj. E. gospoda miniltfi za kme-tijstvo zastran trtue uii (filoksere) je dru§tvo za dobro apoznalo prositi vis. vlado v korist trtoreji: a. naj nemudoma ustanovi osrednjo komisijo za filoksero na Dunaji in toliko de^elnih in krajnih ko-misij, kolikor je doi-el in pokrajin, kojim najhuje pre-ti ta straina pokoncevalka, da bodo te komisije nad-zorovale vinograde t3i skrbele za pokoncevanje trtne usi; s to naredbo naj opolni 2cljo, ki jo je izrazil lias* glavni odbor u2e novembra meseca 1S74, potem pa tudi dohmosti, ki izvirajo vladi iz sklcpov losan* skega kongresa od 1. 1877 in iz mejnarodne pogodbe bernska od 1. 1878; b. tem komisijam naj izroci neobhodno potrebna sredstVa, s katerimi bodo mogle u2e iz po6etka us-pt'sno zabraniti, da se ne zatrosi poguboncsni merges v nase de2ele, kar je uze d .vuo storila italijanska vlada; c. naj zahteva od parlamenta potrebni .kreait v zulozbo doticnih stro^kov;. d. naj preskrbi, da bode postava od 3. aprila 1875 tako spremenjena, da bo mogo5e zadostiti mej-narodnira dolinostim, ki jih je prevzela vis. vlada in da se bode vjemala z danasnjo znanostjo glede fiioksere. V zmislu predloga, ki ga je razloiil jprof. vitez Evgenij Giordano pri lanskein bbftnem zboru ,v Kor-minu v svoji razpravi „kako naj bi se posp^evalo kmefiko gospodarstvou, podalo je dru§tvo vis. c. k. lninisterstvu za kmetijsvo proSujo, da bi 'se osnovale poStne hranilnice, morda edini pripoaiofieki, s katerim bi sfrdalo ljudstvo odgojiti za vatcnost. 0 dru-gem predmetu „kako naj bi se pospeSevalo poljedel-stvo", sklenil je glavni odbor, napraviti razstave go • veje zlvine, da se pokazc koliko so koristile doseda-nje naredbe za zboljSanje govede in kako naj bi se zauaprej ravnalo, dalje prirediti javne prodaje nasim potrebam najprimernejsih kmetijskih strojev in kmet. orodja.—Te razstave in prodaje se imajo v kratkem vrSiti v raznih krajih naSe desele, samo da dovoli vis. niimsterstvo v ta uamen zaproSeno denatno pomoc. Prosilo se bode tudi subvencije, da se napravi zalcga najboljSih kmet. strojev iu (najprikladnejgega orodja, kar se bode potem prodajalo posestnikom iu posoje-valo kmetom. Po predlogu, ki ga je sprozll g. Anton pi. Dot-tori pri obCuem zboru v Korminu, podalo je druStvo pritozbo c. k. vladi, da naj unici kot aapecno v obli-Ki in bistvu celo ravnavo, ki se je vvedla v gradiSkem polit. okraji gled6 popravljanja farij ohisnih najemni-nah; da naj se natancno izpolnujejo obstojece postav-w doloQbe, po katerik so hiSekolonoviu gospodarjey proste uajemuiue v vseh tistib krajih, kder ni vcd v , najein danib nego drogih hi§; in da se po posiavo- s dajnem potu spremeni patent od lO.okt. 1849 vtem ] znihdu, da se cproste uajenuiine poprej omenjene hi- . Se, ki so odloficne za kmetijsko rauo, tudi v tistih ; krajih, kder je nadpolovka v najem danib his. SlednjB uaj sporoLiino, da swo I. 1879 podali j proiojo c. k. ministerstvu za kraetijstvo, naj si pvi-zadeva dostti od finaucnega ministerstva, da bodo mje, ki se uvazajo v drzavo, oproSeene carine (coluine). In zdaj nam treba iziaziti se iskreno voScilo, da bi nas ?J$. raioisterstvo kakor do zdaj tudi zana-ptej dobiohotuo podpualo ter nam dovoljevalo v pro-speh naSega kraetijstva potrebnib denarnih poinofii, a da bi nam tudi cast. Clam nikdar ne odteguili svoje i/datne podpore, ___________Dr.G. BORGHI. Dunajska borza. f.notnl drJ, dolg v bankovcih Kuotni dri. dolg ˇ irebrn . Zlata rent* , , .... 1860 dri. posojilo . . . • Ackije narodoe banke . . Kreditne akcije..... London ....... . Srebro ........ N.pol......... C. kr. cekiui ...... Driatne nwrke . . , . , 23 Rprtlft, 12 gl. 8(T itr." 73 „ 25 „ 88 „ 40 „ 130 „ - „ 836 „ — „ 276 „ — „ 119 ,, 10 ,, 58 „ 65 |B|Kxs23ffl3!2nZ!!inS prekorintno! Cos. in kr. privilegiran PECNIPRAH prve avstrfjske tovoraiee za pePni prah od XL.ai*ola. X$uss <& Comp., Dunaj 1. Bex. Weihburggasse 21. Naa peeni prah (trajni ali aula kv*s> nadomestnje popolnoma vsaki kvaa. Ne pokvari ae nikdar in ae to-! rej lt»hko ohrani; vsakapekovhia dobi po njem br&e" kakor po najboljsem kvasu fineji in tisteji okus, postane krajii in rahleji, tesio m nagleje in enakomernejie vzdigujo in so nikdar ae poleze; pri tern a© pa prilira-nljo obela in jajca; pa tudi na caau ae priltedi, ker ni treba dakati, da setoato vzdigne, soprikrofih ne — in kar veliko velja, da ne napenja. — V paketih po 5, 20 in 50 j kr. Svari se prod nii vrednim ponarcjenim blagom._ i/tT Prodajalcl dobe primeren namet-ek. "*H Cnjte, glejte in ciidite se! Od neke konkurzne maae nedavno falirane velike torarne britanija-sretsrnih izdelkov, prevzeto blago, ka-tero ima toTarniSko znamenje: pravo Britanija, od-daja se po vsaki ceni, ali bolje re5eno zastonj. Kdor poalje ali tudi proti povzetja samih 6 gL 10 kr., dobi sledece stvari za cetrtino prare vrednusti in sieer: « posebno dobrih namiznih nozev z roLem iz britanija-arebra in pravo-anglezko ostrino; 6 najfinejih vilic britanija-srebro iz enega aa- mega kosa; 6 najfinejih britanija-zlic, masivnih; 6 „ „ zlidik za kavo; 6 „ „ noznih podstavkor; 1 „ „ zajeinaln. za jnho, raasiven; 1 „ „ „ zamleko „ 6 anglezkib Viktorija tas; najfineje eiziliranih; 2 okusna salonaka srednika; r ^ 1 britanija-srebern zronfiek se srebro-glasom: / 2 ». 1 „ „ ploacek za kruh, maaiven; Vseh 42 kemadov je izdelanih iz najfinejega, pravega britanya-srebra, ki je edina kovina, koja oatane vedno tela ter ae tudi 25 let rabljena, ne razlocujc od pravega sr. bra; zatd se garantuje. V dokaz, da moje o-znanilo ne sloni na notoeni slepariji zaTczujem ao javno, da brez ugovora na/.aj vzamem blago, C8 bi komu ne bilo po volji. Jaz zavradam na mnoga zahvalna piama, M so mi doala in koja bom za-poredoma objavil Kdor ftoee tedaj dobitt dobro in. zanesljivo blago zasvoj denar in nekako slepar-sko Saro, naj se obrne same do. A. FRAISS, Bothenthnrmstrasse 9 nasproti knezo§kofijske palace na DnnajL IZ^TRSTNO kik;r imik r: pr-75 u:fxn !§§]& PIVO IZ nSHFfiUBU HTAUiH bratov Reiningbaus, se dobiva vedno ter po najnizji ceni pri K;iv< u & Ferfila na Korenji pri vodnjakn. Velikansko zalogo blaga, ki smo jo prevzeli od oskrb-niStra konkurzne mase falirane ^zdrnzene tovarne bri-tapjj3-srebraw rauprodajamo za 75 odstotkov pod cenit-V^o, samo za to, da zamoremo zadostiti plaSilnira zavezno-stim. Za samo 7 gl. 25 kr. se dobi jako lepa namizna o-prava iz britanlja-srebra, katera je stala poprei 35 el. — in sicer: ^* ° 6 namiznih nozev z izrrst. jekleno 03trino —6 prar. engl. vilic iz brit. srebra — 6 masivnih zlic iz brit. srcbra__ 6 najfinejih zliiic i« kayo iz brit srebra — 1 tezak zajemainik za jnho iz brit. srebra — I masiven zajemainik za mleko iz Drifc srebra — 6 najfineje eiziliranih postrcznih tablic — 6 lzbornih noznih podstavkov iz kristala — 3 lepe masivne kn-pice za jajca —d krasne sladkorne tase— 1 okusen zabojfiek za poper ah sladkor — 1 prav fino sitice za caj — 2 licna aalonska svecnikw {ii komadov). Jfarocbe proti' povzetji ali predplacilu naj se posiljajo pod naslovom: Vereinigte BritaimiaBilber-Pabriks-Depot "Wien, 11. Untere Donanstrasse 43. Ls jedenkrat potlaje se tako tigodna priiika, da si za poloiieo prave eene omisli vsakdo izvrstno uro. YVIikaiisiia razprodaja. Politsfne razmere, ki ho nnstnte v c«d»j Kvropi, zadcle ho tudi Svicnj valnd tub rnzraer se je a»HUttiw delavcev izselilo, tako dajeobstanek tovt»rn jakodvom-ljiv. 'J'udi uajveksa fubrika za ure, kutero smo mi za-atopali, ae jo zaprla zadasno, ti-r nam je zaupala pro-dujo Bvojih ttr. Te tako zovane zepne lire so najboijbti ure eclega aveta, kojih okrovi ao izdelani iz najtinejioga srebrnega niklja, so izredno elegantno gravirani in giljoairani, ter bo amerikanskega sistema. \sled neke vlastne konstrukeije ne more se taka lira nikdar pokvariti, pade lehko na tla, sine se stisniti, a vendar ura pri tem nic ne trpi. Proti povzetju, ali vpoailjatvi male svote, katera je pri vsakej bazi ur zaznamovana, a kfttoro je piucuiia le pridejana zlata double urna veriziia, barzunaati etui, glavni kl juc za ure in delavska pluua, dobi vaakdo tmj-tini j«(3 repaairano uro skoraj na polovico ZUHtollj. Vhc ure so imtiitiko repasirane, ter gaiantujeiiioza vwako uro pet let. V doknz gotovega jamstva in stroge solid-nosti, prevzeinamo s tem dolznost javno, da isako nepristojedo ura nazaj \zamemo, in z drngo za-menjamo. laspisels. xxr. 1000 komadov remontoir zopnih. vue, katere se pri kozici navijajo brez kljuca, z dvojnim okrovom in kri-stalnim okrovom, izredno uatiincuo regulovane; razen tega bo tudi eluktrogalvunicno pozlacene, tako da jib nobeden zlatar ne more od pravo zlatih razlociti; z verizico, medaljonom itd. preje jederi komad gl-25, zdaj le gL 10.20. 1000 komadov krasnih or na sidro (ankcrulir) od najtezjega srebrnega niklja, tekocik na 15 rubtnih, z eraailiranimi kazali, kazalom za treuotke in kristalnim ploaczatim steklom, natancno repasirane; preje je-den Ixomad gi. 21, zdaj samo gl. 7.2o. 1000 koinaduv mobilnih ur na vaye icylinder-uhr) v teskih giliosiranih okrovih od srebrnega niklja, s krls alnim ploscnatim steklom, tekotth na S rubinib, finorepaairane, z verfzieo, medaljonom, in bar2iuiaskini etuijem, jeden komad preje gi. 15 zdaj legl. 5.60. 1000 komadov Washingtonskih ur na sidro od i31otnega srebra, potrjene od c. k. denarnega u-rada, tekoce na 15 rnbmih, elektro-galvanicno pozla-eene, da jih un more nobeden strokovnjak ali zlatar od pravo zlatih razloCiti; iino na trenotek regulovane in poskwsene. Teh ur stal je preje jeden komad gl. 27, zdaj pa le gl. 1L4GT 1000 komadov Waskingtonsklh remontoir zepnih ur, od pravega l.dotuega srebra odobrenega od c. k. denaruega urada, pod najstrozjim jamstvom na trenotek repasirane, s kolesjem od nikija in privilegiranim regulovanjem, tako ua se nij treba teh ur nikdar po-pravljati. Pri vsakej uri da ae zastonj tudi jedna ziata doble urna veriiica, medaljon, barzunasti etui in kljuc: vsaka taka ura stala je preje 35 gi. zdaj pa samo gi. 16. 1000 komadov ur za dame od pravega zlata z Io rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20. 1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospode ali goape, preje 100 gl. zdaj gi. 40. 650 komadov ur Z ropotcem, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisaluej mizi, preje gl. 12, zdaj le 5.80. 050 komadov ur Z majatnikom (pendeluhr) v fino izrezljanih gotickih visokih omaricah, navijajo se vaa-kih osem dnij, fino na trenotek regulovane, lepe in impozantne. Ker je taka ura po minolih 20 letih se dvakrat vefi vredna, naj bi jo imtla vaaka druzina, posebno ker se s tako uro soba olepsa. Te ure stale so preje gl. 35, zdaj se dobi jeden komad za smesno nizko ceno gl. 15.75. Pri narofiilih za ure z majatnikom (pen- >B deluhren) prilozi naj se tudi mala svoia, i» Naslov: Uhrett-Ausverkauf von Philipp Fromm, Wien, Rothenthurmstrasse N.ro 9. Novejt1 sodbe zdrav. veljakov o " ifpiiil Franc - M FRANZ JOSEf IBITTEROUELWI lnijaspt'sm'jii greulri vodi: Prof. di*. Biesiadeeki, Lemberg. m?™0**. ieini zjrav-itvoiii rufcrent. I'ufnja, re se je lc mulo v/.aniu, ft[<>("in; pri .____________________ Prof. dr. €. id. Ijraiiii-Fcrnvyald, 1>uhj. » (foipein. Huii.ij IS7!i. Prof. dr. Meyuert, Dunaj. Zl'Zn^i'l zrok lioiBzni. Uurmj M:i. Dr. Steiuer primarni zdravnik medic, oddelka mestne bolnisnice v Gradcu.-— „S|K.nu»ltt »o Jo in jirikupila |»i >ii»»nnljiv('iii in rahlejom ufiinku. V Urudi'u III. nkt. 1*711. Dr. lileiiiwiichter prof, kliniko za fcon-ske bole/ni v Insbriieku. S^:^^ " ' ' , ni- il« bi imcU kale iiru(,'f n«|irijt'tnl u«ir ' „.........<> hiiiiiu pri U. CIUSI'UI'U-:n hiimIvimIu" nn TntvniKu, kaimir mij no iiD/iiu. Doblva hu tmli v Hi'iipiMiliufur- v Gorici. MANUFAKTUR 7A M02KE IN ^KNSKK S KUOJAONICO ZA MO^KE. MIZAUSKA IN TAPECIItSKA DELAVXIOA se zalogo mobilij, sreal, podob, okvirjev in pozlaccnih list, ur z raajalcem, postelj na zmctch, volncnih in zimnatih stramacev, stolov raznc sorte. dlVALM STIIOJI RAZNE IIA^E. Vse zgorej navedene stvari se prodajejo po ceni, da se koj denar posteje ali pa v meseenih ali tedenskih odplafiilih. Borsne opei?a,oiJo opravija tocna BanMna hisa ..LeWia" na Dunaji, Heidenseliuss 1. Z a) pri samo Vtesnjeni ZgUbi (premija gl. _ m"~ lw—30 za gl. aouu efektov ua operaeije a doblt'kOIlt la Iiauase ali bniase; in sicer* h' nnJ kurzi raseJ° aH Pfldajo (.Stollgcsehaft); ......¦' ¦¦¦'¦ " e) dii se v zalogi oh rani, dokler se ofckti z „ dobickom ne realizujejo. Spekulacijska operac;ja tocno in diskretno. i»ruzl>eua opravila (samo 15-40 gl. pokritve za ,000 gl. ol'okt). y^T Provizije samo 50 kr.