List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 36. številka JToliet, Illinois. 17. avgusta letin 1906 Letnik XV POSLANICA SVETEGA OČETA. Papeževo pisanje francoskim nadškofom in škofom vzbuja veliko pozornost. PAPEŽ PRIPOROČA POGUM. Kako mislijo o poslanici duhovni in posvetni krogi. Rim, 14. avg.—Besedilo dolgo pričakovane pdslanice papeževe na francoske škofe glede njih vedenja proti ločitveni postavi je ravnokar objavil Osservatore Romano. ['cslanica kaže na'prejšnje objave, obsoja glavna vodila ločitvene postave m izjavlja, da je sedaj napocd čas za naredbe v obrano in ohrano sv. vere na Francoskem. “Naš odlok,” nadaljuje poslanica, “smo zadržavali vpričo važnosti vprašanja in v našem čutu Hvaležnosti za mnoge velike usluge, ni jih je izkazal narod cerkvi. Naj.vestneje smo proučili določbe te postave, da uvidimo, ali omogočajo uravnavo verskega življenja na Francoskem, ne da bi se izpostavljala v nevarnost sveta načela cerkvena.” Poslanica hvali potem francosko hierarhijo (duhovsko vlado), da je obsojala ločitveno postavo ter nadaljuje: “Zato grajamo po postavi predpisano tvoritev bogoslužnih občin, ker se te ne morejo Ustvariti brez. kršenja svetih pravic, ki tvorijo cerkveno življenje. Zavračajoč torej te občine, se trudimo najti drugo vrsto organizacije, ki zadošča tako državljanskemu kakor kanonskemu pravu in odvrača pretečo nevarnost od cerkve.” Poslanica potem natanko razpravlja tSfcošne možnosti. Papež pravi, da mu nič ne povzroča večje bolečine nego nevarnost, ki pretijo cerkvi na Francoskem, ter izraža nado, da se bo dalo najti sredstev, ki zadovoljajo vlado, ne da bi se cerkvene pravice izpostavljale v nevarnost. Doslej se pa ni pokazal tak izhod. Medtem se smejo opuščati pravice cerkve in rimsko-katoliških škofov na ureditev posvetnih zadev škofijskih. “Drugače ne moremo ravnati,” je rečeno dalje, “ne da bi izdali naš sveti urad in uničili cerkev na Francoskem.” Poslanica vzbuja pozornost. Pariz, 14. avg.—Papeževa poslanica na francoske nadškofe in škofe glede postave o ločitvi cerkve in države vzbuja tu veliko pozornost. Časopisje in občinstvo in zlasti cerkveni in uradni krogi, ki so odgovorni za izvedbo postave, korenito razpravljajo njen vferjetni učinek. Sel papežev je dospel danes dopoludne s poslanico za nadškofa Richarda. Obližnjiki nadškofovi so izrekli svoj nazor z besedami: “Papež je govoril in mi se klanjamo v ponižnosti in z veseljem njegovim napotilom.” Mnogi nezadovoljni. Dočim predstavlja to splošno vedenje hierarhije, je velik del ¡duhovščine nezadovoljen s papeževim odlokom in obžaluje, da tfo istemu bržkone sledila doba verskih bojev. Odlok povzroča veliko zmešnjavo glede praktične u-prave cerkva. Nova postava obsega posebne določbe glede organizacije verskih združeb, a videti je, kakor bi papežev odlok onemogočal duhovščini, pokoriti se postavam. V palači nadškofovski so danes izjavili, da se ni še ničesar ukrenilo v zagotovljenje stalne uporabe cerkva. Splošna misel je, da hoče Vatikan ustvariti tak položaj, ki vlado prisili, začeti pogajanja o cerkveni organizaciji, katero lahko sprejme država in cerkev. A dosedanja znamenja ne kažejo, da je vlada naklonjena, v tem oziru kaj predlagati. Vlada in poslanica. Vladna glasila strogo obsojajo poslanico. “Temps” pravi: “Namen, žaliti vse prijatelje verskega miru je jasen. V vatikanskih krogih ne žele nobene sprave. Ogromna večina razsodnih francoskih-katoličanov želi ko-ristij svobodnih določeb ločitvene po-st^ve,- Gotbvo je, da papežev' odlok ne izpremeni mišljenja svobodoljubnih Francozov, ki vsi žele samb verskega miru. Ločitvena postava obsega dobrih in svobodnih določeb. Tako mislijo možje brez predsodkov. Protiklerikalci celo ugovarjajo proti svobodomiselnosti postave. Čudijo se, na kake čudne nade se papež sedaj opira. Edina posledica papeževega odpora more biti samo ta, da se cerkev sama oropa svojih pristašev, ki so bili dosedaj vezani nanjo po stari navadi. Čudni položaj je naperjen na to, da cerkvene oblasti vzamejo cerkvi postavno^ podeljeno ji moč. Ta živočutni in bistroumni narod, ki si želi predvsem miru, ne bo nikdar odobraval te papeževe poslanice.” "La Croix”, glasilo klerikalcev, pravi: “Volja papeževa se izvrši. Katoličani so pri tem, združiti se v poslušnosti pod vodstvom škofov. Vkljub možnim pravdam bo cerkev konečno ztpagala.” Edvard in Viljem. New York, 13. avg. — Kralj Edvard odpotuje jutri v Marijine toplice na Češko. Dne 15. t. m. se snide s cesarjem Viljemom. Mnogo se govori in še več pisari o političnem pomenu tega sestanka. Iz Berolina se brzojav-lja, da se je redkokdaj v nemškem časopisju razpravljal kak dogodek tako hladno, kakor bližnji poset kralja Edvarda pri cesarju Viljemu. Kajti napetost med Anglijo in Nemčijo je prevelika. Črnci linčani. Salisbury, N. C., 11. avg.—Trije črnci, ki so bjli pod obtožbo, da so dne 13. julija blizu Barber Junctiona, 40 milj od Greensbora, umorili farmarja Izaka Lyerly,r njegovo ženo in dva otroka, a petega smrtno ranili in potem zažgali hišo, so bili sinoči malo pred polnočjo ugrabljeni iz ječe in v navzočnosti. 3000 glav broječe drhali linčani. . Bili so obešeni in njih trupla je besna množica prevrtala s stoterimi kroglami. Razun treh linčanih so bili v ječi še trije drugi sumljivci, a tem je množica prizanesla. Bogata letina. New York, 15. avg. — Predsednik newyorške osrednje železnice se je Vrnil z dolgega potovanja po srednje-zapadnih državah, kjer je proučaval letino, in izjavlja: “Mislim, da bodo imele Združ. države letos obilnejšo žetev, nego kdaj poprej. Pšenica v državah .Illinois, Indiana. Missouri, Iowa, Kansas in Nebraska kaže izvrstno. Država Kansas je pridelala lani 87,000,000 bušljev, a letos bo 90,-000,000. Koruza se bo obnesla izborno. Iowa je bo pridelala 355,000,000 bušljev.” Perzija dobi parlament. Washington, II.» avg. — Prvikrat v svoji zgodovini bo imela Perzija državni zbor, ki ga Š£.h smatra potrebnim v pomirjenje naroda, v srečo Perzije in vseh prebivalcev. Podelil bo ljudstvu uštavo, ki bo za deželo in vlado nekršljiva. Eksplozija. Philadelphia, Pa., 14. avg.—Sedem moških je bilo danes ranjenih ob eksploziji v tovarni Ajax Metal-kompa-nije v severnem delu mesta. Razletela bronza je vse hudo opekla in trije od ranjencev bodo bržkone umrli za opeklinami. Eksplozija se je pripetila, ko so dvignili 400 funtov lite bronze v peč. Voda je prišla vmes. V tovarni je bilo 150 delavcev, in nastala je strašna zmešnjava, Jco jih ie oškropil kovinski dež. Smodnik eksplodiral. Fontenat, Ind., 13. avg. — Dvesto sodcev smodnika v skladišču tukajšnje smodnikarne je zletelo v zrak. Delavec Frank Hamilton je bil na mestu usmrčen. Drugi delavci so bili bolj ali manj ranjeni. S plačo raste cena živilom. Washington, D. C., 13. avg.—Urad za delo objavlja poročilo o delavskih plačah in delavnih urah v najvažnejših fabriških in mehaniških obrtih Združ. držav leta 1905. To poročilo pravi, da so bile plače povprečno na uro za 1.6 odstotka višje, nego leta 1904., dbeim se' delavna doba povprečno ni izpremenila. Število uposlen-cev v dotičnih delavnicah je bilo za 6.3 odstotkov višje,Kar se tiče cen živilom v prodaji na drobno, so bila za 6.10 odstotka višje, nego I. 1904. Priseljevanje. New York, 13. avg.—Meseca julija je semkaj dospelo in bilp sprejetih 65,261 priseljencev. Največ jih je ostalo v državi New York, namreč 29,691; potem Pennsylvania, 10,581, New Jersey, 4,170, in Illinois, 4,073. Revolver in nož. La 1 Crosse, Wis., ^3. avg—Sedem oseb je bilo ranjenih, dve menda smrtno, med rabuko, ki se je doigrala v Sparti, Wis., v vozovih Chicago, Milwaukee & St. Paul-železnice. Hrupni prizor, pri katerem sta igrala glavno vlogo revolver in oster nož, je povzročil neki Louis Feltz, doma iz Mil-waukeea in napol blazen. Feltz, ki so ga drugi sopotniki zasmehovali, je nepričakovano potegnil nož, nakar je sledil boj. Feltza je zadelo enajst krogel in bo bržkone podlegel ranam. BONAPARTE 0 ANARHIZMU. Pomorski tajnik izreka svojo misel, kako se iznebiti anarhistov. TUJA, NE DOMAČA RASTLINICA Pomanjkanje verskega prepričanja in površna vzgoja. Cumberland, Md., 13. vag.—Pomorski tajnik Charles J. Bonaparte je imel sinoči pred odlično Chatauqua-družbo govor in rekel med drugim: "Ko je septembra meseca 1901 ameriško ljudstvo slišalo, da je njegovega predsednika nekdo umor/1, tedaj se je mešal s splošnim osupjtjenjem, žalovanjem in ogorčenjem čut čudne groze, ker ni bilo videti «nobenega vzroka za umor. Lincoln je bil umorjen, ko je bi! cel narod razdražen po grozovitostih večletne krvave državljanske vojne in obupan nad porazom. Da je brezoziren lopov v takem trenutku izmislil in izvršil umor, je bilo obžalovanja vredno, ampak všaj» pojmljivo. Lopov, ki je umoril Garfielda, je bil blazen in nravno izprijen. Ampak Czolgosz je bil takoj spoznan kot morda nič hujši nego tisočeri moški in ženske sredi nas. Spadal je v vrsto' tistih ljudij, ki tvorijo stalno nevarnost za vse vladarje in predsednike in. odlične može. Anarhisti so bili spoznani kot izredno nevarni, zaničljivi in -gnusni javni sovražniki, in čez nekaj let se nam je svetovalo to in eno,, da se jih iznebimo. Kako zatreti anarhizem. Predlagani načrti, osvoboditi svet sploh in Združ. države posebej anarhistov - in anarhizma, so večinoma brezkoristni in nepraktični. Vprašanje je težko rešiti. Najprej se je predlagalo, da se velesile združijo v svrho, da skupno zatro anarhizem, in to tem potom, da druga drugi izročajo morilce in nevarne zločince. Ampak to anarhizma ne bo zatrlo. Potem se je predlagalo, naj se uničijo vsi anarhiški spisi in prepovedo vsi anarhiški uki. Ampak svobodo v govoru in pisavi moramo Američani braniti. Mnogi priporočajo omejitev priseljevanja,ker se vtihotapljajo k nam razni zločinci in tajni anarhisti. Ampak tudi tako se ne iznebimo anarhistov, ker jih imamo že v svoji sredi, dasi smo jih dobili iz inozemstva. Odkod anarhizem? Anarhizem je posledica dveh pogojev, ki ju je dobiti povsod v moderni družbi, in ta pogoja sta: pomanjkanje verskega prepričanja ter površna in zato nezadostna ljudska vzgoja. Časih se zatrjuje, da si anarhizem in socializem stojita nasproti kot sistema in drug drugemu škodujeta. Kdor tako misli, ju je opazoval samo površno. Sta sicer dvoji različni debli, a oba imata isto korenino. Ta korenina je uk, da morajo postati vsi ljudje enaki in zato imeti enake pravice. Grand Army of the Republic. Minneapolis, 14. avg. — Danes je "Reunion-day”, starih veteranov državljanske vojne in slovesni sprejemi so se vršili po vsem mestu. Slavno-stij v pozdrav vojščakov so se udeležile mnoge domoljubne družbe. Samo iz Chicage je dospelo nad 6000 gostov in število tujcev, sedaj bivajočih v Minneapolisu, znaša 125,000. Topilnice spet odprte. Sharon, Pa., 13. avg,—Deset izmed dvajset topilnic "American Sheet & Tin"-kompanije v South Sharonu je zopet zakurilo plavže, vsled česar je dobilo zaslužek mnogo delavcev, ki so dolgo počivali. Ostalih 10 topilnic bo tudi v kratkem času zaposlovalo. Spet banka na bobnu. Birmingham, Ala., 13. avg.—Uradniki “First National”-banke poročajo, da se je v knjigah odkril primanjkljaj $100,000, medtem ko je bil glavni blagajnik A. R. Chisholm nekje na počitkih. Chisholmovo poroštvo znaša $30,000; banka izgubi torej $70,000. Chisholm, ki še ni star 30 let, in če-gar rodbina spada med najodličnejše na jugu, je bil po povratku prijet in je priznal, da je denar zašpekufiral. Mad Mullah. London, 13. avg. — Dopisnik listu "Daily Mail” poroča iz Adena, da 'je Mad Mullah oropal meje Somali dežele, usmrtil nad 1000 ljudij roda Ba-reharon, ki stanuje v pokrajini Ogden, in odgnal 10,000 kamel. Sreča v nesreči. Springfield, 111., 13. avg.—Z vlaka, ki je v polnem teku drdral po Balti- more & Ohio-železnici, je padel Tony Bardinger, 4 leta star otrok. Razen malih kožnih odrg se fantiču ni nič pripetilo. Njegovi starši, ki so se nahajali na vlaku, so bili zelo prestrašeni a še bolj veseli, ko so spet dobili svoje dete živo. Parnik “Brooklyn”. Punta Delgada, Azores, 13. avg.— Stari Luckenbachov parnik "Brooklyn" iz New Yorka, ki ga ima v najemu tvrdka Zotti, je v nedeljo zadel ob skalovje in je v veliki nevarnosti. Voda prodira v ladjo. Potniki in mornarji so se srečno rešili, a blago bo menda vse izgubljeno. Parnik je vozil med New Yorkom in Genovo. Nesreča v rovu. Bridgeport, O., 11. avg.—Rudniška kara z rudarji, ki so se hoteli peljati v Standard-rov, je skočila s tirov in ročniki strešni so se prelomili, tako da so težke deske padle na delavce. Štirje so bili močno ranjeni, a dva smrtno, namreč Jerry Brubecker iz Bridgeporta in John Smeerkel (Slovenec?) iz Martin’s Ferrya, Ohio. Pozneje-se je podrla cela streha rovova. Wm. J, Bryan. Pariz, 14. avg,—William J. Bryan je potrdil poročilo, po katerem hoče obiskati” Avstralijo. Rekel je, da namerava takoj po jesenskih volitvah odpotovati iz San Francisca v Novo Zelandijo in druge dele Avstralije. Pričakovalo se je, da bo g. Bryana danes sprejel predsednik Fallieres. Pa je prejel Američan od urada vnanjih zadev nViuljudnejše pisanje, da predsednik neskončno obžaluje, da ne utegne tako odličnega moža pozdraviti. Dovolj botrov. Berolin, 13. avg. — Razun cesarja Franca Jožefa, kralja Edvarda in carja Nikolaja bosta še kralja Viktor Emanuel in Haakon botra sinčku nem škega prestolonaslednika, in poleg teh bodo botrovali še mnogi drugi vladarji in knezi, ki so v bolj ali manj bližnjem sorodstvu s pruskim dvorom. Prestolonaslednik sam je imel dne 11. junija 1882 ob svojem krstu 31 botrov, a njegov sinček jih bo imel še več. Krst bo dne 29. avgusta t. 1. Grozna smrt. Dunaj, 15. avg.—75 letna vdova Terezija Kuhar v Jazvinu na Hrvatskem je sama živela. Te dni si je zvečer prižgala svečo ob postelji in zaspala Od plamena se je vnela obleka in postelja ter naposled cela hiša. V ognju je Stariča našla grozno smrt in je o-stalo od nje samo par kosti in črepinja. Milijone poneveril. Madrid, ,13. avg.—Tu je aretirala tukajšnja policija nekega Amerikanca, o katerem je mislila, da je nevaren anarhist. To, da je tajil svoje poko-ljenje, je vzbudilo temvečji sum. Zdaj se je dognalo, da se piše Frias in da je tisti defravdant, ki je poneveril v Bue-nos-Aires poldrug milijon in pobegnil. Strašen zločin. Budimpešta, n. avg. — V. o’/-aju Nitra se je izvršil strašen zločin. Kmečki fant Andrej Vrabec je iz jeze, da je bil potrjen, napadel svojega bolnega očeta, r preklal očetu s sekiro glavo in toliko časa z nogami teptal umirajočega očeta, da je oče izdihnil dušo. Ob turško-perzijski meji. -.Carigrad, 16. avg. — Turki poročajo, da je napadlo 1600 oseb turško postojanko pri Lejfi Mel Hitabi ob perzijski meji. Turki so odbili napad. Turške obmejne čete so zelo navdušene za vojsko proti Perzom. Poveljniki niso sposobni, da krote turške čete in so tudi sami navdušeni za vojsko proti “krivoverskim” Mohame-dancem, Perzom. Zato pričakujejo novih bojev med Perzi in Turki. V Lavš Bulaku zbrane perzijske čete so pa popolnoma desorganizirane in demoralizirane in se opirajo na načelnike bojevitih obmejnih rodov. Ženo zaklal. Dunaj, 12. avg.—Svojo ženo je zaklal v Belgradu mesar Nikola Todorovič. Prinesla mu je v zakon 30.000 dinarjev in hišo in početkoma sta živela srečno. A potem je pustil Nikola svoj posel, pričel piti in pretepa-vati ženo, ki ga je nato odpodila. V zadnjih dneh pa se je nekoč vrnil, potegnil nož in razparal svoji ženi trebuh. Nato se je javil redarstvu sam. Pravi, da ga je hotela žena dvakrat zastrupiti.A ona trdi, da ga je zapodila zato, ker jo je vsak dan tepel. Žena bo vsled poškodb najbrže umrla. REVOLUCIJONARJI MEČEJO BOMBE. Na ruskem Poljskem uprizarjajo pre-kucuhi krvave spopade. MNOGO POLICAJEV UMORJENIH Samo v Varšavi nad dvajset oseb usmrčenih. Petrograd, 15. avg.—Očividrio po gotovem načrtu in na dano znamenje so začeli danes teroristi in revoluci-revolverji na policijo in vojaštvo v jonarji umorske napade z bombami in raznih mestih poljskih, in ista poročila so dospela iz Samare, Ufe, Jalte, Kijeva in celo iz Hite, kjer je bil policijski načelnik skoro pred svojim uradom umorjen. Revolucijonarji so posebno pobesneli v Varšavi, kjer je bilo nad dvajset oseb na cesti umorjenih in mnogo druzih ranjenih. Med umorjenimi so: Dva policijska seržan-ta, osem policajev, trije žandarji, štirje vojaki, neki judovski trgovec in neka ženska. Poročila še niso popolna. Morilci so skoro vsi utekli med prestrašenim a’> pa sočutnim prebivalstvom. Samo neko krdelo desetih mož so vojaki ujeli. Povsod bombe. Druga mesta, ki si so jih teroristi izbrali, so bila: Lodz, kjer je bilo več vojakov, policajev in žensk ranjenih, a dva vojaka in dva terorista sta bila na cesti usmrčena; Radom, kjer je v policijsko postajo vržena bomba usmrtila ženo in otroka kapitanovega; Vlo-stok, kjer je bil ranjen policijski načelnik, in Plock, kjer so bili na dano znamenje po vseh cestah obenem policaji napadeni in večinoma ranjeni. Anglija in Francija. Pariz, 12. avg. — Bivši francoski finančni minister Caillaux je priobčil v "Marinu” članek, v katerem ne-svetuje ožjo zvezo med Francosko in Angleško. Zveza naj bi omejila vpliv Nemčiji, ki dela na evropsko carinsko unijo, ki naj bi zagotovila Nemčiji politično gospodarstvo v Evropi. Caillaux tudi zahteva, naj Francoska takoj ponovi trgovinske nagod-be z malimi državami, da ostane tako ž njimi v dotiki in zabrani, da jih ne izsesa Nemčija. Sultan bolan. Carigrad, 12. avg. — Veliko pozornost vzbujajo tu govorice o zdravju sultanovem, a v najbolje poučenih krogih se zatrjuje, da ni velike nevarnosti, ker se sultanu zdravje že boljša. Zadnji teden se je bil prehladil. Zdravniki so mu prepovedali, izpostavljati se odprtemu zraku. Iz drugih virov se poroča, da je bil sultan zastrupljen. Dalmacija in vlada. Dunaj, 14. avg. — Vlada namerava pospešiti gospodarske dalmatinske zahteve in sicer z vso odločnostjo, ker so ostali brezuspešni vsi dosedanji tozadevni poizkusi. Posebna ministeri-alna komisija se bo pečala z vprašanjem, kako bi pospeševali gpspodar-ske koristi Dalmacije. Izdelali bodo tudi natančni načrt. V komisiji bodo zastopniki ministrstva za notranje stvari, naučnega, finančnega, trgovinskega, železniškega in poljedelskega ministrstva. Nemiri na Kitajskem. London, 16. avg. — “Daily Telegraph” poroča iz Honkona, da postaja nemirno prebivalstvo v južnih kitajskih pokrajinah. Agitacija proti ino-zemcem je vedno bolj nevarna. Napadajo Evropce, ne da kaznujejo krivcev. Kitajske oblasti so popolnoma nesposobne, da varujejo Evropce, ki morajo iskati varstva pri zastopnikih velevlasti. Milijarde kobilic. Budimpešta, 12. avg. — Povsod v okolici Debrecina povzročajo kobilice ogromno škodo. Polja okolu mesta so popolnoma uničena. Na nekaterih krajih so morali sredi žetve prenehati. Tudi že v snope povezano žito so kobilice uničile. Po uradnih izvestjih znaša njihovo število več milijard. Pastirji štrajkajo. ..it . Pariz, 14. avg.—V kraju Činela na Španskem so stopili pred par dnevi v štrajk vsi tamošnji pastirji, ker niso dobili zahtevanega poviška k plači. Zapustili so črede; gospodarji so skušali dobiti druge ljudi, pa zaman, in nazadnje ni preostalo drugo, nego da so gnali sami živino past. In tako so pasli: 1 grof, 1 advokat, občinski svetnik, tajnik, profesor, žena inženirjeva in dve bogati gospi. Listnica upravništva. Chicaški list “Glas Svobode” je pisal v svoji 32. štev. na 6. str. med drugim sledeče: — — — temveč je gospod nabral ta imena v pisarni “Amerikan-skega Slovenca” ter jih svoji izjavi ednostavno kar sam brez vednosti do-tičnikov pristavil.” Izjavljamo, da dotični gospod imen ni nabral v pisarni “A. S.” ter so potemtakem navedene besede iz trte izvite. “Yes, sir.” Baltimore,. Md., 13. avg.—Aleksander Kartapinski, mlad Poljak, ki biva v tej deželi ravno pet let, je prišel k sodniku Harlanu, da odgovori na potrebna vprašanja, predno dobi svoje državljanske plpirje. Kartapinski je. privedel s sabo rojaka, da priča o njegovem dobrem državljanstvu. Ta rojak je pa bil skrajno nervozen, in ko ga je sodnik Harían vprašal po angleško: "Ali je ta človek,” misleč Kar-pinskega, “anarhist?” je priča goreče odgovorila: "Yes, sir.” Sodnik Harían je bil presenečen in da ponudi priči priliko popraviti svoj pogrešek, če je bil napravljen, je vprašal : "Ali pripada kakemu anarhiškemu društvu?” “Yes, sir,” se je spet odrezala priča. Sedaj se je pa sodnik Harían nasmejal, sklonil čez mizo in zaupno rekel priči: “Ali je namenjen usmrtiti uradnike naše vlade?” “Yes, sir," je pritrdila priča. "Dovolj," je rekel sodnik Harían. "Če Vam stavim še par vprašanj, boste spravili svojega tovariša na veša-la.” Kartapinski ni dobil svojih papirjev. Smrt vsled strahu. Dunaj, 13. avg.—Vprašanje, zamore-li nastopiti smrt vsled strahu, se je razmotrivalo pri neki sodnijski obravnavi, pri koji je šlo za zelo čuden slučaj. Nek mladenič je pomeril z revolverjem na svojega tovariša, ustrelil in prijatelj je padel mrtev na tla, čeprav ni bil nabasan revolver ne s smodnikom, ne s kroglo. Kako nastane taka smrt?Tu se gre namreč za močne utise na one živce, kateri regulirajo srčno delovanje in kateri pod takimi utisi napravijo, da hipno preneha vse srčno delovanje. To se seveda dogodi najraje pri takih osebah, katere imajo šibko srce. Da je .to^ možno tudi pri mladih in drugače zdravih osebah,nam dokazuje prej omenjeni slučaj. Umor v pisarni. Budimpešta, 14. avg. — Tukaj je pridivjal 49 letni bančni uslužbenec, ki je izgubil neko tožbo, v pisarno svojega zagovornika odvetnika dr. Dush-egyja z namenom, da ga usmrti. A v svoji zmedenosti je napadel najbližjega ardnika, mladega koncipijenta J. Cseperesa in ga vstrelil pred očmi odvetnika in njegove soproge. Nato je zbežal in se javil sam policiji. Morilec, ki se piše, Ivan Mahr, ni pri zdravi pameti. Jolietske novice. — Pogreb tako nenadno umrlega Kvirina Nasimbeni se je vršil v sredo dopoludne po enajsti uri in je pokazal kako priljubljen je bil med našim narodom blagi rajnik, ki je bil vnet katoličan. Samo dobre besede so ga spremljale na tnžni poti v večnost. Blagor mu! — Pozor Slovenci in Slovani! Nova prodajalna pogrebnega blaga se bo odprla v ponedeljek 20. avg. t. 1. Odprla jo bosta naša dobroznana rojaka John in Anton Težak pod tvrdko: Težak Brata. Prodajalna bo založena z naj lepšim pogrebnim blagom. Velika zaloga raznovrstnih krst ali trug za mosške, ženske in otroke, po nizki ceni. Pravico imamo vsled spo-sobnostne preizkušnje balzamirati trupla, jih čuvati in pošiljati, kamor kdo zahteva. Delo garantiramo. Presjfrb-ljamo tudi najlepše vozove in kočije. Težak Brata, Turner Hall Bldg., N. Chicago/st. —Josip Konte, 49 let star, je v nedeljo zvečer mirno ubiral svojo pot v Rockdalu, s svojim otrokom ob strani, ki ga je nazadnje vzel v naročje, da ga nese domov. Rockdal-ski policaj Félix Berkowitz, ruski jud, je mislil, da hoče naš Konte otroka ukrasti, in ga je hotel aretirati. Mr. Ifonte se je uprl, nakar ga je policaj hudo udaril z ^atirio in pestjo ter ga neusmiljeno vlekel po cesti do policijske postaje. Policaj je Kontetu zlomil nogo nad gležnjem, ko se mu je bil ta že izvinih Dr. Ivec je bil poklican, ki je odredil peljati bolnika v jolietsko bolnišnico sv. Jožefa. Naš doktor je potem srečno operiral Kon-teta, a ta bo vendar moral ostati kaka dva meseca v bblnišnici. Dblicaj bo tožen za odškodnino. —Rojak John Dernulc iz Rockdala je v sredo zapustil bolnišnico sv. Jožefa čil in zdrav, za kar se ima zahvaliti dr. Ivcu, ki mu je operiral appen-dicitis in ga rečil hude želodčne bolezni. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. L Joliet, 111., TS- avg.—Veliki piknik, I ki' so ga priredila slovenska katoliška društva, pripadajoča k cerkvi sv. Jožefa, v korist slovenski cerkvi zadnjo nedeljo v Theilerjevem parku, se je vršil ob najlepšem vremenu in mnogo-brojni udeležbi ter se je obnesel v vsakem oziru izvrstno. Dopoludanska parada je bila uprav veličastna. Pohvaliti moramo predvsem vrle brate Hrvate in izmed njih posebno junaške Ličane, ki so nastopili o tej pH-liki prvič javno in to tako vzorno, da se lahko drugi od njih učimo; čez prša so ponosno nosili hrvatske trobojnice in korakali so tako moško, da jih je bilo veselje gledati. Seveda niso naša slovenska društva prav nič zaostajala glede vzglednosti v marčanju in splošnem nastopu; ampak svojih ožjih rojakov ne maramo še posebej častiti, ker jih itak časte skoro vsi njih koraki in čini. Kar se tiče piknika samega, nam je veselje poročati, da se je izvrši v najlepšem redu v splošno zadovoljnost. Več ne moremo zahtevati. — Poročil se je v ponedeljek g. Louis Weiss z gdč. Mary Krueger. Čestitamo! —Umi je v ponedeljek popoludne ob 3. uri g. Kvirin Nasimbeni. Do zadnjega petka je pokojnik še delal kot unijski kontraktor, tedaj pa je nenadoma oslabel in izročil svoje posle veščemu namestniku, rekoč: “Ne morem več.” In v ponedeljek se mu je vlila kri in izdihnil je svojo blago dušo. Danes popoludne se bo vršil pogreb, ki ga priredi društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J., čegar član je bil rajnik. Nasimbeni Kvirin je bil rojen dne 4. junija 1850 v Pon-tebi, t. j. prvem' italijanskem mestu onkraj koroške meje. Kot mladenič je prišel na Dolenjsko in od tam v Ameriko pred sedemnajstimi leti. Tu si je zgradil svoj dom in ustanovil vzorno družino. Poleg svoje žene zapušča vrlega sina in dve hčeri. Daši rojen Italijan, je najrajši občeval s Slövenci in postal je takorekoč naše gore list. Priljubljen je bil splošno, ker je bil miren človek in moder. mož. Svojo deco je vzgojil v slovenskem duhu. Nebroj dobrih prijateljev žaluje za njim. Bodi pokojniku lahka zemljica ameriška! —Za šrlatico je umrlo te dni več otrok, med njimi hčerka g. John Ko-chevarja. —Spet so jolietski dnevniki pisarili, da preti našemu mestu strašna povodenj. Odkod? Kanal pri Lockportu so baje tako imenitno popravljali, da so tamošnji jezi in zidi vstanu podreti 'se čez noč. Mestni zbor je odredil preiskavo. —Lockportski .karnival se je obnesel divje, pravijo. Kako se bo jolietski, ki se začne dne 3. septembra? —V Rocdalu so bitke na dnevnem redu. Kdo jih povzroča? Pravijo, da policaj Felix Burkowitz, rodom Litvin, ki je sicer velikan po telesu, ampak ne pa po duhu. Neprestano vznemirja ljudi s tem, da jih ne pusti pri miru, pa če so še tako mirni. Ampak —svaka sila do vremena, pravi Hrvat. V nedeljo je Mr. Burkowitz nahrulil našega rojaka Josipa Konte in mu celo zlomil nogo. Zato pa je nastopil ves Rockdale, kolikor ga je slovanskega in angleškega, in zahteval k-ot en mož, naj se litvinskega brdavsa dene v železno kletko. In Burkowitz je že v zaporu in pride pred porotnike pod obtožbo napada s smrtnonosnim orožjem. —Opozarjamo na oglas v našem listu vrlega Čeha C. G. Foučka iz Chi-cage, kjer ponuja ušesni balzam. Kolikor nam znano, je ta lek eden najboljših proti ušesnim boleznim in gluhoti. Opozarjamo na ta lek v nadi, da mnogim koristimo. Omeniti je tudi vreden evropski svetogorski čaj, čegar generalni zastopnik za Združ. države je tudi g. Fouček. To je pri-roden, zanesljiv lek proti notranjim boleznim, kakor so: pljučnica, jetika, ledvične, želodečne, jetrne in mehur-ne bolezni. Chicago, 111., 12. avg.—G. urednik A., S., prosim dovolite malo prostora v "Vašem listu. V zadnji štev. “Glas Svobode" smo čitali, da je č. g. A. So-jar vse tiste podpise ponaredil, ki smo jih čitali v predzadnji štev. A. S. Jaz sem se sam podpisal in pregledal sem dobro vsako ime, je bila druga pisava, kakor je g. Konda napravil. V angleškem listu se tudi ni čitalo od teličkov ih od pečenke in od želodca ampak g. Konda je to pridjal, ker mislil je; da bo razveselil chicaške Slovence, ali to se mu ni posrečilo, .ampak dobil je veliko novih nasprotnikov. Dne 12. avg. ' pri seji društva Slavije se je govorilo o tej ostudni pisavi, katero je zložil g. Konda in obenem prelomil ali poteptal pravila Narodne Jednote. On kot glavni tajnik bi moral paziti na druge člane, da ne bi kaj tacega storili, ampak on sam je pravila vrgel na tla in jih poteptal. Akoravno sem naročnik lista, kaj tacega ne želim več citati. G. Konda, ako ste socijalist, pišite o socializmu. Svobode pa ne bomo dosegli, dokler ne bomo složni, da bomo pustili eden druzega pri miru. Ako pusti pameten Amerikanec katoličana pri miru, tako tudi g. Konda naj ne piše v svojem listu taka grda obrekovanja proti veri in duhovnikom. Louis Duller. EIyt Minn., 8. avg.—V rokah mi je sicer dobri in katoliški list “Domoljub", ki se tiska v katoliški tiskarni v Ljubljani in kot znano je mnogo razširjen med našim slovenskim ljudstvom v rojstni domovini kot dobiti ga je pri ljubilcih branja tudi v naši novi domovini ameriški. Tako mi je v rokah Domoljub od 13. julija !. 1. z nekako sledečimi ameriškimi novicami. Prvo pove o par p-njsrečenih rojakih in brž preskoči, da jako veliko nesreč zgcdi se v Ameriki. Potem so kar z grozo, resnične ali neresnične /elikanske številke ubitih in ponesrečenih po rudnikih in Bog si še vedi kje. Dalje prišteti so še umori, ki so kar na dnevnem redu, tako da je izračunano, da je bilo v 20 letih umorjenih in ubitih 131,952 oseb. Dopisnik v "Domoljubu" kar ponavlja to številko z oklepajem ter piše dalje: "In kljub tem nevarnostim hiti dandanes staro in mlado v Ameriko kot v obljubljeno deželo. Samo iz Avstro-Ogrske se je v enem letu izselilo 275.693 oseb in te So odnesle s seboj 15D milijonov kron. Ali niso te številke grozne? Najboljše moči se zapravijo tam in mnogokrat se pozabi domovina. Premnogi pa propadejo za vselej, dušno in telesno. Največ žrtev pri delavcih zahtevajo zopet opojne pijače. V enem letu se namreč povžije žganja približno za 1500 milijonov dolarjev. Žalostni, a resnični so navedeni' podatki, ki dado mnogo misliti. Naj bi jih pazno prečitali ti-.sti, ki tako hrepene . po. Ameriki in le čakajo denarja za pot, da jo bodo pobrisali čez lužo.”1 Da, gospod dopisnik v Domoljubu, kdo pa je temu kriv, da hiti ljudstvo v Ameriko? Ali je krivo_ ljudstvo samo temu? Ne. Vladajte, nčite in dajte boljših pravic ljudstvu, in ostalo bo doma. Tako pa kot obupano zapušča deželo, preobloženo z davki in drugimi prikladami, ter se zateka v Ameriko, kjer si služi pri trdem in nevarnem delu svoj kruh. Dopisnik pravi dalje, da so v enem letu odnesli izseljenci iz Avstro-Ogrske 150 milijonov kron. Da, ko ste ravno pri računanju, zakaj pa niste tudi onih milijonov izračunali, katere sprejemajo leto za letom Avstrijci iz Amerike. Dalje računate zopet, koliko milijonov se v Ameriki da za opojne pijače in pristavljate: “Žalostni, a resnični so navedeni podatki, ki dado mnogo misliti." Da, res misliti je treba, da pijančevanje povzroča mnogo gorja na svetu. Ali premislite, da tudi s tem le nas Amerikance šibate in doma pa tega ne vidite. Učite to doma in o-mejite prej svojo skledo, potem bljuvajte v našo. Ali pri vas ob času volitev ne igra glavne vloge pijača? Ali ne napajate zdelanega in strpljenega kmeta, da delate potem ž njim kar hočete? Ta stvar daje res mnogo misliti. Dalje Domoljubov dopisnik tudi prinaša, da tu mnogi propadajo za vselej dušno ih telesno. Da, tudi ta stvar se da premisliti. Pisec teh vrstic mnogo potujem med našim narodom po Ameriki in vem, da je tu tudi kdo pokvarjen dušno in telesno. Ampak pokvarjeni so skoro le tisti, kateri so kot taki prišli iz domovine. In to pa zopet namesto kazati jim slabo pot v Ameriko učite narod milo in pravo, ne pa kot je že v navadi. Fant ali bodisi dekle poda‘še, kot vi pravite, v obljubljeno deželo, gre po slovo k duhovniku ali mogoče še sprejme sv. zakramente za žalostno pot iz rojstne domovine, in ob taki priliki se navadno podučuje sledeče: “Tja greš, kjer boš duša zapravil, kjer ni cerkve ne duhovna." In prestrašeni popotnik kot v obupu misli, da gre kar res v deželo, kjer je menda drugačen Bog kot doma. Vsi taki nauki, ali kakor bi se reklo odvračanje od Amerike, so nepotrebni. Le drugače nčite slovoje-malce. Saj ako ni od doma izprijen fant ali deklič, tu ga v to nikdo ne sili. Pišite v Domoljubu raje kaj bolj pod-učljivega, ne pa nas Američane z eno roko klofutati, drugo pa moliti proti nam kadar ste v potrebi za zidanje kake nove kapelice, v popravljanje kake cerkve ali kaj jednacega. Ne gledajte slabega samo pri nas, pač pa imejte odprte oči doma in učite doma mladino, da se bode lepše obnašala bo.disi v cerkvi ali drugje. In tako bodemo veseli opazovali bolje mladeniče, od vas prišle, kakor sedaj nekateri prihajajo, da se komaj tu privadijo, kako se je vesti v cerkvi ali drugje. To spisal sem, ne da bi gospode pri Domoljubu hotel žaliti, pač pa opomniti, da čemu pišete in hočete učiti nas tega, kar sami vemo, namreč, da je tudi Amerika blatna. Pometajmo vsak pred svojim pragom in bode čez čase vse v redu. Opazovalec. Newark, N. J., 13. avg.—Pri neki tukajšnji obitelji vslužbena Slovenka Hermina Belčič, stara 18 let in doma iz Kostanjevice na Dolenjskem, se je ponesrečila ob čiščenju sobe dne 3. t. m. V sobi je bilo precej gazolina, ki je eksplodiral, ko je naša nesrečna rojakinja zažgala žveplenko. Hipoma le bila vsa v ognju in revka se je tako prestrašila, da je odprla okno in skočila doli. Mr. in Mrs. Supanc, ki sta že poprej skrbela zanjo, sta odpravila ponesrečenko v bolnišnico, kjer je ob 11. uri zvečer izdahnila svojo nedolžno dušo, prejemši poprej poslednje sv. zakramente. Pogreb se je vršil dne 5. t. m. popoludne. Udeležilo se-ga je več rojakinj in tudi Amerikank, ki so poznale izobraženo in pridno, a nesrečno slovensko dekle. Krsto je položilo v grob šest bejooblečenih tovarišic, amerikanskih deklet. Spavaj sladko, Hermina, v črni tuji zemlji! Mary Supanc. Ely, Minn., 8. avg.—Dan veselja za tukajšnji slovehski in ves slovanski narod bil je 5. t. m. v bližini naše slovenske naselbine Ely. Zbrala so se skoro vsa slovanska društva v novem prostoru in to v prijazni, .senčici, kjer je 10 naših društev obhajalo dan skupnega veselja. Solnce podajalo je tople žarke, pečena jagnjetina, ki so jo naši fantje na prostem spekli in dobro prisolili, nam je delala tudi žejo, zato smo vse to zalivali s hladečo ječmenovo pijačo. Lepo ubrano petje podajal nam je po programu naš pevski zbor, Domača godba igrala je koračnice in plesne valčke, da je neskaljeno veselje bilo dolgo v noč, katero nam je razsvetljevala mila luna med nešteto migljajočimi zvezdami» Na plesalnem odru, kateri izgleda kot palača, plesalo in veselilo se je ljudstvo. Vse to se je vršilo na novem prostoru, ki so ga skupno zgradila slovanska društva. Kot se čuje, velja to poslopje več tisoč dolarjev. Da to dava Slovencem čast in ponos, temu dokaz je bil obilen obisk ljudstva raznih narodnostij, ki so se pohvalno izražale o tem. Tu na Ely se sedaj še povoljno dela v naših rudnikih. J. Z. Rečica v Savinski dolini na Štajerskem, 23. jul.—Mili nam rojaki! “Daši narod smo ubog, tepe šiba nas nadlog, vendar dom nam naš je drag, ljub nam je domači prag." Osoda, katera je Vas, dragi Slovenci, napotila poiskat si v novem svetu boljših odnošajev, katera Vaš je tirala v svobodnejše in boljše razmere, kakor vladajo v stari domovini, naklonila Vam je večinoma tud? to, česar ste si prosili pri vkrcanju v tem ali drugem pristanišču, nepejzabivši resnice, kojo Vaš-‘je deteta yže stara mamica učila: "Kdor na Boga ne pozabi, tega Bog ne zapustil"! Iz ne-broja slučajev smo prepričani, da Slovencu po Vsemogočnega naklonjenosti podarjena blagra—bistra glava in pridne roke—tudi donašajo, kakor slavni Slomšek to v pesni opeva, za trud zaželjeni sad. Tukaj pa v stari Vam domovini smo, kakor Vam in posebno nam britkoznano, še^ vedno trpini—tlačani, vendar na venec pisanih dolin, na zeleni pas planin—zre preponosno oko in bije zanj srce gorko. Prepričani smo tudi, da sosebno Vi nam ožji rojaki niste in ne boste tudi nikoli pozabili belih sel, prijaznih koč, zelenih brd in svežih solčavskih planin, katerih planinske Vile so Vam pri vstopu v življenje kumovale. V mnogih krajih bivate, naši dragi savinski rojaki, mnogi že aklimatizo-vani s svežejšim duhom proste ameri-čanske dežele, mnogo Vas je tudi iz rečiške in bližnjih far stalno našlo preko velikega oceana trajnejše in si-jajnejše bodočnosti, a kakor vemo to, nobeden od Vas ni še. pozabil krstnega kamna v svoji domači cerkvi, milega glasa zvonov svoje farne cerkve, tihe vasi na vznožju gor, nobeden ni še pozabil tega, kar so ga mati, učeniki in dušni pastirji v detinski in mladi dobi učili, nobeden ni pozabil še svete ljubezni do mesta, kjer rim je zibka tekla, da vsakemu taista več velja, kot “mesto, kjer, svoj prestol car ima!" Uverjeni od te neštevilnokrat Vam izkazane resnice, katera je' vže po božjem daru nekaka slovanska narodna značilnost, nam pa savinskim, planinskim sinovom gotovo v srce vsajena, drznemo se do Vas, mili nam slovenski bratje, domorodni n^m savinski pobratimi, srčnodragi nam ožji rojaki iz rečiške fare in bližin, obrniti v tem z nastopno prošhjo, katero boste, uvažujoč pravičnost in utemeljenost iste, gotovo vsak po zmožnosti podpirali. Cerkev svetega Kancijana v trgu Rečica okrasila se je z lepimi al fresco slikami, umetniško izgotovljenimi, o-skrbeli bomo razen drugih cerkvenih popravil tudi že dogovorjeno napravo novega kamnitega tlaka. A težko zadačo smo si stavili, da še sedanje, leta 1800 vlite, a po preteku stoletne vporabe poškodovane popolnoma nerabne zvonove namestimo z novimi. Po težavnem prizadevanju gmotno vprašanje preiti,, posrečilo se nam je z božjo pripomočjo v tolikanj rešiti taisto, katero je gotovo za nas farane sopomembno z vsakdanjim kruhom, h katerim nas vsaki dan ti glasniki nadzvezdnega Gospodarja zovejo. Re-čiška cerkev dobi toraj novo zvonovje, da—“žive kličejo, mrtve obžalujejo, nezgod nas obvarujejo.” Naročili smo si tri nove težke zvo-čilni tvrdki zvonolivnika Pete Hilzer nove pri slavnoznani, pošteni, pripo-v Dunajskem Novem mestu in bodo taisti stali 12,450 kron, vliti v krasno donečem C. Dur. Slovesnost blagoslovljenja in vzdiga v zvonik se pa bode vršila vže meseca oktobra t. 1. na kolikor mogoče slovesen način. Dobrodeljnih prispevkov v pokritje našega sosebno za celo re-čiško župnijo toli pomembnega—izvr-šenja dobili smo do sedaj od občanov župljanov in rodoljubov toliko, da se CH0404(H040*04*tH0404<»0*041HOK)K>«0* svojo ženo iz Rudolfovega I pijan domov, kjer je pričel z isto, kakor tudi s svojo tSlettio hčerko se prepirati. Janko je zapusti! nato svojo hišo in se obenem izrazil, da se bode še to uro. obesil, ter se podal v gozd na levo od ceste, katera pelje proti Celovcu. Talil ga je našla 27. jul. zjutraj neka Uršula Kastrenc iz Ccrrrioš-njic pri nekem drevesu kleče obeščjr nega. Vodni prepir s svojo ženo utegne biti vzrok sumoutnora. —V jarku utonil pri Drenovem griču 77 let stari Gregor Gregurka. —r-' Detoumor. Pri Dolenju, okraj Tlirska Bistrica, so našli v vodi umorjenega močno razvitega novorojenca. —Smodnišnica na ljubljanskem polju šla v zrak.-—Ljubljana v veliki nevarnosti.—Dne 27. jul. okolu polu t2 ure dopoludne je udarila strela v tako-zvano “Abvvagehuette", ki je del smo-dnišnic na ljubljanskem polju, in je stala tik ognjičarjeve hiše. Lehner-jev poslovodja g. Supan je opazil, da 1 vajija se iz tega skladišča kadi, ter da mora nekaj notri tleti, ter je hitro obvestil ognjičarja g. VVolfa in teiefonično tudi ognjegasno društvo. • Ogtijičarjeva žena je obupno prosila svojega moža, naj ne gre blizfl. dva moža' sta ogrji-čarja prijela, a ognjič -.r sv je iztrgal in skoči! k vratom, katera je nekoliko odpri. V hipu je videl, da' je to poslopje izgubljeno, “izgubljeni smol” je zakričal <11 vsi, ki so biti v bližini so bežali proč od artilieri.iskr vojašnice. Prvi je bi! na licu mesta vojaški ognjegasni oddelek. Strila iz Gradu sta ob '/42. naznanila, da gori smodnišnica na ljubljanskem polju. Ognjegasno društvo je bilo hitro na mestu a je dobilo zaprto Cesto, ker je bila nevarnost eksplozije blizu. Okolu 2. urepopoldne se stre-e zemlja po Ljubljani. Vse beži prestrašeno na ulice, misleč da je potres. Nakrat gre od ust do ust klic: “Šmodnišnica gre . v zrak!" “Pol Ljubljane bo šlo v zraki" Nad ljubljanskim poljem se je dvignil v trenotku detonacije velikanski več sto metrov visok steber dima, katerega se ,.je videlo nad četrt ure. Na vrhu je imel belo krono. Na tsoče ljudi je prihitelo gledat na ljubljansko polje, vendar se ni noben zavedel, kako velika nevarnost b> se še lahko zgodila. K. “sreči” je šla v zrak najmanjša zaloga, v kateri je bilo okolu 20 sodčkov 12000 kg) smodnika in nekaj sto lovskih patronov: To skladi- šče je popolnoma izginilo s površja kakor bi bilo proč pometeno. 50 kg težke kamne je odneslo v tri smeri nekaj sto korakov., proč. Vsa druga poslopja okolu so bila jako .poškodovana. V pgnjičarjevi hiši so bila vsa vrata in okna ter notranja oprava razbita, zidovje razpokano. Zračni priti-sek je bil tolik, da je nekaj ljudi v precejšnji oddaljenosti popadalo na tla, ranjen ali, ubit pa ni nihče. Celo pri Lehnerju, odkoder so morali ljudje v trenutku nevarnosti na prosto, je pobilo nekaj šip, istotako v topničarski vojašnici. Izredna sreča za Ljubljano je, da se ni vnelo bližnje skladišče, v katerem je 300,000 kilogramov muni-cije. Tako je 'bila Ljubljana v največji nevarnosti. Dolžnost poklicanih faktorjev je, storiti vse. da izginejo stnodnišnice z ljubljanskega polja in da se ta nevarnost za Ljubljano na kak način odstrani ali zmanjša. —Prestolonaslednik'nadvojvoda Fr. Ferdinand sc je mudil zadnjič, ko se je peljal k otvoritvi železnice na Jesenice, dalje časa na postaji Glinška vas. Govoril je večinoma s postajenačeini--kom gospodom J. Rudersdorferjem. kateremu je tudi podaril v spomin prsno iglo z briljanti. Med pogovorom je zapazil skladiščnega služabnika Po-bašnika, kateri je nosil pripete svetinje in odlikovanja še od vojaških let. Pobašnik je bil leta 1866 v vojski pri Kraljevem Gradcu ter je dobil takrat tudi srebrno hrabrostno medaljo. Prestolonaslednik ga je poklica! k sebi ter mu je podaril 50 kron radi njegove hrabrosti kako' tudi zvestega službo- > 4 PRIMORSKO. USTANOVLJENO LETA 1893. vÇ>NK SAKSçp GLAVNA PISARNA: * - 109 GREENWICH STREET, NEW YORK Sedaj pošljem 100 kron za $20,50 TELEFON 3798 CORTLANDT. Podružnica : S778 St. Glair St., Cleveland, 0, ZASTOPNIK VSEH PAROBRODNIH DRUŽB. A* A* A» Pošilja denarje ▼ staro ---------— domovino najceneje in naj hitreje. Parobrodne listke Proda-ia ------------ p O 1 z- v i r n i h cenah. VSAK SLOVENEC najbolj« stori, ako se obrne na me, ker New York . „ , . __j« aajprijravaeje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej atrokL Pazite na na®jo telefon številko 379» Cortland t. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličita me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 100 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. Vsakdo na) pazi na hišno številko 109 ! * + "+ Sprejemam hranilne knjižice in jih tak a; izplačujeta, V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. k ML. B. Schuster Young Building Joliet, Illinois. - R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. j BERTNIK BROS. A. Schoenstedt, IZDELOVALCI FINIH 8MODK. naslednik firmi — Napad na padovanskega škofa, beneškega Slovenca. Kanonika profe- J sorja Alojzija Pelizzo, ki ga je ime-j noval papež za škofa v Padovi, so na- ! padli- na kolodvoru v Cividaje.. Pri- j čakovala ga je duhovščina, oblasti in velika . množica. Ko je stopil novo- j imenovani škof iz voza, ga je napadel \ trgovec z mlekom Mullani, ga psoval j iti ga prijel za talar. Mullanija so izročili karabinierjem. Mullani je sovražil škofa, ker je ta ustanovil deški zavod, ki potrebuje mnogo mleka, vs-led česar je imela škodo Mulianijeva trgovina. Novoimenovani škof na starodavnem padovanskem škofijskem sedežu govori prav dobro slovensko in je bil Uidi že kot profesor na obisku v Ljubljani. —Parlament. “Slovanska zveza" je soglasno pritrdila kompromisu, po katerem bodo v Istri in na Goriškem imeli Slovenci in Italijani enako zastopstvo, namreč vsaka stranka po tri poslance v vsaki deže'i. — Za pravice slovenskega jezika. Trst, ii. julija. Slovenski odvetniki v Trstu so izjavili predsedstvu okrajne . sodnije za kazenske stvari, da se hoče- i jo posluževat pri slovenskih strankah j le slovenskega jezika in da zahtevajo j slovenske zapisnike in razsodbe.- —Promocija. Dne 19. jul je hita j na graškem vseučilišču promovirana j doktorjem modroslovja gospica Mari-1 jana Urbas, hči pokojnega profesorja na državni realki v Trstu, slovenskega pisatelja Viljema Urbasa. HRVATSKO —Nova tretja hrvaška stranka pra va-, “Illas Naroda" 'poroča, da se us tanovi li"M rvaška krščansko-šocialna j stranka prava”. To bi bila že tretja hrvaška stranka prava. Kakor znano obstoje že "Hrvaška stranka, prava” in “Starčevčeva čista hrvaška stranka prava.” Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota. eo&e*«ast : JUDGE, HEW CENTURY. LOUdlTttH & SchOeilStMl F8 -tßi atof. : 403 un St, aadstr .. 5 canto?. ¡ .JOLIET. ! Lote na Hickory cesti Vpraäajte svojega mesaria za v Jolietu. J. F. iCITSTO Lesni trgovec. Airlifts tort katere je dobiti .pri. vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Exchange St. JOLIET, ILL. ! CO Cor. DesPlaines in Clinton Oba telefon«. Joliet. St«. : Kam pa danes? ANA VOGRIN. 603 Bluff St.. Joliet, N. YV. tel. 727 IZKUŠENA BAJBICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja tudi prekomorske vozne listke. & CHICAGO STREET. . nadstropje. :ass V Lockport! Najboljše pivo, izvrstno žganje, vonjave smodke in česar ti še srca poželi, dobiš na razpolago pri meni, zatorej obišči mojo slovensko gostilno. kjer vedno najdeš mnogo prijateljev in zabave. ANTON DOVJAK 3N -io^t.u-h 9th St., Lockport. lit JOHN GRAHEK GrOSTILKIčAR. G. F. REIMERS ..—■*—--- Izdelovalec in prodajalec sladkih pi- ; Jač v steklenicah; : : : : ;Telefon 1343. j m To torrdjslr najboljš vedno svežpivo, fifio kali-vino, dobro žganje in tržim sutodke. TELEFON 22 Ako hočete barvati svojohišo. kupit« j it Jacob Plese MESNICA. m it L l v r i ) t r ■ f 1 . L'. t , , ; N < Patton’s Sun-Proof Paints” garantirana je r a • let ter je najboljši lia svetu. Dobi se pri FLEXER & REICHMANN Denorna podojilo. Cor. Bluff .ud Exchange Streets! 4enar.ua JOLIET, ILL. I Mhnroe Bros —■ Novi kandidat za djakovaškega kota. Spletsko "Naše Jedinstvo” jav i PREMOGI Ant. Kirinčič 1012 N. Broadway..JOLIET, ILL. BRAl-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke etate. ... .104 Jefferson St., blizu mosta. M. F. LOUGHBAN, Lougltran Bhl«. JOLIET, 1I,£. Prodaja hiše iu lote vugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah. m«. —■ U b zadnjih vesteh je sklepati, da pojde v Djukovo nadškof Stadler, ali škof Mahnič. TRD IN MEHEK, TER a: Videti je, da škof Pa lun ko naj-j j1 rž ne postane škof v Djakovu. Po j + ! kok in drva ! —Zavedni .šcMitfenartski«okraj. Kako v narodnem oziru napredujejo vrli j---------------------------------- Špnflenartčani proti Nemcem in Sta- Cenena vožnja v New York City. jercijaneem, kaže razmerje glasov pri volitvah leta 1904 in letos: L. 1904 je Dne 28. in 29. avgusta ho Nickel bilo 987 slovenskih, 907 nemškutar- Plato železnica prodajala tikete v New skih glasov: letos pa 1380 slovenskih j York City in nazaj za eno ’voznino ni 534 nemškutarskih. Slovenci so to-1 več $2.00 iz Chicago. Povratek iz rej napredovali za 393, nasprotniki pa New York City veljaven do 4. sep-nazadovali za 373 mož. Večina je zna- | tembra. Za podrobnosti obišči ali p'-šala leta 1964, 80, leto, pa 846 glasov.-! ši: John Y. Calahan, General Agent, Svita sel ' ! No. 107 Adams st., Chicago. 3t35 ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ZA KURJAVO prodaja v Jolietu po najnižjili cenah. A— Točim iuvrstnn nivo tate-ro Slavdom«''.-« Jol-ei <'ii.izens' Koiakottt se toplo (triporočiim : Stefan Kukar,* G. W. BToWR, Ç»wds ftotv,-. P'iOtMir, {.H• W. G. W i levo ?, ka st r. ♦ ♦_ X Northwestern Phone 1479. •! ♦-»♦♦♦♦ ♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦ Kapital Šlo0.00. MA «r’u.otNO. JOUST. ! l.L. J d D 1Ü Lr Vs-ik Slovenec ali Hrvat naj pije v korist svojega zdravja “TKIGLAV” .'¡I IH grenko vim- ‘Ban Jelačir ssrenrio/ jpstmSi je vse narejen' ieli.se in pravega ‘Dobi se Cinični Ils r Ht h St., Chicago, lil. Zalogo imajo: ALOIS BECHER, r223 Sv Clair St . Cleveland. O. in ANTON LINCE K. T' : iit'n Ave., So. Lorain, uMiMMimminimi Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in ¿lasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SîiPEHSKÛ-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefona Chioavo ir. Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo , poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in j America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. it),' avg. Nedelja Ludovik Tol. 20. “ Ponedeljek. .J.oahim, oče M 2T. ‘Torek fJvana Franč. 22. ; “ Sreda : Timotej. 23. “ Četrtek Filip Ben. 24. “ Petek Jernej. 23. “ Sobota Ludovik. kr. SVETA KATOLIŠKA CERKEV. Velereka teče. široka in mogočna, tajinstvena in čudovita, na vse smeri, od vzhoda do zahoda. Na vse kraje, do vseh pasov, do severnega in južnega tečaja ima polagoma razposlati syoje vodovje, plodonosno razširjajoč vsepovsod srečo n blagoslov v izobilju. Vedno je bistra, jasna in čista; X iyej se zrcali nebeška lepota; nikdar ne stopi preteč čez bregove, nikdar ne donaša človeštvu pogube. Iz nje zajemajo posamniki kot narodje samo moč, okrepčavo in mladost, ona je sveti vir življenja. In ta blagovita velereka. vse krepčajoča, vse poživljajoča in pomlajajoča, je—sv. katoi liska cerkev, ki je določena, z neizčrpnim bogastvom svojih milostnih darov prodreti do skrajnih mej zemeljskih. Bog sam kaže tej milosti-polni reki tajinstveno njene poti zdaj Semkaj, zdaj tjakaj, kakor odgovarja to njegovim svetim namenom; on sam Vpdi njen tok kot neomejen gospodar ih vladar. [iv svojo vse oživljajočo moč dobiva ta mogočna velereka iz tiste;; vzyisene, božje skrivnosti, ki jo v najgloblji ponižnosti častimo in molimo v presvetem altarnem zakramentu. , Vidni brodnik, ki na božjem mestu' vodi veslo na tej vodi, je Njegova svetost, rimski papež, skupni oče krščanstva, ki zanj bijejo naša srca v navdušeni, otroški ljubezni in bodo z božjo pomočjo tudi bila do trenotka dokler ne počijo v bridki smrti. Njemu ob strani stoje s pomočjo in svetom tisti, ki jih je sv. Duh sam postavil poleg njega, da vladajo pod njegovim najvišjim, nezmotljivim vodstvom cerkev božjo, škofje, ki gledamo nanje kot naslednike apostolov, kot voditelje narodov na nevarni poti v večnost mi vsi v stanovitni, neomajni zvestobi in udanosti, polni zaupanja. In ti zopet imajo ob svoji strani za vse visoko in vzvišeno navdušene, požrtvovalne od Boga samega iz tisočernikov .v njegovo službo izvpljene sotrudnike, duhovnike. Naj .se drugače vozimo po katSISmkoti vodovju; najsi bo kakršnakoli reka. kakršnokoli morje: povsod smo v neprestani nevarnosti, vedno plavamo med smrtjo in življenjem nekaj minut zadošča in poguba, in sicer strašna poguba, je dostikrat človeku žalostna usoda. Kdor se pa vozi po reki sv. cerkve, kdor se hoče podati pod varno, izkušeno vodstvo izvoljenih služabnikov in sotrudnikov Krj--stosivih—tistemu ne preti nobena nevarnost, nobena nesreča in nobena poguba. Daši se utegne pripetiti, da trči ladjica ob kako zaviro in se zmaje, kajti vihar jo neprestano obkroža in jo bo obkrožal do konca koncev, vendar ne' bode nikdar, nikdar vstanu, odriniti jo iz pravega tira. poškodovati jo in pogubiti, ker jadea pod zastavo križa, človeštvu zmagonosnega znamenja. Srečen potemtakem in zavisti vreden tisti, ki se zaupa tej ladiji. Po kratki, četudi morda nevarni vožnji, nazadnje vendar gotovo doseže cilj. ki mu ga je določil dobrotni Stvarnik; prišel bo do vrat nebeškega Jeruza-Jema, v sv. mesto božje, v družbo svetnikov in izvoljencev; v svojo tako toplo zoželjeno, srečno, pravo domovino. LOURDES DOBROTA. Lourdes (izgovori: Lurd) na Francoskem je svetbslavno mesto božje milosti, ki je p njem že večkrat pisal A. S. Zadnjega maja meseca^ je bilo tamkaj 1070 božjepotnikov iz Švice, ki so bili priče velikega čudeža. Neko 16 letno deklico, ki je bila pet let bolna in ki so zdravniki obupali nad njo, je prva kopel v lurški vodi popolnoma ozdravila. O tej priliki je neki francoski novinar stavil več znanim zdravnikoil vprašanje, kaj vendar pravzaprav mislijo o Lurdu. Mož. ki je otvoril to preiskavo, se naziva antiklerikalnega ali protidu-hovnega, in njegova namera je, pripraviti in omogočiti, kar bi vlada pač rada storila, pa se še ne upa: da se namreč zapre kraj, kjer je Bog na priprošnjo presvete Device delal čudeže in jih še vsak dan dela, da jih najhujši nevernik ne more tajiti. Da, ko bi zdravniki kot zvedenci z višine svoje vede kdaj izjavili, da Lurd nič ne pomenja, da so tam storjeni čudeži sleparstvo ali vsaj ukana samega sebe, ej potem bi zavladalo veselje v ; taboru nevernikov. Ampak zdravniki, večinoma tudi ta-kozvani protiklerikalni, so druga\e govorili, nego se je pričakovalo in upalo, so govorili po svoji vesti, kar jim mo-j re biti samo v čast. Praktiški zdravnik dr. Berignon iz Sedana pravi: "Gotovo je. da so se bolniki, ki so jih zdravniki veščaki proglasili za neozdravne, vrnili iz Lurda zdravi. Z zdravilskega stališča rečeno, je Lurd dobrota.” Dr. Fleury iz mesta Cloyes, odličen zdravnik in ranorezec, ki se k njemu zatekajo bolniki v velikih trumah in čegar ozdravljenja so daleč znana, izjavlja prav isto: Lurd-je dobrota! In potem priljubljeni zdravnik nadaljuje : “En dokaz za to mojo trditev hočem navesti iz moje lastne družine, iz česar pač sledi, da sem slučaj pr.pučil skozinskozi, tako temeljito, kot je to vstanu storiti juno zdravnik. Eden mojih sinov', takrat štiri leta .star, je bil hudo bolan—"oh cornftietiT" je vzkliknil Francoz pripovedujoč, “o, kako zelo!"—in zdravilo ga je enajst ve-ščakov, ki so bili vsi vseučiliščih profesorji. Nazadnje so ga vsi proglasili popolnoma neozdravnim. Slučaj je bil jako težaven in. kakor je videti, v zgodovini zdravilstva in rajiaçel;iist.va popolnoma neznan. Ta dečko je bil skoro hipoma v Lurdu ozdravljen in je sam izboren zdravnik, ki sem nanj kot oče nemalo ponosen.” Potem je dr. Fleury, obrnjen k nevernemu novinarju, nadaljeval s povzdignjenim glasom: “Uničite Lurd, gospodine, s pogubnim delom s v oj y ga časopisja, a nikdar se Vam ne posreči, iz mojega srca spraviti hvaležnost, ki 'sem- jo dolžan tisti, ki v; Lurdu zdravi bolnike, nad kojimi je veda že davno obupala, in sicer zdravi tako, da mi zdravniki, če že res nočemo verojeti v noben čudež,- 'vendar stojimo pred nerešno u-ganko." Neki drug zdravnik, dr. Fonguyon iz mesta Angoulome, kaže določno na to. da so bile vLurdu ozdravljene tudi druge bolezni nego živčne razdražbe, ki so bile morda podvržene hipnotiz-mu. in pravi, da je res čudno, da umirajoče navadno tako malo izmuči potovanje v Lurd. “Sam sem nekoč romal v Lurd ter se prepričal o vestnosti in natančnosti določevanja.” Celo Emil Zola, neslavno znani pisatelj nenravnih poves-tij, je izjavil, ko je bil videl Lurd, da So mu tam solze zalile oči. in da bi bilo neodpustno kršenje-človeških čutov, ko bi se ta kraj policijsko zapri ira romanje tjakaj onemogočilo. Dr. Leon Simaras piše: “Če hočejo naši poslanci Bogu prepovedali, da dela v Lurdu čudeže, potem morajo to ¡vedeti, a sklicavatii se- ire smejo na razsodek zdravnikov, kajti kdor je stvar temeljito preiskal, mora govoriti v prid Lurdu.” Zares čudno je, diai tolikerniki, ki hočejo vse in vse preiskati in videti celi svet. ne gredo enkrat tjakaj, kjer se čisto drug svet dostikrat kaže tako prav blizu. Pač nam ni treba zatrjevati, da je francoski novijiar, ki Je hotel Lurd uničiti s svojim zastrupljenim pere-som,- prišel v ne malo zadrego- in se žalostno umaknil. Ampak bo li sedaj, po sodbi poštenih zdravnikov bolje poučen, dal resnici čast ter opustil nepravični in nepošteni boj?. Ne verjamemo. POTRES—ZDRAVILO. Celo pri tako strašni katastrofi, kakršna je bil potres v Kaliforniji, se potrjuje stara resnica, da ima vsaka stvar svoje dobre strani. O nekaterih čudnih posledicah potresa poroča list amerikanske medicinske zveze. Mnogo ljudij, kateri so bili dalje časa- prikovani na posteljo in kateri so> bolehali po lastnem in po mnenju prijateljev na neozdravljivi mrtvoudnosti, je pridobilo koj, ko je pričel potres, toliko moči, da so'vstali, šli In celo tekli. V nekaterih slučajih so taki bolniki popolnoma ozdraveli. Lahko se bi mislilo, da se je hotel kdo s takimi podatki nekoliko pošaliti. Toda tu gre za poročila, katera temelje na dejstvih in ki niso v nasprotju z izkušnjami v medicinski vedi. Najbolje se je godilo bolniku, kateri že 13 let ni zapustil postelje, katerega je pa potres tako ozdravil, da se je celo kmalu potem udeleževal rešilne akci-Kdor hoče take novice presoditi, naj vsaj ve, kako nastanejo splošne ohromelosti pri človeku. Tu. pride le histerična mrtvica v poštev, katera je -ečkrat hipno prenehala v kakem stra-So pa tudi zajamčeni slučaji, v kojih so zadobili taki bolniki popolno nadvlado nad svojim telesom in to sicer takrat, ko so se recimo hipno prestrašili vsled požara ali kake druge nesreče. Izkušnje sezajo celo v klasičen stari vek. kajti že stari Hippokrat je učil, kako da se histerično mrtvico zdravi s tem, da se bolnika hipno prestraši. Stanje mrtvice je vedno pripisovati izgubi vlade centralnega živčevja, torej možganov, nad mišičnim gibanjem. Ta vlada se le tačas zopet pojavi, ako postane volja vsled zunanjega velikanskega utiša zmožna, da premaga odpor oslabljenih živcev. Celo najpametnejši zdravnik opazuje za-vidno sredstva, s katerimi razpolaga narava v dosego tega cilja in ko je ob prilikah tako uspešno uporablja. Veliko moč, katero zamore pridobiti duševni upliv na telo, se dandanes splošno priznava in manjka nam uspešnih prizadevanj, da bi jo uporabljali kot pravcato sredstvo. Izkazala se bi slednjič kot nož, ki reže na obe strani, ako se bi hotelo uprizoriti eksperiment, s koj im se bi prestrašilo bolnike. nekateri bi ozdraveli, drugi -bi mogoče na tem strahu umrli. Edina pot, katera ostane zdravniku, ako.hoče vzdigniti šibko voljo bolnika, je tako-zvana sugestija, katere se je komaj v novejšem času posluževalo „pri zdravljenju marsikatere bolezni. Cesarica Evgenija in cesar Franc Jožef v Išlu. Dne it. jul. ob 8. uri s minut sta cesar Franc Jožef in nadvojvodinja Valerija sprejela v Išlu na kolodvoru nekdanjo francosko cesarico Evgenijo. Ob njeni 8oletnici ji je čestital cesar Franc Jožef. Cesarica se je zahvalila in prosila, da želi še enkrat videti cesarja in se mu zahvaliti osebno za vse prijažnošti. Sklenili sq, da obišče Ev-genija-našega cesarja v Išlu. Z dvornim -vlakom' se je pripeljala Evgenija v Išk: Cesar je poljubil 8oletni starki roko in jo spremil v hotel "Elizabet”, kjer še je razgovarjal ž njo pol ure. Politične važnosti sestanek nima. Pač pa vzbuja zgodovinske spomine.' Saj je usoda bivše francoske cesarice Evgenije žalostna dovolj. Poročila se je 30. junija.,1853 v.Nptre Damo lepa španska grofica Montijo s francoskim cesarjem Napoleonom III. Okoli nje so. se zbirali ob svetovni razstavi leta 1867. vsi vladarji. A občudovana francoska cesarica je morala bežati iz -Pariza I. 1870. ko so ‘došla poročila o porazih francoske armade. In nesreča za nesrečo jo je zadela, izgubila je krono, 9. januarja 1873 ji j(: umrl mož bivši francoski cesar Napoleon II!.. I. 1898 je pa padel v boju s Culu-kafri njen sin. princ Lulu. Mirno ji je od takrat v samoti teklo življenje. S sedanjim nemškim cesarjem sta se sešla pred 14. leti. Cesarica Evgenija je bila prijateljica lepe avstrijske ce-rice Elizabete, ki je tudi žalovala za sinom. V Išlu sta se 'Sestali kronani glavi, ki jima življenja pot ni bila posejana s cvetlicami. Bivša francoska cesarica je izgubila krono, vdova je v vojski ji je padel sin. Avstrijskemu cesarju so ustrelili v Mehiki brata Maksimilijana, anarhisti zabodli soprogo cesarico Elizabeto,, rane- ne prir čakovane smrti je umrl prestolonaslednik Rudolf. Spominov in žalostink dovolj pri sestanku dveh kronanih glav! Mati v smrt—otrok v življenje. Neka mati se je s svojim otročičem, ki ga je jiosila. v. naročju, peljala po morju. Kar ladija zadene 0% skalo in se začne potapljati radi paško-deb. Ljudje so skakali v morje csd strahu, ter napeli vse moči, da bi se rešili; In uboga mati, kaj naj štori? -Krčevito se je oklenila svojega otroka in čakala, da jo zagrnejo valovi z njenim ljubljencem vred. Na srečo pa se to ni zgodilo; Dobila'je precej široko desko in se rešila iz ljutih valov na samoten otok. Ali kaj tu? Otrok je jokal, ker je bil -lačen, a ona ni imela ničesar, da bi ,mu dala. Kaj storiti? Ves otok je obhodila, da bi našla kje kaj hrane za otročička. Žalostna se je vrnila na obrežje. S solznim oče-„ som se je ae enkrat ozrla po širnem; morju, da bi zagledala'kako ladijo, ki plove nasproti, a zastonj. Nato se je vlegla, pr.er.ezala na roki žilo in nastavila otroku nnt usta. Kmalu, potem so prišli mornarji mimo, in našli so otročiča z okrvavljenimi ustnicami še živega. Mfiti je bila mrtva.—Ti ster-miš nad to,ljubeznijo. A glej! Ali nas ni Gospod Jezus naš Odrešenik ljubil še bolj ? Ko- ni bilo za nas druge rešitve,'odpreti si je dal žile m srce,- da bi nam s- svojo sv. krvjo pridobil življenje. In to junaško ljubezen preziraš,? Ali se konečno vmodriš? Česa ne uživaj poleti. Poleti,, ko pritiska vročina, je jako bistveno, v preprečenje mučnih bolečin kolere, ščipanja, driske, ‘ griže in sličnih meprilik, da se vsakdo zdržuje uživanja neprebavne hrane kakor so solata, paštete, nezrelo sadje, nekuhana zelenjava, zgodnji krompir,. o-kuieno mleko, ledena voda itd. Seve-ro-vo zdravilo zoper kolero in drisko je tek, ki brž olajša v vseh slučajih črevesnih bolečin in nerednostij ter •se prijetno uživa, a deluje hitro in gotovo, zato je postalo zanesljivo sredstvo v vsaki dobrourejeni domačiji. Cena 25c in 50c v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. —V St. Paul ali Duluth. Tiketi do St. Paula po $16.00 in Dulutha $20.00 veljavni za povratno vožnjo na prodaj vsak dan poleti. Vse podrobnosti ti naznani agent za_tikete na Santa Fe kolodvoru H. C. Knowlton. 4133 Tretjina zemlje je obraščena z drevjem. Sneinobele kamele, ki so le meter in pol visoke,. se nahajajo v zapadni Perziji. Prebivalstvo v Londonu, glavnem mestu Angleške in največjem mestu sveta, znaša po zadnjem štetju 7,100,-000 duš. Roparji na Saksonskem. V tako- zvani saksonski Švici gospodari roparska tolpa, ki je umorila že eno osebo, in izvršila ,dva roparska napada. .. Električna toplota. Navadno se misli, da izžareva električna žarnica le malo toplote. V resnici preide pa 6 odstotkov električne energije v svetlobo ostalo pa v toploto. Najdaljšo brado v vsej Evropi ima sedaj v okraju Novara v Italiji živeči Josip Ronchetti. Sam je visok šest črevljev, a brada je skoro istotoliko dolga. Ne trpite za reumatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Freytag, Hamel, III, Na vsaki stekleničijo naša varnostna znamka “sidro”. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah. I*. Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., Mew York. STENSKI PAPIR Velika prodajalna krasnega blaga. Zlati ženitovanjske prstani. Baznih vrst in velikosti. Ta prodajalna je ena največjih v kateri si zamorete kupiti zlatnino po najnižji ceni. Vse blago je jamčeno. Rojstvo prvega slona v Evropi. V zverinjaku v Schoenbrunnu se je te dni rodil slon in sicer je to prvi slučaj v Evropi. Mladič je i meter dolg in 6o cm visok in baje ostane na življenju. Le to je silno redek slučaj, da bi ujeti sloni imeli mlade. --------- Strašne posledice ljubosumnosti.De- lavec Grisez v mestu Tubize v Belgiji je mislil, da je profesor Cunis iz Bruslja zapeljal njegovo ženo. Zato ga je na kolodvoru z nožem zabodel. Potem je tekel domov, zabodel ženo, in konečno se je sam obesil. --------- Samoumor pri godbi. Iz Budimpešte poročajo: Poročnik Josip Bede se je zagledal v Nagy Enyedu v neko revno deklico. Ker ni imel denarja za kavcijo, je obupal. Poslušal je vso noč cigansko godbo' in nato je odšel v njenem spremstvu pod okno svoje neveste in se med sviranjem ustrelil. Srbski Častniki obiščejo svoje bolgarske kolege v Sofiji.,. Poset bodo napravili docela viteško. Jahali bodo namreč v Sofijo na konjih. Aranžiral je vso stvar stotnik Tih. Stojanovič, ki je najnavdušenejši pristaš jugoslovanske ideje in ki si je pridobil v tem oziru zlasti mnogo zaslug v častniškem koru. Bolgarski častniki bodo pričakali srbske goste na bolgarski meji istotako na-konjih in jih potem spremili v Sofijo. Neki v Hartfordu, Conn., izhajajoči časopis prinaša iz Paname zanimivo vest, da se je tam baš na mestu, kjer kopljejo panamski kanal, tisti čas kakor v San Frančišku, čutil zelo močen potres, ki je imel za posledico poseben priroden pojav. Zrušila se je namreč na miljo daleč zemlja ravno na tistem kraju, kjer kopljejo ponam-ski prekop. S tem je bilo storjeno zelo dolgotrajno in težavno delo, ki bi ga delavci morali opravljati več mesecev. za prihodnjih 10 dinj po zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in flrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah A lexander Haras,»? .■m Chicago telef. 2794 jL#N. W. teief. 927 122 Jefferson St.:::::::JOLIET, ILL. Vibiijaobčiiiovanje zdravnikov. Zahtevaj ga. Pokusi ga. Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Sretogorski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehurne bolezni. šretogerskl čaj za pjljuča Zdravi čudovito: Plučnice, na duho tervse bolest dihala. Cena navod-dom 50c in 81. Plač» se vnaprej Pilse Cent. Labora tory ,439 W.18 st.Chicago FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 9&tb ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, 111. G ostilnièÂP' Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu. TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 128. Ustanovljena 1871. Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. ROBT P. KIEP zlatar, 207 N. Chicago St. JOLIET MAUSAR BROS., ii . -......- o 200 Jackson St., * • na voglu Ottawa, , JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... f V zvezi je tudi zelo'prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom It. W. TELEFON ŠTEV. 1287. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 3Sc do 45o gaJ., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55a galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, —Box 77— Crocbett, Contra Costa Co.,CaI. Koliko davka plačujejo zasebne avstrijske železnice? To je silno zanimivo vprašanje. Lani je plačala južna železnica devet milijonov kron davka, čistega dobička pa je imela 18 milijonov kron. Severna železnica je plačala davka osem milijonov kron; priv. avstro-ogrska družba državnih železnic šest milijonov kron, avstr, severozahodna železnica dva in pol milijona kron. Koliko pa druge manjše železnice! Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TALCOTT, blagajnik. TROST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK. Prvi slovensko - hrvaški “DOM” v Rockdale, 111. Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo raznovrstne smodke. Rojaki dobrodošli. Samoumor v vulkanu. Nedavno je skočil neki Japonec, kakor poročajo iz Jokohame, v žrelo vulkana Azama-jame. Svojim starišem je pisal prej, da je že več mesecev ves obupan, da je pobegnil zato od doma in bo skočil v žrelo Azamajame. Pisal je, da bo tako njegova smrt sijajna in da se bo dvignil v vulkanovetn dimu v novo in lepše življenje onstran neba. Pravijo, da so na Japonskem taki samo-nmori precej navadni. Človeško truplo v vodovodnem rezervoarju. V Bradfordu na Angleškem so izvedeli meščanje, da leži v rezervoarju, iz katerega pije vse mesto vodo, truplo nekega samoumorilca. Zahtevali so, da se ga odstrani, a inženirji so bili proti temu, češ, da je škoda, ki jo bo provzročilo trohneče truplo, dosti manjša, kakor tista škoda ki jo bo provzročilo odpeljavanje vode iz rezervoarja; samo na ta način bi bilo namreč mogoče priti do trupla Inženirji so zmagali in ljudje pijo zdaj nadalje vodo iz rezervoarja, kjer gnije človeško truplo. Koliko voznih listkov je potreba za pot okolu sveta? Kako preprost je danes promet okolu sveta, kaže dejstvo, da je potovalni urad “Hamburg Amerika Linie” izdal potnikom, ki so bili namenjeni okolu sveta, le pet vož-nih listkov; in sicer en listek iz Hamburga do New Yorka, druzega od New Yorka do Vancouverja tretjega od Vancouverja do Honkona, četrtega od Honkona do Genove in petega od Genove nazaj v Hamburg. Pri tem ima popotnik popolno; prostost, pretrgati vožnjo kadar in, kolikorkrat hoče. Neznatne karte, ki odpro srečnemu potniku pot okolu zemeljske oblje, niso večje, ko pol dopisnice in se popolnoma lahko spravijo, v telovnikov žep. Posebnost so naše "T&e 0. S.” lOc. in ‘leersciiaim” 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet, llls. Pozlačena nra za $3.98 še nikoli ol bil* ponujana. Mi vara pošljemo za prost pregled 14 karatno zlato uro z dveraa pokrovama, z gornjim navijakom in z nafinejšem ko-esom, C. O. D. le za $3.98 in expresne stroške. Jaračena je za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-Kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, posebno za železniške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in marsikje jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj iu pošljemo ?se po pošti ne da bi vas kaj stalo. Btto «po dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech St Co., Jewelers. Dept. 183 Chicago, 111 John Stefanie na voglu Ohio in Chicago St. Joliet, 111. Slovenska gostilna Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke. Northwestern Rhone 348. JOLIET. The Joliet Minil Beni! Razpošilja denar na vse kraje sveta. KAP ITAL f fo 0,000 T. A. MASON, predsednik. G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik. Na voglu Chicago in Clinton ulic Pisku & Pikolj, Chicago Phone4653. Hrvatom, iti Slovencem priporočam svojo- GOSTILNO ali Stone City Buffet GEO- BAJT, lastnik. 107 Ruby Street. N. VV. Phone 439T Pozor Slovani! Pridite na veliko razprodajo raznih oMzairt, č8YlieY,l[loMoT srajc ter druge mešane robe, katera se bode prodajala sedaj za nedoločen čas po najnižji cena. Pridite in prepričali se bodete, da naše dlago je fino i prav po ceni. Prodajam tudi šifkarte za vse lintje. Rojaki svoji k svojim. V obilen obisk se priporoča FRANK JURIČIČ, 920 N. Chicago St.JOLIET, ILL. »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦o Slovencem in Hrvatom t v Jolietu im po vseh Združenih T državah naznajam, da :mam lote ♦ naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu in Rockdaiu Če želite kupiti' dobro loto ogla site se osebno, telefonieno ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g. I(r. ČESNIK, R. D. 5. Phone 183 R N. W. ♦ C. E. ANTRAM, lastnik. $ — Kadar potrebujete zdravnika, nglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovanskem jeziku. In to ie? Dr. Struzinsky! O+O+O+O+ i — o+o+o*o+o+o+o+o+o+o*o*o+o+o+o+o*o+o+o+o+o+o+ §> @=__________________f ó K. S. K. JEDNOTA 5 +0*00*0«0+0*<»»0*&»0+0+:>+0+0+9+!>»'»»»»&»04'<»»0+»(>+?>+0 Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. A. D. i3<)8. Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:.............Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik:............Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik:..................Josip Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. II. Tajnik:...............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. Blagajnik:...............John Grahek, 10x2 North Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:...........Rev. John Plevnik, 620—loth* St., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Anton Golobitsh, 805 North Chicago St., Joliet, 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N- Chicago St., Joliet, 111. !f* FINANČNI ODBOR: 1 Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. 1 Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. ' PRAVNI ODBOR: Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111. i ' Martin Kremesec, 503 W. 18th Place, Chicago, 111. «1 -■■«'fr Re*. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, IH UflBfcP PRIZIVNI ODBOR: Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. .uti****?' ■r" Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. ^ Rudolf Moraž, 700 §. Central Park Ave., Chicago, III k iTTLlNi jf ------—... n —/ Au»' IVSSBt^iFn» vmtetmaw**w***ss* pristopili člani: JiJL K društvu sv. Družine S, La Salle, 111., 10098 Matija Komp, roj 1870, spr. 16. avg. 1906. Dr. št. 121 članov, K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10099 Mihael Jereb, roj 1882, 10100 Janez Pakiž, roj 1881, 10101 Janez Tomšič, roj 1875, 10102 Jakob Barnič, roj 1863, spr. 16. avg. 1906. Dr. št. 129 članov. K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 10103 Janez Filak, roj 1888, 10104 Nikolaj Galovec, roj 1886, 10105 Janez Jakovčič, roj 1887, 10106 Janez Jakovčič, roj 1882, spr. 16. avg. 1906. Dr. št. 78 članov. K društvu Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10x07 Anton Čorak. roj 1887, 10108 Anton Maras, roj 1887, 10109 Franc Vidovič, roj 1880, 10110 Martin Saban, roj 1879, ioni Jurij Medonič, roj 1871, 10112 Janez Skušek, roj , 1864, spr. 16. avg. 1906. Dr. št. 165 članov. K društvu Srca Jezusovega 54, Chisholm. Minn., 10x13 Janez Gerval, roj 1878, 10114 Blaž Mavhar, roj 1873, 10115 Franc Trbovšek, roj 1873, spr. 16. avg. 1906. r Dr. št! 82 članov. K društvu sv. . Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 10116 Andrej Žitka, roj 1883, 10117 Jožei Brence, roj 1876, spr. 16. avg. 1906. Dr. št. 47 članov. K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 10118 Jakob Jakša, roj 1886, 10119 Matevž Lavrič, roj 1882, spr. 16. avg: 1906. Dr. št. 34 članov. PRESTOPILI ČLANI: Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Antona Pad. 87. Joliet, 111., 2444 Jernej Kukman. 796 Janez Korevec, 13. avg. 1906. ' I. dr. št. 98 članov. II. dr. št. 32 članov. Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9510 Jožef Škof, 9513 Anton Škof, 7. avg. 1906. I. dr. št. 74 članov. II. dr. št. 332 clanoy* Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1955 Matija Virant, 1951 Franc Šutej, 6. avg. 1906. I. dr. št. 56 članov. II. dr. št. 122 članov. Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., k društvu sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., 6984 Jakob Usman, 8. avg. 1906. I. dr. št. 39 članov. II. dr. št. 25 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI: K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 8993 Štefan Jerančič, 2197 Jožef Faletič, S. avg. 1906. Dr. št. 77 članov. K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111.. 8939 Jožef Supasi, 8. avgusta 1906. Dr. št. 29 članov. SUSPENDOVANI ČLANI: Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 8286 Franc Lavrič, 13. avgusta 1906. . Dr. št. 135 članov. Od društva Srca Jezusovega 54. Chisholm. Minn., 4736 Janez Bovitz, 6. avg. 1906. Dr. št. 79 članov. Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 8271 Janez Resnik, 6. avg. 1906. Dr. št. 29 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 8716 Matija Cajzar, 8412 Franc Papež, fo. avg. 1906. Dr. št. 29 članov. ODSTOPILI ČLANI: Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 4436 Gregor Orešnik, 5824 Janez Drofelnik,6. avg. 1906. Dr. št. 69 članov. IZLOČENI ČLANI: Od društva. Srca Jezusovega 54- Chisholm. Minn., 8888 Anton Špeh, 4912 Franc Barbej, 6. avg. 1906. Dr. št. 79 članov. PRISTOPILE ČLANICE: K društvu sv, Barbare 40, Hibbing. Mimi., 2820 Frančiška Pakiž, roj 1885, ' spr. 16. avg. 1906. Dr. št. 25 članic. PRESTOPILE ČLANICE: Od društva sv. Štefana I, Chicago, 111., k drušfvtt Marije Pomagaj 78. Chicago, 111., 1844 Neža Bogolin. 13. avg. 1906. I. dr. št. 26 članic. II. dr. št. 43 članic. Od društva sv. Cirila in Metoda 8. Joliet, 111., k društvu' sv. Antona Pad. 87, Jofiet, 111., 1789 Neža Korevc, 2621 Terezija Kukman, 13. avgusta 1906. D ■:.! • I. dr. št. 29 članic. II. dr. št: 4 članice. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE: K društvu sv, Alojzija 52, Indianapolis, Ind.. 1735 Frančiška Faletič, S- avg. 1906. Dr. št. 22 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE: Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 2517 Frančiška Resnik, 6. avg. 1906. Dr. št. 12 članic. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. Tajnike podrejenih društev prosim vljudno, da mi v teku prihodnjih par tednov pošljejo izmed članic svojih društev imena onih. ki stanujejo v stari ■domovini. Poleg imen naj dostavijo tudi Jednotino številko vsake članice. Ako pa kako društvo nima nobene take članice, ki živi v stari domovini, naj mi se to vsejedno sporoči, s tem. da mi tajnik naznani, da nima njih društvo nobene članice živeče v stari domovini. Upam. da sobratje tajniki v kratkem vstrežejo ti želji, ker je ista važnega pomena. Vsa društva naj mi blagovole naznaniti imena svojih delegatov, ki jih bodo poslala na prihodnje glavno zborovanje. Važnega pomena je, da so vsa društva zastopana na tem zborovanju po svojih delegatih, da ne bo nihče potem mogel reči: “Manjšina dela postave za večino!" Seveda ima vsako društvo s poslanjem zastopnika na zborovanje tudi nekoliko stroškov, toda vsakdo naj bi vedel, da je ta denar dobro izdan, ker se gre za stvar koristno celi Jednoti. Ko bi vsa društva poslala svoje zastopnike, potem bi jih bilo na zborovanju gotovo več kot sto, in tedaj bi bilo mogoče vsak predlog vsestransko razmotrivati, da bi bil prilagoden razmeram ne severu in jugu, vzhodu in zapadu, da se bi mogle upoštevati vse okoliščine ter narediti po,-stave pravične vsem društvom ne glede na njih kraj, in se tako dosegel pravi vspeh za vso Jednoto kot ga je želeti. Poverilni list, ki je bil poslan na društva, naj obdrži eden delegatov do-tičnega društva ter ga prinese seboj na zborovanje in tam odda poverilnemu odboru, ki ga bo imenoval predsednik ob otvoritvi zborovanja. To naj si vsako društvo zapomni, da ne bo poverilnega lista jjjeni pošiljalo. Kakor je za delegata potreben poverilni list za časa zborovanja Jednote, tako je za vsakega uradnika in člana stalnega odbora Jednote potrebno spričevalo, kažoče, da je dotičnik dober član svojega podrejenega društva in Jednote. To določujejo pravila na strani peti, pod zaglavjem “Udje in delegati.” Zaradi tega naj se vsi uradniki in člani stalnih odborov preskrbe s temi spričevali, ki ga jim izda njihovo društvo. Da se bo moglo zborovanje vršiti vspešno ter da se bo moglo završiti brez vsake potrate časa, opozarjam vse udeležence prihodnjega glavnega zborovanja na člen V. Jednotinih pravil, stran 17, kjer je govor o “Premembi zakonov." Ako se bo upoštevalo kar je tam povedanega, se bo gotovo prihranilo mnogo časa. Pri mnogih Jednotah je v navadi, da se v glasilih dotičnih Jednot jeden ali dva meseca pred zborovanjem razpravlja o vseh različnih in potrebnih prenaredbah, ki naj bi jih upoštevalo potem glavno zborovanje dotične Jednote. Tako naj bi bilo tudi pri nas. Vsak udeleženec zborovanja ali pa tudi vsak član Jednote, naj se že udeleži zborovanja ali ne, bi se naj poslužil te prilike, pametno premislil svojo stvar, ter svetoval potom glasila Jednote kar se mu vidi, da bi služilo v splošen prospeh Jednote. Urednik glasila naše Jednote bo to gotovo in z veseljem uvrstil med predale svojega lista. Tako razkrivanje nasvetov prinese lahko na dan najboljšo točko, ki bi se je drugače ne upoštevalo. Zatorej naj bi si vsak član Jednote vzel nekoliko časa, proučil sedanja pravila ter potom glasila razodel ono, kar se mu zdi koristno dobrobitju cele Jednote. Ako se vsakdo posluži te svoje pravice, ne more izostati dober vspeh prihodnje glavne konvencije. Dal Bog, da bi ista izpadla v zadovoljnost če že ne vseh, pa vsaj velike večine članov in članic K. S. K. Jednote. Iskren bratski pozdrav vsem članom in članicam! .JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote, Golobitsh Bldg., Joliet, Illinois. gotovo če bode moja ideja misel vseh delegatov. I. Z. Chicago, UL, 13. avg.—Članom in članicam naše slavne K. S. K. Jednote. Dragi sobratje in sosestrel Gotovo ste vsi brali poročilo glavnega tajnika naše slavne K. S. K. Jednote v zadnji številki “A. S.”. Res velik napredek! Število društev se je pomnožilo in tudi število članov je zrastlo ogromno. . V svojem spisu je glavni tajnik omenil, da naj se vsak zastopnik društev pripravi, da bode deloval v korist Jednote in posameznih društev. Ker pa sem dokaj dober član naše^ Jednote, kateri želim vsak dan večji: napredek zato sem se namenil izraziti j moje mnenje v priljubljenem nam gla-1 šilu K. S. K. Jednote. Najbolje kar jaz mislim bi bilo, da bi vladala med nami čim dalje večja sloga, ker pregovor pravi: “Sloga jači, a nesloga tlači.” Kar se tiče pravil Jednote ne bom dosti govoril, ker so še dosti dobra za več let, le to bi omenil, da naj bi se povedalo, da vsak član naj vsako leto dobi še enega novega člana naši 'Jednoti in število istih bode zrastlo ogromno v malem času. Ker pa je ta stvar težka zato bi jaz tukaj povedal kaj bi k temu najbolj pomagalo. Kot vidimo vsi, da tisti člani Jednote, ki čitajo glasilo “A. S.”, ki že deluje z vso močjo v prospeh Jednote od nje začetka, tisti člani in članice so navadno najbolj delavni na društvenem polju. To pa zato ker vedno vidijo kako rojaki v enem mestu napredujejo potem si tudi oni mislijo, zakaj bi pa tudi mi ne stopili na noge ter tudi v našem mestu ustanovili društvo ter istega spojili s K. S. K.Jednoto, ki e več let pomaga udovam in sirotam k lepemu življenju ko jim nemila smrt uzame iz njih srede krušnega očeta ali pa blago mater. Zato pa ker ta list “A. S.” že dolgo deluje za našo mater K. S. K. Jednoto, boril se je že večkrat proti njenim sovražnikom, in slednjič jo obvaroval pogube ter ji pomagal do takega napredka, da je postala ena izmed največjih in najmogočnejših katoliških organizacij na svetu, zato je vreden priporočila, da bi ga bral vsak član naše slavne K. S. K. Jednote, Ce bi vsi člani dobivali list ali glasilo potem bi naša Jednota še veliko bolj napredovala, ker to je veliko vredno če vsak član ve zakaj da plačuje, kaj se izplača iz Jednotine in društvene blagajne in v kakšnem stanu je Jednota in društva. To bi bilo jako imenitno in častno za našo Jednoto in za člane iste. Do sedaj je bilo vedno v listu kaj v v poduk in spodbudo za delovanje v napredek Jednote, ko pa bodejo vsi člani, čitali glasilo potem bode pa še: več, ker bodejo tudi tisti člani pisali in delovali s peresom in besedo v-napredek, ki še o tem prej pojma niso imeli. Gotovo bodej.o vsi sobratje in sosestre z mojim izrazom zadovoljni ali siguren pa nisem. Zato pa tu še omenim, da si naj vsak dobro premisli in prevdari pred-no mi bode mislil oporekati, če mi vse res kar sem povedal. Če ne bodemo mi kot člani slavne Jednote. hvaležni za neumorno delovanje našega priljubljenega glasila Jednote potem se naj pa tudi nad nami izreče Stari pregovor da nehvaležnost je plačilo sveta. Zato pa tistim, ki so neumorno delovali v procvit našega napredka na društvenem polju bodimo hvaležni in ker so nas oni branili, podučevali ter delovali in vodili naš čolnič med burnim valovjem ter istega srečno privedli v pravi kraj. Bodimo značajni in dajmo čast irt hvaležni bodimo onim ki si so zaslužili zasluge pred vsemi. Upam da bodejo še drugi sobratje in sosestre pisali in izjavili svoje mnenje v glasilu, da še ve kaj je njih želja in potem bode lahko vsak izprevidel kaj je potrebno in koristno ter v prid Jednote in članov. Pozdrav vsem članom in članicam, naša slavna Jednota naj pa še bolj napreduje in bode Mount Olive, UL, 12. avg.—Cenj. urednik: Na naročilo glavnega tajnika K. S. K. J. v 35. št. A. S. sporočam moje mnenje. Mislim namreč, da se v pravilih v členu II. točka 11. izpusti v prihodnjih pravilih. Kakor večletni odbornik podrejenih društev in kot fiabiralec novih udov sem do dobra prepričan, da ko bi tega člena ne bilo v pravilih, bi že naša Jednota štela več kot štirikrat toliko udov. Jaz lažje ko dobim 20 novih udov, da 30 v vsem dobri katoličani, bi dobil to0 udov, da so že bolj mlačni. In namesto tega odstavka naj se glasi, da vsako podrejeno društvo ima dolžnost, iz svojih udov napraviti dobre katoličane. _Potem ko ne bo direktni zapovedi, da mora vsak Član opraviti velikonočne dolžnosti, se bo vsak Slovenec društvenik dal zapisati v našo Jednoto. In naša Jednota in podrejena društva bodo hodila po načelu Kristusa, ker njemu je bil ljubši en spreobrnjen grešnik kot 99 pravičnih. Vsak delegat naj pomisli na priliko o izgubljenem sinu in o" delavcih v vinogradu, da tudi zadnji so prejeli po denarju tako kot prvi. Več katoliških jednot je omenjeno točko izpustilo in to tudi naša Jednota lahko naredi. Tukaj v svobodni deželi je vsak človek svoboden, in ako se ga izlepa do kakšne stvari privadi, bo tudi vsaki preje storil, kot če se mu naravnost zapoveduje. Jaz poznam mesta, kjer živi po 100 do 200 Slovencev, in naša Jednota ima izmed teh samo kakih 20 do 40 udov, in največji vzrok temu je omenjeni člen v pravilih. Jaz poznam tudi Slovence, ki so bili čisto mlačni katoličani, pa so videli vzglede drugih rojakov udov Jednote, da opravljajo svojo velikonočno dolžnost, pa so jo še oni opravili. Tako bi se izlepa pridobilo mnogo udov in bi naša blagajna rastla; in tudi bi se mlačnim katoličanom vlila prava misel do pravega pota naše vere. In dohodki Jednote in podrejenih društev bi bili toliko večji, ker bi se dosti rojakov dušno in telesno preskrbelo. Sedanji čas se š silo malo opravi, dosti pa z lepimi ¡zgledi in prijaznim prigovarjanjem. Torej prosim vse delegate, da premislijo ta moj dopis in da se nobeden ne izrazi napačno zoper to. Še sam Bog nam je dal prostost, torej jo moramo tudi mi drugim dati. In v svobodi se z lepim dosti napravi, s prisilstvom pa prav malo. Imamo že izglede drugih katoliških zvez, kakor slovaško Jednoto, hrvatsko Za-jednico, društva sv. Barbare (Forest City, Pa.); te so omenjeno točko izpustile in vsak rojak se lahko zapiše vanje. Namen jn cilj društva pa vedno ostane prospeh katoliške vere in našega slovenskega naroda. Torej delegat j e, premislite dobro in vsaki naj s svojo gotovostjo na dan pride pri konvenciji, da si ustanovimo pravo močno Jednoto in zraven takorekoč misijonsko delo za spreobračanje mlačnih. Seveda naravnost sovražnikov naše vere ne smemo sprejemati, ker oni se tudi ne spreobrnejo. Srčen pozdrav vsem sobratom K. S. K. J. in vsem rojakom po širni Ameriki, tebi, A. S., pa želim obilo uspeha. Math Gajšek. Ena voznina za izlet naokrog iz Chicage več $4.00 za trideset dnij ter ena voznina za izlet naokrog več $2.00 za 15 dnij do vseh postaj Ca-nade in Nove Anglije. Tiketi na prodaj po Nickel Plate železnici iz Chicage dne 8. in 22. avgusta. Podrobnosti naznanja John Y. „Calahan, ge-ralni agent, No. 107 Adams St., Chicago. La Salle St. Station, Chicago —edini kolodvor na Elevated Railroad Loopu. 5t32 Nočejo plačati. San Francisco, Cal., 4. avg.—Transatlantska zavarovalna družba proti ognju v Hamburgu na Nemškem noče plačati svoje izgube v San Franciscu, okoli $4,000,000, češ, da ni odgovorna za te izgube, ker jih je povzročila šiba Previdnosti, nakar se ni bilo možno ozirati ob prevzetju nevarščine. Grayhek & Ferko MESNICA 207 Indiana St. Joliet, 11!. Rojaki obrnite se z zaupanjem na nas! Ako mi naznanimo po časopisih, da smo zmožni < zdraviti vse bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem namenom, da one osebe, ki imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gredo, da ozdrave. Mi nikogar ne silimo, da bi tako privabili rojake k nam, pač pa vam to javljamo z resno željo, da bi zamogli pomagati našim bolnim rojakom. Že nad 25 let smo'zdravili vse bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, pa naj bode še taka in še tako stara, da bi je mi ne ozdravili. Mi ne trdimo, da zamoremo ozdraviti vse bolezni, ki so znane dandanes, kajti to bi bilo pretežavno. Mi trdimo, da lahko ozdravimo vse bolezni mož in žensk KATERE MI ZDRAVIMO. Naš zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, v»-ših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine i» nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragoceno zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdratr-riika. tl m Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem časni Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj iia damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. t J BERLIN MEDICAL INSTITUTE, 703 Penn Ave. 2 nalstropje. Pittsburg P*. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Medical Institute, 703 Penn Avenue Pittsburg, Pa. TA PROSTOR JE ODLOČEN ZA OGLAS G. B. ZEMANA, 18th Street, Chicago, lil. 1 Ne pustite se goljufati, da bi dali svojo urb V 'popravo kakemu agentk, ker vam ura lahko izgubi ali jo pa pohabi, in potem imate škodo. Plačati morate nekaj agentu in urarju in potem vas bi stalo preveč. Če imate uro pokvarjeno prinesite jo k nam, ker naše delo je dobro, a cena nizka. Prodajamo tudi razno zlatnino po nizki ceni. Ako kupujete pH nas si nnhranite denar. POPRAVLJAMO ure-, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to strok» spadajoča dela po najnižjih cenah, naše dol>. vam jamčimo. t^-Popr&vnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, AMERIKANSKI SLOVENEC, SAMO $1.00 ZA CELO LETO. NIZKE CENE IN Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas. Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik. a Imamo veliko zalogo svežega sla neg in prekajenega mesa. DOBRA POSTREŽBA. Joliet. ill. HITO PIVO V STEKLENICAH. N. W. Phone GOö Chicago Phone 152 BOTTLING DF.PT. SCOTT and CLAY STS- 03A TEL. 26,- m B Občinska milosrčnost. Poljsko spirals Marija Konoyuiú ki. M Preji žil V. V. ....r. ■ A (Nadaljevanje.) VVumlerli stopi korak naprej, vzdigne nekoliko glavo, zravna hrbet in mahne nekolikokrat z roko, katere stisnjena pest izgine v dolgem rokavu izposojene suknje. Roka mu upade zn vsakim mahljajem kakor zlomljena veja. V členih se sliši zoprno pokanje. "No kaj? Ne maha slabo!" oglasi se nekdo ob klopi. “Ki..." doda pesimistično drugi, dobro vedoč, da mnenje galerije ni nikoli izgubljeno za interesirane. “Pa kakšne so nbge?" vpraša ¡znova Toedi Mayer, ki bi očividno rad imel Kuntza. “Stopi no, stari!'.’ Gospod šiSfink ostro pogleda na smejočo se galerijo, potem se obrne k staremu in reče nekoliko nestrpno: “Kaj stojiš? Pomakni se vendar iz kota!" Kuntz VVumlerli se nasmeje nesme-lo, bolestno. "Takoj, takoj... Naravno! Kaj stoji! Takoj se premakne .. .Takoj..." In hipoma zbere vse sile. dvigne glavo?Tžhftllmbf Ae'‘oč». iztegne kakor ¿rjav vrat. zravna se. opre se z rokami riti kolena in začne stopati proti vratom. Prizor je tako smešen, da se vsi spuste v smeh; oni. ki stoje bližje, pri klopeh, padajo na nje in se prijemajo za trebuh, gospod svetnik zaslanja usta z ustavo, ki jo je držal v rokah, in sluga se obrne v kot in udari v krohot. "Dobro! Dobrot" kličejo glasovi od klopi. "Naprej! Naprej!” odgovarjajo drugi- Starec gre. Njegove okorne noge se ne sključijo popolnoma, on jih dviguje kakor palici, z neizmernim-naporom. in jih spušča na tla, obupno pritiskajoč z rqkanta na boln ■ in. otekla kolena. Medtem se, kakor iz hudobnosti, podaljša dvorana, raste, vrata se nekam umikajo, stene se vedno bolj oddaljujejo;’ staremu Kuntzu se zdi, da nikoli ne more prttiklo njih... Vendar čuti. da vsi ti ljudje gledajo manj, da gleda občina. Stisne torej zobe in znova dvigne okorno 'n težko nogo. Tega ni pričakoval. Ne, ne! Tega »k . . . Temna rdečica mu udari v obraz z zadnjo srčno krvjo. Doedoeli.. "‘ko bi bil kdo ,Nc sliši smeha ljudi, ne sliši hiti glasu gospoda svetnika, ki ga kliče na prejšnje mesto. Samo sina vidi. . Kakor zaklet gleda nanj in se začne tresti, kakor v velikem, velikem mrazu. vse njegove stare kosti se res ;o. Začudeni ptiraz obledi, po«i ute čisto bel. Na čelu se žari.- - čudno trda in sirova;brazda; njegove'oči se zai-kre in gasnejo. Žalostne; mrtve, kalne 'gledajo s čudom in strahom na sinov obraz. Ne. ut, oh noče, da bi ga sin vpričo občine licitiral.. .On noče! Strese se. vzdigne roko od kolen in obstane nem. Ne, ne! On -e boji! O11 noče tega! Toda sluga prpstopt in ga. zgrabi za ramo. ’• i "Kaj za vraga? Čemu stojiš kakor bi bil neumen? \!i ne v; ii.š. da urad čaka? Stopi naprej!—• Stari VVundcrli .ie vendar v tem trenutku tako slab, r,.- tako slab kakor dete. • Niti ganiti se ne more. Noge se mu zapletajo, zobje šklepetajo, ’glava se ziblje kakor jesensko listje Sluga ga poriva pred sabo. in ga tudi nekoliko podpira. V duhu nima veliko upanja, da hi se občina starca lahko iznebila. Sedaj vidi. da britev, rutica in suknja—nič ne pomaga... Popolnoma nič. "Hitreje!" zakliče nestTpljivo gospod svetnik. Kuntz VVundcrli se nekako zave'in iznova stopi na prejšnje mesto, ki je jako dobro izbrano. Skozi okno, na ‘strežaj odprto na. vrt. pada na ubožca polila, -/tata svetloba. V tej svetlobi ožil i nekoliko na pol mrtvi obraz starca. Na njegovi pleši odseva tiho in modro nebo. Začudene oči se vzdignejo in plavajo nekam daleč, po šinjjs« solnčni planjavi, "Kdo ve? Morda bi ne bilo slabo, a ho bi te s>n dobil. Kdo ve? Njegova žena je hudobna in skopa, to je res. Toda umrl bi vsaj sredi svojih. I11 vnuki...vsak dan bi videl vnuke..." Oči starca postanejo vlažne, mehke it» ganjene; na ustnicah., drgeta neka neizrečena beseda, velika, sirova guba na čelu se ugladi in izgine. V resnici ne ¡zgleda v tem trenutku ne več kot štiriiitsedemdeset. To oživi nekoliko interesirane. "Nobene moči v nogah!" pravi, z glavo inajaje, pek,ur l.orche, “Kaj nobene moči!"'odvrne nekdo od klopi. ‘"On nas še vse prebiti!” doda drugi. “Star'hrust!" zakliče tretji. "Kako mislite, svak?” vpraša polu-gktsno Toedi Maver sVojega soseda. "I kaj?—-jaz bi ga vzel. V nogah je slab, toda \ delavnici bo pomagal pre- lo," pravi drugi.” "In Daj? Doma’ se bo ta tudi poznal,”-.prigovarja Kissling. Gospod svetnik gleda bistro po navzočih. Trenutek se mu zdi priličen za začetek licitacije. Že tako se je ta zadeva danes zavlekla čez mero. Preveč je bilo radovednežev. Izvleče torej uro, jo prinese blizo k očem. primerja z občinsko stensko uro, migne slugi in reče z glasom, polnim inicijative: “Gospodje, končajmjo! Kandidat, ki ga vam je predstavil dobrodelni odsek občine, zasluži vsestransko vašega premisleka. Zdrav je, ni preveč v letih, moči mu dobro služijo in pri vsakem lažjem delu doma more pomagati. Kdo izmed gospodov bi ga vzel? In s kakšnim doplačilom?" Tišina nastane po: te‘h, besedah gospoda svetnika. Eden kakor drugi računa s potrebo postrežbe in z denarjem. Spruengli se zgane in se prestopa z ene noge na drugo. Zapazil je to gospod svetnik in priklonivši se blagohotno proti vrvarju. reče: "Gospodje, gospod Spruengli začne.” "Gospod Spruengli. prosimo! Kakšno doplačilo bi zahtevali od. občine, rrbn b« v*cK*fM*svejHlom kandidata?" "Dvesto frankov!" reče vrcar in pretrga besedo, v negotovosti, če ni morda zahteval premalo. "Kaj? Dve—.-to. frau—kov?" vpraša, navidezno začuden gospod svetnik. Potem se vstavi za hip: "Gospodje! Nič bi mi ne bilo ljubše kakor tako finančno stanje občine, ki bi dovolilo njenemu dobrodelnemu odseku take ogromne izdatke; Ker pa nikakor ni tako, moramo-«sj| in po- staviti pristopnejše številke. Premislite se, gospod Spruengli? Kako torej gospodje? Ste videli zobe kandidata? To: j e še krepak človek!” , - "t kaj, zobje!” odzove -e gostilničar iz Mainana. "To je še slabše, da so zdravi' Če stari začne jesti, to ga uc nasitim, a za delo ni zmožen.” "Oho! Ne bojte- se. Mi ga že naučimo!”. meni Kaegi, mežikaje s »kitastimi očmi. “Jaz?” se razvname gostilničar.'"Jaz s prstom ne zažugam 'otroku!" “No, no!" odvrne Kaegi. “Orali boste lahko s. hlapcem! “Vi morebiti? Kaj sem jaz Probst?” Oba sta se zasmejala. "Kdo pa ve, ali je Probst kaj kriv!’’ reče Kissling. “Starec - se je morda napil.-.." "Pri tjioji veri! Nihče ga ni videl pijanega,” zavrne Lorchc, > ■' "Toda to ni delo Prc-bstovo, ampak njegove žene! Žena je zlobna...” odvrne se glas od klopi. ze “Ta nekdo v kotu. "Naj, bo kakor "d o > t:. -d S’ s, obesit’". . ,N, ■ "Dobro -! ':M vadno se popušča po pet frankov, nazadnje tudi po sedem. Toda, da bi kdo hotel vzeti celih petnajst frankov manj. se še ni primerilo. Celo gospod svetnik pogleda -radovedno v kot dvorane: tudi stari Kuntz dvigne glavo in gleda. Nekoliko na stran, bližje vrat. za rameni licitantov, pri ograji stoji razkoračen njegov sin. s kratko pipo v zobeh. Za roko drži najmlajšega dečka. Starec odpre usta in gleda z mešanico strahu in upanja. Sin se nasloni na ograjo, vzame pipo iz ust in stoji v prvi vrsti z. glavo pokonci. Nihče mn tega ne šteje v zlo. Otrok ima celo kopo, sam mora težko delati. Ena usta več pri mizi, to se precej pozna tam, kjer sc tudi ti, ki so se k nji vsedli. ne najedo do sita. Zastonj hraniti očeta ne more. Bog vidi, da ne more! Toda s tem, kar doda občina—poskusi. Ne zahteva veliko. Enkrat popusti trikrat toliko kakor kdorkoli od, drugih. Dobička noče delati z občino in starim. Naj se mu vsaj lastni stroški, če tudi ne vsi, povrnejo. Vsi razumejo to dobro; vsakdo izmed njih bi storil isto. Človek se. kakor bi si ne hoteli.ne mogli pogledati v v nadlego. Kdor ima zadosti, more tudi deda ži vit i. in ne samo očeta-.kdor pa nima zadosti seveda ne pojde krast. Stvar je jasna kakor solnce. I In vendar pada od te stvari, jasne ] kot solnce, nekaka posebna senca na čela vseh. Ljudje gledajo v stran, kakor bi si ne hoteli, ne ogli pogledati v oči. Tišina traja dalje kakor navadno. V tej tišini se slišijo težki, stoku podobni, vzdihi starega Kuntza. Gospod svetnik pogleda ostro jlo ljudeh. Očividno se vzdrži sin. "Torej gospoda." začne, ko je nekaj časa molčal,—“res, sprejme se zadnja ponudba. Sto šestdeset frankov! Veseli me, zelo me veseli.” Tu prekine. V resnici, ne ve, zakaj naj bi ga veselilo. Da ga veseli, ker že vsaj enkrat vsi odidejo, tega jim vendar ne more povedati v obraz. Toda ta nagovor se pokaže prezgoden. - ' ' "Sto petinpetdeset!" izpodbije" sina Toedi Mayer in si otira z rdečo, volneno ruto široko, potno čelo. - - ' 1 Sin se umakne molče od ograje in razpihuje ugaslo pipo. Toda deček, ki ga je držal za roko. zapazi v tem hipu starca "Ded! Ded!" zakliče s tenkim, presunljivim glaskom. Stari ne vidi vnuka, sliši ga samo; bolesten nasmeh razširi njegove veje ustnice. Radostno »trese glavo-.in..se;-, zgane, kakor bi njuhal tobak. . Sia ¿>0 na kak način, hvala Bogu, šlo bo. Vse bo lahko št dobro! Vse ho lahko dobro! “Sto petdeset!" zakliče sin. Toda Toedi Mayer se. ne misli u-makniti. Zarde! je od jeze; bil je eden onih, ki se razgrejejo pri vsaki stavi. Kaj sin? Sin bi ga lahko zastonj vzel. Za občinski denar je sedaj vsak dober, vsak ima pravico. "Sto petinštirideset!" zakliče v vznesenim glasom. ‘Sin okrene glavo in gleda na: Toedi Maverja zaničljivo, z'lahko zakioplje-rr.eni :5prucngii. j nimr očmi. iaen.žji 'pri njem J Pomisli nekaj hipov, potem mahne _ j ravnodušno z roko. Več ne more ri- ! skirati. Stori! je kar je bilo v njegovi | moči. toda riskirati ne more. Njegova je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali žeuska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca aii jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dačim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker *‘*rÍRVí«^ *ECI&T£RC9> Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v cisto kri, kije vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot najpopolnejše družinsko zdravilo-in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okuse». Dobro prebavljanje. Dobro zdravje. Močni živci. Močne mišice. 1 ><>!*»• o življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabraniio bolezni. POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se marate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. ^ Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno uioč v naših sledečih špecijalitetah: Trinerjevem brinjevcu, siivovici, trpinove» in konjaku. dos :iorâ;lôi;goditi.T :r.e=ar.A\'ett¡hger “J; iz g?'! j" )om živ dl, Kroači!,' m,u: bom 'sir h 6 IVM LV-O dajal za: mal •. denar od s ; i : oi >čin£ » di l- .etu ga nv bom smel 'It?' • V , ■ ech. Toda vendar” .jr. ‘G: > 1- p G ( U?” prekine gbspod sve- tni k. .“P“- •klim ‘ roncu :te zadeve. s-* UiffcG'.: •Ih Ö: ,r,b : je- omejen;: Gospod ruer G’ J p ahi :vv;i! dvesto fratrkov. i\ i z'rr -* '/f ,vn - rs ■ ■I-is zahtevi! r.iuuj?” K ■ fe’tâc _ ■ .podov licitira?" v p ¡■lov; i g- ospvd svetnik. "Go- Is ÜT '.v PT;č$i. :»-p r, mislite sc, prosim.” ■ s. .T.l prc rrr.,.!::." reče Sprtten-. ffü ;£ “M.Ü nj r e trn re kakor dvesto fr: ink :ov.” Go spod svetnik : »e obrne od njega. •Nil i »gledal ne bi na to straši- “Kdo licitira, gospodje? Kdo licitira?" "Sto petinosemdeset vzamem!’’ pravi počasi, povdarjajbč vsak zlog. pek Lorche?—"Toda vsaj to zimo naj’hodi v svoji obleki. Pri meni je toplo." Stari V\ underli „e ozre najprej po st-bi. potenj po dvorani in >.- hip.. na začne tresti. Zdi se mu, da inu mraz že sega do kosti. V svoji obleki? Kak Š110 obleko pa ima? More li dohiti za svojo obleko kaj denarja? Komaj za kruh hi mogel dobiti in še to težko. Platneno bluzo ima, samo poletno bluzo. Kako naj v tej prebije zimo? Kakšna obleka je to?... "Sto osemdeset z istim pogojem!” odzove se surovim glasom Doedoeli, lastnik vinske kleti. "Z istim pogojem?," misli stari Kuntz. in njegove suhe noge se tresejo vedno bolj. Usmiljeni Kog! Cernu so pogoji sploh? Saj stoji tu. kakor Lazar preti ljudmi. . . Kaki pogoji, so to? .. . Po l)oedoe!ovi izjavi nastane zopet tišina. Gospod svetnik stoji kakor na šivankah. Nekaj ča.-n »e havi - koščenim šči-palnikoni. potem se posili k dobrohotnemu ghiAti %t reče: "Dalje", gospodje! Dalje! Kdo licitira?" "Slo petinsedemdeset!’’ reče končno I'oedi Mayer. Na vsak način potrebuje hlapca. Dela ima doma čez glavo. "Sto šestdeset!” zakliče hipoma ne-kdo i z kot 'i. Ozro se! Ne verjamejo si. Na- t: topi obraz se umakne iz vrste in visoka. nekoliko sključena postava se pomika k vratom skozi gnečo. Stari gleda za njim. Nemiren je, odpira usta in izteguje vrat, leva trepalnica se mu začne nervozno tresti. Sedaj izgleda star. zelo star, Toedi Maver zapazi, da je naredil slabo kupčijo in šepeta s kumom Spengl.erjem. Medtem udari gospod svetnik z roko ob pisalno mizo, pri kateri stoji. “Potemtakem”, se oglasi z zvenečim, razločnim glasom, ‘ sto petinštirideset frankov! Prvič.. .dru.. .” "Dovolite!” prekine naglo Toedi Mayer. "Ali je jopič res starega?” Gospod svetnik nagubanči lepo, gladko čelo. "To ne more spadati v področje občinskega posvetovanja!" reče dostojanstveno, sluga se pa obrne‘v kot in kašlja glasno. "Kako to. da ne more?" se zavzariie za sosedom Spengler. “Občina mora vedeti, kaj daje, in ta. kdor vzame, mora vedeti, kaj vzame. To je jasno!” "Je jopič tvoj?” vpraša Toedi Maver, obrnivši se neposredno do starega Kuntza. Toda stari Kuntz ne sliši. Njegova leva trepalnica se trese vedno bolj, oči mu stopijo vrni. Vidi kako sin odhaja in kako izgine med vrati. Trenutek potem ga vidi še skozi odprto okno in sliši govorjenje dečka: Gresta... Odšla sta Starec skloni' glavo in jo maje molče. R,otem stiska trepalnice na vso vso moč. Nekaj ga peče v očeh; nekaj slanega, jedkega... Peče in žge... "Slišiš, stari?” ponovi Tocdi-Mayer glasneje. “Ali ti je posodil kdo j opit? ali jo tvoj?” Slišal je končno. V zadregi je, ozre se po sohi, začne mežikati z rdečimi očmi in pogleda skrivaj v kot. kjer stoji sluga. Toedi-Mayer udari jo. "Toda jezno. "Da. Da!” odzove se več gljisov hkrati. Hrušč v dvorani raste; ogorčenje sc ioti vseh. (Konec prih.) Denarje v staro domovino DELAVSKA AGENTURA. pošiljamo za $ 20.50 ................. 100 kron za $ 40.90 ................. 200 kron za $ 204.00 ................1000 kron za $1020.75 ................ 5000 kron Poštarina je» všteta pri svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiijatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem aii registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. ' <- FRANK SAKSER, , . : (Glas Naroda). tog Greenwich Street, New York 6104 St. Clair ave., Cleveland, Ohio. Ako potrebujete delavce ali delavk j oglasite se pri nas mi Vam jih hitro j preskrbimo Imamo tudi delo za ne- i kaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra 1 plača. M. PHILBIN 515 CAS3 STREET. Stanovanje Chi. Pilone 3541. Chicago Pitone 3932 N. W. 5 j W? ZASTONJ Kr.** n a ura z zgornjim navi jakom in dobrim ameriškim kotesoriftin, pokrov je tauačen. da ne očrni. Ura je podobna ari vredni $90; ter dri» čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 koaov, nato izvrstne zlatnine po 10(5 vsak Naročite- 24 kosov zlatnine kakor bit.ro je mogoče in ko Uto prodate in nam poftt jete 12.40 dobili bodete po posti vam poslano krasno uro NATIONAL JEWELRY COMP’NY Dept 47. Chicago, 111. rojakom; priporočim svojo * Phoenix -Buffet kjer se toči vedno sveže pivo. žganje , ter najboljša vina. Tržim tudi j domače smodke. Ant. SUsLOff, priporočam Gostilno, 1137 N. W. Phone 609. M. Hickory St., Joliet. SEDAJ SE VAM PONUJA I_ie;p£L p>rllii£.£L AKO ŽELITE KUPITI FARMO. Na prodaj imam več KRASNIH FARM v Missouri, katere obstoje iz 40 do 160 oralov v enem kosu zemlje. Cena od $7 do $iS za acre. Delam vsa notarska dela (Notary Public) ter sem izkušen tolmač. Oglasite se pri meni če kaj takega potrebujete. Vsem rojakom se toplo priporočam, Ant. Tozetki 615 N. Chicago Street, Chicago Phone 2204. JOLIET, ILL. Pozor rojaki! Emil Bachman Anton Terdič,' 5HO South Outer ave. Chicago. IH. Or. Ru-Hv and Bluff Sts. JOT.IET. Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Pitone 825. Prodajam tudi lote. pestjo v ogra-to je goljufija!” se zadere Herbst & Son, Pogrebnik in hulzaano valeč Chicago Phone 562. Nortlnvestern S61 Residence Chicago Phone 1373 104 NORTH DESPLAINS STREET. JOLIET, ILL. :::::GOVORIMO PO NEMŠKO.:;::: Odprto po dnevi in po noči. Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badges). regalij, kap, bander in zastat Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Henrik H. & Menno H. TASSÉE Sob« 31)1 i» 302 Halber Bldg. JULIET, ILLINOIS. J AVM NOTAR S* Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in bolehnim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. r*< Če boš kupoval od nas. ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrst-[ i nega lesa.. Za stavbo hiš ¡11 poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste. Nas prostor je na Dfsplaines ulici blizu novega kanala. Predrlo kupiš LUMBER, oglasi se pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prihrinili denar. W. J. LYONS, Naš Office in Lumber Yard na voglu DESPLAINES IN CLINTON Naslov za zlatnino je: Veitih. Pogorelo 1114 Heyworth Bldg., - CHICAGO, ILL Naslov za in cenik IKÆsitla Pogorelc 226 - - WAKEFIELD, MICH PIŠITE PO CENIK ! PAULINA ŽAGAR, 1516 Hecla Street, CALUMET, MICH. Velespoštovani gospod Collins M. I. Najprvo Vam naznanjam, da sem se po 3 tedenskem rabljenju Vaših zdravil več ko polovico bolje počutila, a sedaj moram reči, da sem zdrava hvala Bogu vsi znaki moje bolezni so popolnoma izginili in celo telo se mi je ojačalo, tako, da semoji znanci čudijo ko im pripovedujem ovaših čudovitih zdravilih Nikdar nisem mislila, da bi .Vi mene od tako težke bolezni ozdravili, pa ste: me hvala Bogu, in Vam se, lepo zahvaljujem, ker sedaj vem, da ste Vi en učeni; in hvale vredni zdravnik, ker je in bolezni, katero ' bi Vi ne ozdravili, pa ste tudi mene ozdravili' od tako težke bolezni, katero sem trpela 7 let in pol in od katere me hi jeden tukajšujih zdravnikov ni mogel ozdraviti, ker vsaki mi je rekel, da mi ni nič in da ne ve kakšna bi ihogla biti moja bolezen, ker ničesar ne razumijo kakor denar pobirati. Ako človek ne bi bil bolan bi mu tudi ne bilo teba zdravnika in ne bi denarja zastonj proč metal. Jaz sem sedaj zdrava hvala Bogu, mene sedaj nič ne boli, zato priporočam vsakemu, kateri je bolan, da se obrne le na slavnega in učenega zdravnika Collinsa, ker verujte mi, da je on najbolji zdravnik na tem svetu in jaz mu ostajam hvaležna do zadujega časa mojega življenja. Ozdravljena sem od nečiste, otrovane krvi, od belega toka, bolečin v trebuhu in maternici, od glavobola, bolečin v rokah in nogah, prebadanja v križu, prističev in slabosti telesa. Prosim, da Vi to pismo prepišete in priobčite Rojakom ter ostajam hvaležna Paulina Žagar, 15x6 Hecla Str., Calumet, Mich. Dragi Dr. E C. Collins M. 1. New York. ~~ ,zdrav,ien od revmatizma Jaz Jožef Pavlič Vam naznanjam in Vas srčno zahvalim za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. Vaša zdravila so moji ženi tako nucala, kakor ste Vi men! spročili. Zda je čisto popolnoma zdrava hvala Bogu, in moj dragi sinček je čvrst ter ni udan nobeni bolezni, zato se Vam dragi zdravnik iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležni Jožef Pavlič, Box 334 Aspen, Colo. v rokah in nogah in želodčne bolezni. * Raznoterosti. § Pij X. in tiskarski vajenec. Uslužbenci vatikanske tiskarne primorani so večkrat skozi galerijo skulptur iti. Ako. so se pokojni papež Leon XIII. podali na vrt, se ni smel nihče na njihovim potu nahajati. Sedanji sv. Oče Pij- X. se ne ozirajo več na ta predpis in še celo prav radi ogovore mimogrede osobje Vatikana. Ko so nedavno šli skozi galerijo, po-'klekne mladi tiskarski učenec, kateri je bil ravno navzoč, pred papeža ter jim poljubi prstan. Sveti Oče ga očetovsko poprašajo po njegovem stanu in stariših.in mu konečno reko: "Jutri me obišči in povedal mi boš kai o trojih stariših." Ravnatelj, zvedevši o predrznosti vajenčevi, ga ozmirja in za kazen osem dni pošlje domov. Ko pa dečko drugi dan ne pride k papežu, poprašajo sv.. Oče po njem in izvejo, da je zbolel in za nekaj dni domov šel. "Ta bolezen se mi zdi sumljiva; pošljite po malega; jaz ga hočem videti. Ravnatelj je seveda dečku zapovedal: "Ti imaš Njih svetosti reči,da si bolan in ne smeš povedati, da sem te kaznoval, drugače te odslovim." Nato ga peljejo do papeža in oni ga nagovore: "Zakaj nisi prišel, kakor sem ti rekel ?” "Sveti Oče, bil sem bolan."— "Zakaj lažeš pred papežem; to je zelo grdo; povej mi sedaj resnico.” Nato poklekne dečko in pove jokajoč, kaj se je dogodilo. Sv. Oče ga vzdignejo ter potolažijo in mu velijo: "Pojdi sedaj na delo, mio caro (moj dragi), in povej, da jaz tako hočem." Ob jednem dobil je 50 lir za svojega očeta v dar. Ravnatelju pa so sv. Oče naročili; naj s svojimi ljudmi bolje ravna in da bode sam šel isto pot, s katero je dečku žugal, ako bode z istim grdo ravnal. VSI NARODI V AMERIKI POZNAJO IN HVALIJO I)R- LEONARDA LANDESA kot največjega dobrotnika trpečega človeštva. .cajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rešil prerane smrti. Dr. Landes Bellevue, Lebannon in Manhattan na dolikliniki o dispenzarija Mount Sinai Good Samaritan in na univerzi. ^ \ ČLOVEKA kateri bi ze ne bral v časnikih ali slišal pripovedovoti o njegovih velikanskih zdravniških uspeheh. Vse notranje in zunanje telesne bolezni, vse kronične bolezni v glavi v grlu, v sapniku, v pljučah v prsih, jetiko, katar, hripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenj« ledvic, zaprtje mehurja, kamen, vse kronične bolezni želodca in prebavljalnih organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemorhoide, fistel ali ture, bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po «dih, glavobol, migreno, očesne nošne in ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralijo, nevrastenije božjast škrofuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prhuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času. Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil. ZDRAVNIŠKI SVET IN KNJIGO ZASTONJ vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znamk za poštnino. Dr. Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči. SPECIALIST ZA YSE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Nobeden zdranik v New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenjem teh bolezni tako obširne izkušnje in prakse, kakor Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in brez vsake operacije. ROJAKI SLOVENCI! Ako ste bolni, ali vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so vas morda le še pokvarili, priporočamo vam, da se obrnete na doktorja Leonarda Landesa, kateri je vsega zaupanja vreden, in kateri vas ne bode prevari!. Pojdite k njemu osebno ali pišite natančno svojo "bolezen in mu pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku na sledeči naslov: I>r*. Leonard Landes, 140 East 22nd Street, between 3rd and Lexington Ave., New York, U. Y. Uradne ure so ob delavnikih od 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne. 205-207 OHIO ST., JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrebniški 1 zavod In konjušnic». Chicago Phone 2273. Northwestern 416. Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči, se točno ustreza. Stanovanja 913 IN. Scott Street, Northwestern Telephone 344. ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooowwo Kje je najbolj varno naložen denar? i MEDICAL INSTITUTE. 140 West 34th St, New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zavod, je isti odprt od 9-ure zjutraj do 5 popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10-ure dopoludne do 1 popoludne. DR. STRUZINSKY, 809 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ODPRTO Y SAKI ČAS. German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL, 122 N. Bluff St. JOLIET, ILL. JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana BABICA Northwestern Phone 109h. 604 N. Eastern ave. Joliet, III. W. J. Bryan pride v New York City po svojem povratku iz Evrope, in zato bo Nickel Plate železnica voznino znižala iz Chicage tja 28. in 29. avgusta. Tiketi dobri za povratek iz New York City do 4. septembra. Chicaški kolodvor . La Salle St. Station. Več pove John Y. Cala-han,' General Agent, No. 107 Adams st ,' Chicago. 3t35 Sinovska udanost do matere. Morda nič tako močno ne vzbuja našega občudovanja kakor skrb in udanost sinovska do priletne matere, oslabljene vsled bolezni. Adolf J. Svoboda iz Tonya, Wis., je poznal sinovsko dolžnost, je .bil vzgled vsakemu mladeniču. Njegova mati je bo-lovala več mesecev, in dasi se je trudil dobiti pomoči in olajšbe zanjo, je bil njen slučaj skrajno brezupen. Celo zdravniki so obupali nad njo, ko ji je zdravje Hitro pojemalo. Dober prijatelj je priporočil Severov življeriski balzam gdč. Ani Svoboda in rien brat ga je takoj kupil. Pišeta nam, da je to izvrstno zdravilo gotovo polno, čudodelne moči, ker je njiju onemogli materi takoj vrnilo moč in zdravje in y nekaj tednih je bila popolnoma o-zdravljena. Topla hvaležnost njenega ljubečega sina je bogata .nagrada izdelovalcem izvrstnega zdravila. Cena 75c v vseh lekarnah ali W. E. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Posebne cene za poletne potnike. E.PORTER BREWING COMPANY rado železnici dne 7. in 21. avgusta, 4. in ib. septembra, 2. in 16. oktobra. Santa Fe vlaki vozijo naravnost do treh imenovanih mest brez izpremembe vagonov. H. C. Knowlton, agent. POTREBUJEMO 100 MOŽ ZA delo v kanalu med Jolietom in Lockpprtom. Plača se po $1.75 na dan in več. Dela je dosti za eno leto in pol. Več povejo Hayes Bros. *25d EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE FIVE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Wiener Bier. Stukel, avstr, zastopnik. Rezervnega zaklada je : 800,000 kron. KJE JE JOŽEF STRNIŠA, IZ KA-la fare Dobrniče na Dolenjskem. Pred dvema letoma je bil v Pitts-burgu, Pa. A sedaj se ne ve kje je. Rojaki so naprošeni, da naznane njegov, naslov njegovemu svaku M. Turk, 706 Ottawa st., Joliet, 111. it HRVATSKA RIMSKO - KATOLI-ška občina sv. Josipa v St. Louis, ška občina sv. Josipa v St. Louisu, Mo., išče dobro katoliško učiteljico za tamošnjo hrvatsko šolo. Ista mora znati hrvatski ali slovenski ter angleški. Več pove Rev. Oskar Šuster, 1035 Chouteau ave., St. Louis, Mo. S. HONET, KROJAČ, 918 Chicago Street, Joljet, 111. Šivam iri popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni. Mestna hranilnica ljubljanska iz Chicage ‘do vseh postaj Canade in Nove Anglije po Nickel Plate železnici. Tiketi na prodaj dne 8. in 22. avgusta. Ena voznina več $4.00 za vožnjo naokrog s povratkom v tridesetih dneh ter ena voznina več $2.00 za vožnjo hao^fog s povratkom v petnajstih dneh. Za prihranitev postelje v spalnem vagonu in vse podrobnosti piši na naslov: John Y Calahan, General Agent, No. 107. Adams St., Chicago. St32 Amerikanski Slovenec, samo $1.00 na leto. Pivovarna na^South Bluff St.. Kraj groba. Daylor, Texas, nov. mec. 1903. Izza leta 1899. sem bila tako bolna, da šo zdravniki dvomili o mojem okrevanju in sem se nazadnje mislila kraj groba, kajti bila sem 3 mesece popolnoma za'nič vsled živčne bolesti; brž-ko sem pa zaužila pastor Koenigo-vega krepila za živce, je čudovito delovalo na živce, in sedaj spet lahko opravljam domače delo in hodim miljo-daleč v cerkev.—Moj mož je tudi zaužil krepila''za živce zoper' nespečnost z naboljšim uspehom. Marie Simmacher. Ga. A. Georgen piše iz Rochestra, N. Y., da je njeno hčer ozdravila polovica steklenice pastor Koenigovega krepila za živce in sicer bolezni sv Vida, kajse je’zdravnik trudil Jri tedne zaman.,.-. 7 A QTfIN I pošljemo dragoceno knjigo vsa-iAO 1 VrlU keiflu na zahtevo. Revni bolniki dobe zdravil^ .brezplačno- To zdrazilo je več nego deset let pripravlja) Rev. Pastor Koenig, iz Fort Wayne, Ind., a sedaj ga prireduja KOENIG MEDICINE CO., CHICAGO, ILL. Prodaje se v lekarnah.' Cena steklenici $1. 6 steklenic za $5. V Jo lietu ga je dobiti v Holzhauerjevi lekarni na Chicago cesti. JOLIET, ILL. Hranilnih ulogje: 22 milijon»? kron. je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. . Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in ?ato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod. Rojaki v, Ameriki! Mestna, hranilnica ljubljanska vam daje- trdno varnost za vaš denar. 'C , y Prešeriiovifi nlicali1 Naš zaupnik v Združenih dr.-/.a»h Pn A MV C A I/O ED j« že več rit naš-Vojak rKAPdi jAKbtK; 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA g PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E.* CLEVELAND, O. g lOOOOOOOCSOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGGOOOOOOOOOCMM V. S Jovanovich, New Albany, Ind. 'Poleg teh imamo še mnogo zahvalnih pisem,, ketere so nam v zadnjem času pisali rojaki zahvaljujoč se za nazaj zadobljeno zdravje, katerih pa radi pomankanja prostora ne moreno tukaj priobčiti. ROJAKI SLOVENCI iz tega sami lahko razvidite kje je. resnica, zato pazite kaniu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju, katere koli bolezni pbrnete edino le na: Dr. Collins N. Y. Medical Institute, 140 West 34th Street, NEW YORK, N. Y. ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma ih temeljito znana ter edini zamore v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, že- lodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje iri bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krv, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle poge in telo, vodenico, božjst, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onanije (samo izrabljevanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazulje, ture, kraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenieni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok bolezni na maternici i.t.d., kakor tudi vse ostale notranie in zunanje bolezni. On je prvi in vedini, kateri ozdravi jetiko kakor tudi vse BOLEZNI MOŠKE in ŽENSKE. (Zdravljenje ooieznij ostane popolnoma tajno. 7 Da pa vsaKi potezen natančneje spojna, naj piše po obš/rno knjigo „Zdravje“ katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I., katera je potrebno, da se nahaja v vsaki Slovenski družini in katero vsaki dobi zsstonj, ako pismu priloži nekoliko poštnih znamk za poštnino. ZAT0RAJ ROJAKI! Zakaj da bolujete in trpite? VSE VAŠE BOLEZNI, TRPLJENJA IN SLABOSTI točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS, ! s Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-fietu, 111. priobčiti se ima v Jednotmem glasilu ^enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlo« delegata Martina Kremesec.) * 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Anton Gregorich, 5 W. 22d Place, tajnik, Louis Duller, 26 W. S3d Place; delegat: Jos. Zajc, 1307 S. Trumbull ave. Mesečna seja vsako pryo nedeljo v Mesecu v Narodni dvorani, cor. 18th St. in Centre ave. *. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. Predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; tajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: George Stonic, 813 Ji. Chicago st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jažefa. Z. Društvo Vitezov sv. Jurija, joliet, 311. Predsednik: Stefan Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: Anton Nemanič, 915 N. Scott-st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jožefa ob 1. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič. Box 804; tajnik: John Zobec, Box . Schneller; ’ « , . t-' 1 o. •____ ICfŠ- tin, 519 Sandusky Ave.; delegat: Pet. Sterk, Crown Point. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v sv. Antona dvorani. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Stefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbmg, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Central Hall. 41 Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: J. Nachtigall; tajnik: Jolin Jevnikar; delegat Joseph Lokar, 4S28 Blackberry st. 42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mark Kofalt; tajnik: Jos. A. Pibernik, 247 S. Front st.; delegat: Geo. Gršič, 217 _ Calumet st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Fr. Medosh; tajnik: Anton Skala, 9627 ave. M: delegat: Geo. Laich, 168 95th st Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Egemain Hall-u. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John A. tajnik: Martin Ovniček, 1183; delegat; Frank Sveiger, Box j Box 185; delegat: John Sašek, Box 835; vsi v Soudan. Minn. 160. 5. Društvo sv, Družine, La Salle, 111, I 46. uiusivu s» „____ __, Društvo sv. Frančiška Seraf., Predsednik ;V^ F?ank M^aOdiTth st.:’ | New York, N. Y. Predsednik: Joseph tajnik: Matt Urbanija, 336 3d st.: dele- j Rems, 442 H 86th st.; tajnik. Michael gat • Antton Zupančič, 1116 3d st. Redne i Zobec, 439 E. 9th st., delegat. Alojz leje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu Avsenik,^ 109 Greenwich st. ^Mesečna v cerkveni divorani. 7 Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 300 Spring & C: st.; delegat: Math Mayer, 300 Spring & C; st. 8 Društvo sv. Cirila, m Mel°na’ J °" Jiet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 12*22 Broadway; tajnik: Josip Kuhar, 207 Bridge st.; delegat: John. Cimerman. 1314 Center st. Mesečna^ šteta vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski ■dvorani. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Štefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik; Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 609 Pearl st. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Predsednik: Louis Rudman, tajnik Frank Mrva, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v meseca ob 2. v Praprotnikovi dvorani. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 393;. tajnik: Joseph Zallar, Jr.; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Mart. Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Josip Eglach, Box 163; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Westeern Hall-u ob 9 zj. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Fr. Ambrošič, 110 E. Park st.; tajnik: John Kanda, Meaderville, Mont.; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville, Mont. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu na 110 E. Park st. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 11 Prospect st.; delegat: Vil. Tomec, 54 Villa st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgh 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minnesota. Predsednik in delegat: Fr. Trampuš, Box 306; Tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecuob 10 dopoldne v Franc Tram-push dvorani, Chestnut St. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Fr. Planošek, tajnik: John Eržen; delegat: F. Blekač. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: John Jur-»jevčič, 110 Bonie st.; tajnik: Pet. VVardjan, Box 496, Ironwood, Mich.; delegat: Fr. Smole, Box 464. Iron-wood, Mich. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 31. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: John Markovič, Box 113; tajnik: John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca. S3. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik: Mihael Hočevar, Box 70; delegat: Alois Šuštaršič, Box 70. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani v Wheeling Creek, Ohio. 34. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Presednik: Frank Dremel; tajnik in delegat: Fr. Keržič. Oba v Hargrove, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove Ala. 35. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St, Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida 39. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel, 3001 N. Chicago st.; tajnik: Mih. Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Me sečna seja vsako psvo nedeljo v mese cu v šolski dvorani. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mit h. Predsednik: Midi. Klobučar, 115 7vh t.; tajnik in delegat: Paul Špehar, 119 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v Wilmersovi dvorani. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, En-•umclaw, Wash. Predsednik: Pet, Ver-Tovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Ignac Glač, 4141 2d ave.; tajnik: Nikolaj Gerdun, 5225 Butler st.2d fl’r; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan-sa: Ciiy, Kans. Predsednik: Jos. Dragoš, 329 N. ,5th st.; tajnik: Nick Guš- seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Y orku. 47. Društvo sv.,Alojzi ja Chicago. 111. Predsednik: John Petrič, 11816 Emerald ave.; tajnik: John Starc. 1223 Albany ave.; delegat: Martin Kremesec, 503 W 18th Place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v rresecu v 4. nadstropju češko ,slovenske dvorane na 18 cesti blizu La-flin st. 49. Društw Jezus Dober Pasti,r ISharnsburg, Pa. Predsednik: Josip Rudman, 5169 Butler st.; tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st, Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st. Pittsburg, Pa. Mešene seja vsako četrto nedeljo vmesecu v slovenski cerkveni dvorani 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Math Muc, 1042 E. Ohio st.; tajnik: Fr. Malič, 271 High st.; delegat Marko Ostronič, 92 Villa St. Besečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu 51. Društvo sv. Petra in Pavla, Iron- Mountain, Mich. Predsednik: -Tos Grosnik ; tajnik in de;es.'at : Jakob Schwei, 508 Gratid Blvd, Mesečno seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Aloiziia. Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 711 Warman Ave.; tajnik: Louis Fon, 734 Worman Ave.; delegat: Franc Radež, 737 Haugh St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu na 717 Warman ave., v Frank Pischatt’s Hall, ob 1. uri. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Frank Petkovšek, 714 Market st.; tajnik: Frank Barle, 1424 McAlister ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chisholm, Minn. Predsednik: Fr. First, Box 147; tajnik: Mart Zallar, Box 147; delegat: Vinpo Jezernik, Box 464. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 55. Društvo sv. Jožefa. Crestgd Butte, Colo. Predsednik: Josip Cesnik, Box 93; tajnik: Martin Krašoves, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani “Hrvatski dom.” 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Anton Starc; tajnik: A11-ton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat : John Keržan, 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 59 Union ave.; Brooklyn, N. Y.; delegat: Ant. Podgornik, 94 Scholes st., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. Na 2, Irwin, Pa.; delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 59 Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush. Box 348; tajnik: John Muvem, Box 373 ; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta. Minn. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, Hi. Predsednik: Jos. Oražen, Box 86; tajnik: Jožef Blatnik; delegat: Mar tin Pirman. Box 62. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Ni kola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal 'st. Mesečna seja vsako thetjo nedeljov mesecu v Timblins dvorani. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: Geo. Šuštaršič, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 63. Društvo Vitezov sv. Lovrenca Cleveland, Ohio. Predsednik: And. Slak, 3579 82d st., N. E.; tajnik: J.ph.n Šušteršič, 3579 82d st., N. E.; delegat: Ant. Marinčič, 8101 Aetna road, S. E Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik in delegat: Mart. Radosh, 42 R. R. st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v kranjski cerkveni dvorani. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Ignac Kuš-l;an, 156 Reed st.; tajnik: Fr. Kolenc, 283 Reed st.; delegat: Albin Glojek, 160 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v slovenski dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška. Cleveland, Ohio. Predsednik: Fr. Vidmar, 24 Filbert st.: tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; delegat: Ant. Sustarsich, 1 Oter ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mes»c.u v Perz dvorani, 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 556 S. Third st.: tajnik: Mark Gornik, 210 Frederick . 68. Društvo sv. Barbare, Irwin, Pa. Fredsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: Ant. Golobich, Box 34, Adatns-burg, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Češki dvorani. 69. Društvo sv. Jožefa, Great Falls, Mont. Predsednik: Anton Golob; tajnik: Jahn Ramuta, Box 605; delegat: Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna, seja vsako 3. soboto. ¡<. , 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, ; St. Louis, Mo. Predsednik: Jo^ip Petrič, 1002 Mound st.; tajnik: Jos. Simonich, 1130 Pestalozzi St., delegat: A. Buko-vic, 1100 Wyoming st. Mesečna seja sako 3. nedeljo v mesecu. 71. Društvo sv. Apton Pad., Goff, Pa. Predsednik : John Tome. Box 94 ; tajnik Frank Ogrin, Box 339, New Alexandria, Pa.: delegat: Alois Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Frank Verant. Box 154: Tajnik: John Kardel, Box 391;delegat : John Seliškar, Box 0. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v E. Glisnovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternely 928 S. 15th st.; delegat: John Petkovšek, S. 16th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4 pop v nemški dvorani. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Ant. Mežnaric, 1101 Main t.; tajnik: Jos. Mrežar, 3 La Harpe st.; delegat: Fr. Penca, cor. Main and La Harpe st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, IH. Predsednik: Jos. Medic, 228 ■ Croset st.; tajnik: Alois Banič, 1253 Sterling st.; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Math. Hribernika. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City. Pa. Predsednik: Frank Končar; tajnik: Ant. Osolin, Box 4.92; zastopnik: John Žigon, Box 575. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v, piesecu v Prokopovi dvorani ob 2. uri pop,. 78. Društvo Marije Pomagaj. Chi- cago, 111. Predsednik: Kath. Grego-, rič, 5 W. 22d Place; tajnica: TČrezija Kočevar, 788 W. 21st Place; delegat-inja: Ivana Perko. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mestecu v Narodni dvorani, 18 in Center ave. 1 “ 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.; tajnik: Frank Kirrt, 1400 Scheredian road; delegat: Math. Jereb. 830 10th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Opeka-ovi dvorani. 80. Društvo Matere Božje, South Chicago, 111.' Predsednica: Margar. Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel .95th st. in Ewing ave. , - 81. Društvo Marije Sedem -Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica;: Mar. Flajnik, 4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 Butler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik in zastopnik: John K. Grenc, 209 7th ave.; tajnik: Pet. Jurkovich, 213 7th ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 10th ave.; tajnica: Amalia Bombach, 412 llth st.; deleg.: Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Virantovej dvorani. 86. Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Marija Schmidt, Box 253; tajnica in deleg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu. 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway; tajnik: Fr. Turk, 208 Ross st.; delegat: Math Golobitch, 518 Summitt st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O, Rožič, Box 44; tajnik: Jos. Butala, Box 193; delegat: John Kraševec, Box 137. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Math. Jakše-tovem poslopju. 89. Društvo Petra in Pavia, Etna, Pa Predsednik: John Čoholic, 4812 Harrison st.; tajnik; Frank Kuzmi-jak, 32 Ganster st.; delegat: Stefan Maršič, 29 Ganster st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.-; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 91. Društvo sv: Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Mart. Starešinič, 10 Baltimore st.; tajnik: Anton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P. O. , Braddočk, Pa. Mesečna seja vsa ko 1. nedeljo v mesecu. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg, Pa. Predsednica: Rozalija Rro/.anič, 118 46th st. ;tajnica: Marija Novegradac, S20 Harrison st.; zasto^ffica: Marija Zivčič, 4924 Plum Alley, vse v Pittsburg,. Pa Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bepnettu, Pa. 93. Društvo Friderik Baraga, Chisholm, Minn. Predsednik: Fr. Setničar; tajnik: Fr. Žnidaršič, Box 251: delegat: 94. Društvo Marija, Zdravje Bolnikov, Cumberland, Wyo. Predsednik: Florijan Roseč; tajnik: Maks Hanžič, Box 266, delegat: Martin Bačun. 95. Društvo sv! Alojzija, Broughton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna; tajnik: Jos. Leskovic, Bx 27; delegat: Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton Mesečne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. 96. ..Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mihael Žugelj; tajnik in delegat: John Jelovčan, Brady’s Bend, Pa. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Recelje-vi dvorani. 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Jacob Usman, Box 513, tajnik: Math Gaishek, Box 518, delegat: Valentin Andoljšek. Vsi v Mount Olive, 111. Mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob pol štirih pop. v Knezovi dvorani. 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock "dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik: Mart. Žagar, Moen Ave.; tajnik in delegat: Ignac Verbič, 413 Ottir Ave. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo .v mesecu po desetem. Meegan & Eder, K0SITRARJÁ, OLOVARJA IN POPRAVLJALCA PARNIH CEVI. Delata tudi raznovrstno drugo v to otroko spadajočedelo. Nizke cene. Javna zahvala. Cenjeni Dr. E. C. Collins M. I. Na Vaše pismo, v katerem se zanimate c delovanju in učinku meni posljanih zdravil, Vam sporočujem, da nisem še vseh zdravil porabil, ker je zadostovala jedna botelka in pol za ozdravljenje moje bolezni. Tri tedne sem jemal zdravila. Zato se Vam moram točno zahvaliti za ozdravljenje moje bolezni v tako kratkem času. Končno vas pozdravljam ter Vam ostanem hvaležni in iskreni prijatelj. Anton Rettel, 1210 N. Center Str., Joliet, 111. $18.00 v New York City in nazaj več $2.00 iz Chicage 28. in 29. avgusta po Nickel Plate železnici, s povratkom iz New York City do 4. septembra. Trije vlaki na dan, moderno o-premljeni. Posamni obedi a la clut, od 35c do $1.60, tudi a la carte in opo-ludanski luncheon 50c, v posebnih jedilnih vagonih. Obišči ali piši: John Y. Calahan, General Agent, No. 107 Adams st., Chicago. 3 t 35 Čuden dogodek. Rim, 6. avg.—Pri sv. Nikolaju pri Beneventu je začela praviti ioletna deklica Angiolina Parrella, da se je prikazala Marija in ji rekla, da se nahaja na zemljišču neke Sernale zakopana čudotvorna slika. Seljaki so šli kopat, a brez uspeha. Nekaj dni kasneje je rekla zopet deklica, da ji je ukazala Marija kopati dalje, češ, da najde tako neki grob. Pričeli so nato na novo kopati in prišli kmalu do kipa Frančiška, pod katerim se širi dolbina kakor grob. Na onem mestu zgrade cerkev. Težko izbrati. Tako ogromno število zdravil za razne bolezni ljudske se oglaša po li stih pod obljubo gotove pomoči, da je težko izbrati pravo zdravilo. Prava pot je izbrati tako zdravilo, katero je ljudstvo že poskusilo in spoznalo, da je tako, kakor o njem poroča izdelovalec. Trinerjev Angelica grenčec ali tonika si je hitro pridobila prvo mesto med takozvanimi želodečnimi bolezni ker v vseh slučajih želodečne bolezni hitro pomaga. Še ni nijedne-ga bolnika prevaril. Izdelan je iz zelišč in čistega vina ter blago upliva na prebavljanje ter ozdravi želodec, ako preneha z delovanjem. Vsem organom da komfort in prepreči marsikako bolezen. Tekom poletja mora biti to zdravilo pravo rodbinsko sredstvo, ker ono povzroči, da truplo zahteva več hrane, da je spanje boljše in da se organi okrepe. Bolečine v želodcu hitro odstrani, krče in druge bolezni. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111. 131 S. Blitff St., JOLIET, ILL. ’ N. W. Phone 700. J. W. LOVE MIZAR Izdelujem vsa v mizarsko stroka spadajoča dela kakor: okna, vrata, mize, stole in drugo pohištvo. Popravljam tudi pohištvo in drugo hišno pripravo, kupujem in prodajem tudi staro pohištvo. Tel. stanovanja N. W. 747. Bell Phone 1512. N. W. 180. 315 N. JOLIET ST Joliet' IH. E. Wunderlich GraniteCo 804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II.. Velika zaloga spomenikov Iz New Yorka javljajo, da ima ruska vlada po Ameriki mnogo detekti-Ti pazijo v prvi vrsti po javnih bibliotekah na tiste, ki čitajo anarhistične knjige. Takega potem na skrivaj zasledujejo in pridejo tako pogosto na sled neVarnim anarhistom. GLUH ZOPET SLIŠI če rabi moj CŽesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagJuhos. ampak tudi popolno gluhoto CeDa 2 na* o p©**, in poštni»^ je, $1.10. Razpošilja po v plačan ju iprej samo C. G. FÓU EK, ëkarnik..58ê-S. Canter ave., Gtiir ckgö, 111. CefcikT>bšilj»mzBSt©nje Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter. Bar Goods. * Î2S ► X * X Tudi kazen. Sodnik: ‘Vaši razlogi ne zadostujejo, da bi opravičevali povod ločitve zakona. Najlepše bi bilo od Vas, da še zopet spravite s svojo soprogo.— Ali imate kaj pripomniti?—Ste li zadovoljni?” Soprog (po kratkem premisleku): “Dobro, sprejmem to kazen!” V mislih. Kmetica (k svojemu možu): “No, poprej si rekel, da šest cmokov ne boš nikdar zonegavil in sedaj jih naenkrat ni več?!” Kmet (vglobljen v časopis): “Kvečjemu v mislih sem jih moral pojesti!” Hiperbola. Ženitni posredovalec: “Gospodično Buckovo vzemite, denar ima, izobražena je in zelo muzikalična. Samo eno malo hibo ima v legi očes!” Popraševalec: “Kaj, malo hibo? Saj tako škili, da jokajoči solze po hrbtu curljaj o.” Navihanka. Gospa Muha: “Moj mož me je pustil voliti med izletom v toplice in novo obleko.” Gospa Radoznala: “In kaj si izvolila?” Gospa Muha: “Izlet v toplice seveda... Potem moram itak imeti novo obleko.” öS > O Sd o cc « X o SÍ m a Zaljubljenost. Gospodična (od prejšnjega dne zaročena, nežno): “Ali me tudi res ljubiš?” Baron: .“Kako Te moreš vprašati; včeraj sem gozdarju naročil, v vsa drevesa mojega gozda vrezati najini imeni!” Odvetnik: “Tako je, e? Ali mislite, * Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499. Posebna razprodaja oblek za moške in dečke ter obuval in klobukov, Odvetnik (goreče): “Ali hočete reči, gospod, da po Vaših mislih g. De Lyre ni mož beseda?” Priča: “Tako je.” Odvetnik: “Tako je, e? Ali mislite, da da se kdaj laže?” Priča: “Tako nekako.” Odvetnik: “Sedaj, gospod, pozor! Ali mislite reči, da mu ne bi verjeli pod prisego?” Priča: “Ne, tega nisem rekel.” Odvetnik: “O. ho! Mislil sem, da Vas ujamem. Potem ne pravite, da mu ne bi verjeli pod prisego?” Priča: “Ne. Nisem ga še slišal govorečega pod prisego.” Krivo razumenje. Letoviščar: Vaš svinjak je pa strašno blizu stanovanja!... To vendar ne more biti zdravo!” Kmet: "I, kaj pa mislite! Še nikdar nisem imel bolnega prešiča!” Obleke vredne $12.00 pro-