GLAS NARODA — • / ___ Osf slovenskih delavcemr Ameriki _- 9mtmš Cl— mft* HihimIh tttfc. IMš * V* Vm* OOUm m WXr N. X, uder Aet al Omctm* «f Marck tri UK. No. 248/=n5tev. 248. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 18, 1942 — PET EK, 18. DECEMBRA, 1942^ VOLUME L. — LETNIK L. ROMMELOVA ARMADA PRESEKANA na DVOJE ANGLEŠKA OSMA ARMADA JE Z NAGLIM VDARCEM V LOKU PREHITEL A. BE2EČO NEMŠKO ARMADO POD FELDMAR5ALOM ROMMELOM TER JO JE PRESEKALA NA DVOJE. — BOMBNIKI UNIČUJEJO PREDNJE I N ZADNJE ČETE, OD VZHODA PA ZADNJI DEL UNIČUJE OSMA ARMADA DARLAN PRAVI, DA BO ODLOŽIL OBLAST PO VOJNI !11 xavemiskega glavnega stana v Severni Afriki je bila , poslana zakasnela vest, da je francoski admiral Darlan (pred nekaj dnevi prvič sprejel reporterje, odkar so zavex-i miki okupirali Severno Afriko. Povedal jim je, da name-. rava po končani vojni stopiti v zasebno življenje, ter da bodo bodoči voditelji Francije izbrani po francoskem ljudstvu samem. "Povedal in poudaril sem že večkrat vrhovnemu poveljniku Eisenhowerju, da dejstvo, da sem vodil Severno in Zapadno Afriko proti osiščo m v vrste zaveznikov, še ne pomeni, da Š8em »pore za kake osebne ambicije," je dejal Darlan. Darlan je sprejel časnikarje v krasni vili, kateri vrtovi gledajo na Sredozemsko morje. Njegovo iz javo>časnikar jem j# podal v francoščini. Medtem, ko je Darlan sprejel časnikarje, je stal ob njegovi strani Robert Murphy, posebni reprezentant predsednika Roosevelta. Obljubljajoč vso kooperacijo z zavezniki in njihovimi cilji, je Darlan izjavil, da je podvzel kot francoski vrhovni komisar v Severni Afriki, sledeče korake: 1. Pomilostil je vse osebe, proti katerim je bilo podvzeto postopanje zaradi njih simpatij z zavezniki. 2. Vrnil je častniške rede GUERILKA MARIJA Moskva. — Ženska guerilska oglednica, katera je poznana samo pod imenom Marija, je omogočila eno najuspešnejših od vseh gfuerilskih operacij, tekom katere je bil uničen daleč za fronto nemški bataljon v 70 minutah. JTest_Q_ izrednem junaštva in siposoibnosti te goeri&e je bilo obdelodanjeno ob priliki njenega odlikovanja z redom rdečega praporja. Nemške izgube so Stele 920 mož, ki eo bili vsi ubiti, dalje je bilo uničenih 24 trukov, 4 tanki in večje etevilo motornih koles. Guerilci fo tudi uničili 400-tonsko zalogo olja. iGueriteka četa, kr je na/padla postojanko, je štela 200 mož, kateri so se ravno pripravljali, da se presele v 150 kilometrov oddaljeni kraj, ko so dobili vest, da se nahaja v večji vaei in v nekaj manjših seliščih ob poti, po kateri so i-meli korakati do svojega cilja, nemška divizija. :• Nemci, ki so bili daleč za fronto, so se počutili docela varne, ker niso slišali nič o kakih gverilskih _ aktivnostih. . Kaj se godi na Hrvaškem? V Lugano, Švica, izhaja v laščini časopis ' socialistične smeri "Libera Stampa", ki je prinesel v svoji številki od 24. septembra članek, is katerega navajamo naslednje: Vesti, ki prihajajo iz Hrvaške, potrjujejo že znana poročila o naraščajočih težkočah Paveliceve vlade, ki s pomočjo nekaj tisočev ustašev gospodari nad narodom, ki šteje skoro 7 milijonov dne. Ljudstvo tudi v najmanj -ni priznalo Paveli-ča in njegovih hlapcev za svojega vodjo in z veliko jasnostjo kaže, da je njihovi' ideologiji nedostopno. V juliju in avgustu se je položaj znatno poslabšal. Videti je, da so resni prvaki hrvaškega naroda, ki ee požrtvovalno in naporno bore za svobodo, uspeli aediniti večji del narodovih sil in organizirati zložen odpor proti ustaški stranki ki si lasti oblast. Z vsemi mogočimi sredstvi je Pavelic dušil odpor naroda in dal dn'e 25. avgusta celo zgrabiti in zapreti poslance Hrvaške Kmečke Stranke. Med njimi so tudi nekateri celo vpisani kot Člani Paveličevega sabora, ter bi bili morali kot taki uživati imuniteto. Toda HrvaŠka Kmečka Stranka je celokupno protestirala proti Pavelicevi notranji politiki. Partizansko delovanje se je začelo širiti, zasedenih je bilo mnogo večjih in manjših krajev v najrazličnejših predelih Hrvaške. O priliki razsula JTagoi&iirije ^p.ostale v srednji HrvaŠki, Dalmaciji, Slavoniji, Bosni in vzdolž celega Jadra« na nekatere skupine, ki se niso udale. Te čete so osnovale središča odpora, ki se krepkdo razvija. Vsi ustaški poskusi, da bi pridobili zase voditelje teh čet, so se izjalovili. Tako je prišlo do tega, da je bil dr. Maček ia konfinacije v Kopirncn odveden v koncentracijsko taborišče. Boj hrvaškega naroda pa se nadaljuje pod najrazličnejšimi okolnostmi in kljub najhujšim težavam Položaj ni niti malo tak kot ga slikajo v Zagrebu, želeč o tem prepričati svetovno mnenje. To ni meščanska vojna, tem več prava narodna vstaja, ki stremi za svobodo in se bori za obstanek naroda. To je gueril-ska vojna, katere^se udeležujejo sem in tja tudi čete redne vojske in v kateri sodelujejo tudi meščani in ostalo prebivalstvo. Nepravilno bi bilo govoriti o fronti in pozicijah — boj ne preneha nikdar, a tudi ni nikjer stalen. Vstaja, ki izbruhne zdaj tu, zdaj, tam se neprestano preliva iz kraja v kraj. a uspehi kljdb temu naraščajo in se pretvarjajo v široko sodelovanje celokupnega naroda z uporom proti trinoštvu. Tipati je da bo razvoj te vstraj-i ne borbe kmalu privedel do velikih presenečenj. Žrtve in" trpljenje hrvaškega naroda so nepopisne. Mnogo krajev in vasi je bilo popoln o- so na dnevnem^redtT in^ne^? zanašajo niti ženam niti otrokom Lakota trka na vrata, a narod se kljub temu brani z željo in voljo do zmage svojih idealov. — JTC. SPREJEM AMERIKANCEV V AFRIKI vsem francoskim oficirjem, ki so bili odpuščeni zaradi njih sodelovanja z zavezniki. 3. Osvobodil je vs»e ujetnike in internirance iz dežel združenih narodov. 4. Podvzel je korake, da se zaustavi preganjanje zidov. 5. Postavil je v akcijo oborožene sile pod poveljstvom gen. Henri Honore Girauda, da se bore na strani zaveznikov. "Francoska Afrika, z njenimi zaveznicami," je dejal Darlan. "mora doprinesti kar največ mogoče v vojaškem pogledu za poraz Nemčije in Italije. To se bo doseglo potom slo-sre vseh državljanv nesrlede na njilj politično, ali versko prepričanje." Orana v Aiiiru navdušeno pozdravljajo ameriške vojake. Mornarica išča 30 patrijotičnih mačk Memphis, Tenn. — Mornarica je objavila razjsrlas, da potrebuje 30 mačk — najraje mačkov — za prostovoljno pri-glašenje pa takojšnjo službo v vežibališki šoli v tem krajn. Kapitan Norman H. Hitchcock, poveljujoči častnik, je pojasnil, da maši luknjajo pošiljke, ki—jih prejemajo morn ari od doma za božične praznike. Mački naj bi we torej mastili z mišmi, —'da bi fantje lahko v ■ miru pospravili "kekse" in J piškote ter druge dobrote, ki jih speče jo skrbne ameriške ženske za fante v volni sili. One ril ska četa še je ustavila kakih osem kilometrov od vasi in oglednica Marija, ki je bila v normalnih Časih tkalka, se je podala na ogled terena. Sla je parkrat v vas, kjer je po izvedela za natančne pozicije Nemcev, ter je tudi dognala natančno Število moštva .v vsaki posamezni hiši. Oboroženi z Marijino točno informacijo, so guerilci porazdelili svoje ljudi v skupine od 20 do 30 mož, ter so olbkolili vas. V pripravnem trenotku so tiho šli v vas z različnih strani, ter spotoma pobili straže in vtprizorili napad na speče Nemce k strojnicami in ročnimi granatami. Nemci so se komaj zavedli, kaj se godi, ko je bil nar>ad končan in po guerilci že odšli, natančno 70 minut potem, ko so naskočili vas. Rtiski guerilci so po konča-1 nem boju pobrali in povezali, svoje ranjence ter nadaljevali svojo pot. Nemci so poslali za njmi svoje izvedne aeroplane, toda jih niso mogli izslediti. Pozneje so Rusi zvedeli, da so Nemci dali divizijskemu po-j veljstvu poročilo, v katerem rekli, da eo bili napadeni po' ITALIJA BO PROGLASILA RIM ZA ODPRTO MESTO Berne, Švica. — Lz zanesljivih rimskih virov se je te dni izvedelo, da se pripravljajo načrti za takojšnjo odstranje-nje vseh vojaških instalacij iz mesta Rima in okolice, nakar bo Rim proglašen, kot odprto mesto. Iniciativa za podvzetje takih korakov je menda prišla iz Vatikana, ki ima po Rimu in v okolici več posestev, kar preprečuje potegnjen je določne črte v pogledu vatikanske poseti za slučaj bombnih napadov na Rim po zaveznikih, ki bi ne hoteli bombardirati vatikanske države. Več vladnih ministrstev si je že vzpostavilo začasne stane zunaj Rima. Druge vladne s luž be ali uradi, bodo storili isto, ako se Rim proglasi za odprto mesto. Dakarski radio je podal vest, ki je bila zabeležena v New Yoricu in katera navaja, da je itaMjanski zunanji minister Ci-ano poslal Hitlerju noto, v kateri pravi, da se boji Italija še večjih bombnih napadov, kar spravlja ljudstvo v razpoloženje. ki je nevarno osiščnemn vojnemu naporu. Hitler je Cia-Uji odgovoril, da bo Nemčija pomagala Italiji s tem. da bo . kmalu priredila težke bomibne napade na Anglijo. SLOVENSKI PRIMORCI | V SEVERNI AFRIKI J. L C. poroča: — V našem izvodu z dne 28. novembra smo poročali, da je 2,000 Slovencev iz Primorja vstopilo v Middle Eastu v jugoslovansko vojsko. V današnjem PM se nahaja kratko poročilo, is katerega je razvidno, da ee je ta jugoslovanska ediuica že udeležila bojev v Severni Afriki. " Poročilo pravi; —, Britanski minister za Zadeve Srednjega Vzhoda se je vSeraj (15. dec.)' povrnil v London in izjavil časnikarjem: 4 "V Srednjem Vzhodu imamo pravo vojsko zedinjenih narodov. Tam se nahajajo čete United Kingdoma, čete iz kolonij, naraščajoče množine a-ameriških vojakov, posebno zračnih oddelkov, čete iz Indije, Avstralije, Nove Zelandije hi Južne Afrike, kakor tudi od-I delM borbenih Francozov, Grkov, Jugoslovanov, Čehov in drugih." Enajst zavezniških držav se je zavezalo kaznovati preganjalce iidov Washington. — Enajst zavezniških držav in francoski narodni odbor, je obsodilo zve parašutnikih, katere so Rusi po boju spet odpeljali s transportnimi letali. Priznali so iz-gribo 920 mož. Dejali so tudi, da so biK obstreljevani s topovi. Partizani so imeli s seboj le ročne granate, puške in stroj nioe. rinsko politiko masnega pobijanja Židov. Tozadevno je bil narejen tudi sklep, da se krivce kaznuje. Izjavo je podpisalo in odobrilo enajst dežel, med katerimi je tudi Jugoslavija o-ziroma njena zamejska vladat Pričakuje se, da bodo prav vse zavezniške držafe podpirale t*| izjavo, . J ________ SA NEKAJ VI« KOT 2 na dan dobivate... C 'GLAS NARODA" | PO POŠTI NARAVNOST NA DOM fliiiwil mb*, —Adtf im ptwlfciM ClTAJTE, KAR VAS ZANIKA ___ ftta cr ulova sa dan, ko Hud mraz v New Yorku Nenadoma je v New Yorku in po njegovi okolici zavladal hud mraz in živo srebro je kazalo 9 stop. ob 7 zjutraj. Nato je mraz pričel ponehavati, tako da je bilo ofl> popoL že 25 stopanj. Ponoči pa je zapadel sneg. Francosko brodovje bodo dobili savesniki Kot naznanja zavezniški glavni stan v Afriki, je admiral Jean Darlan včeraj izjavil, da se bo močno francosko brodovje v Dakarju, Aleksandriji in v drugih afriških pristaniščih pridružilo zavezniškemu brodovju in se bo borilo proti os!$IL NEMCI IZGUBILI j MNOGO TANKOV I Ruski glavni stan poroča, da je bilo cft> železnici, ki pelje v Kotelnikov, ubitih 1235 Nemcev in razbitih 12 tankov. Rusi | so tudi dosegli velike uspehe ; na osrednji fronti ter utrdili svoje postojanke v Donovem i kolenu. ; Najhujši boji so bili jugoza-padno od Stalingrada, kjer so Rusi odbili vse nemške napade. Pri Rževu so zavzeli pet i utrjenih vasi. Rusko poročilo pravi, da je i bila nemška 14. motorizirana divizija, ki je prvotno štela 20 tisoč mož, uničena. Severozaipadno od Stalingrada je nem£ka 20. divizija ljuto nwpadte, da bi se izrekla 12 zagate, pa se ji ni posrečilo. Tudi v Stalingradu Be boji nadaljujejo. En del angleške osme armade je včeraj naglo vda-' ril proti jugu, nato pa ee obrnil proti »everu ter pri Wadi Maitratinu, kakih 65 milj zapadno od E1 Agheile prestregel bežeče Nemce. Dognano je, da -se nahajata v angleških rokah ena oklopna divizija in motorizirana infaaiterijska divizija. zadnja poročila, je dospel prvi del Rommelove armade že 120 milj zapadno od E1 Agheile. Neuradno poročilo pravi, da je A!ogležem padlo v roke še zadnjih 80 do 100 Ro mine lovih tankov in okoli 9000 najboljših vojakov, ki so branili umik. Oeneral Montgomery je že pred več časom pričel s svojim ' obkoljevanjem in Rommel se je najbrže zaradi tega naglo in brez boja umaknil ias El Agheile, pa pri vsem tem se prepozno, da bi mogel preprečiti, da armada ne bi-bfla presekana. Bivši župan v Milwaukee pogrešan na morju "Washington, 16. dec. — Poročnik Carl F. iZeidler, 34 let stari bivši milwauski župan, je bil za eno s svojo posadko, ki je bila izgdbljena na morju, proglašen za mrtvega. Zeidler je bil poveljujoči poročnik ladijskega topiričar-pkega oddelka na trgovski ladjii amerlSke mornarice. Ta ladja je bila torpedirana nekje v Severnem Atlantiku sredi meseca novembra. Stavka razvaievalcev časopisov v N. Y. končana Stavka razvažaleev časopisov v New. Torku, ki je trajala tri dni, je končana, ker so se delavci pokorili ukazu War Labor Boarda, da se vrnejo na delo ter da se spor zravna brez zastoja dela. Nemci so se z vso silo skušali prebiti skozi angleški obroč, toda ,pri tem so imeli le še tem večje izgribe. Nemci pa še vedno vstrajajo in se bore. Berlinski radio je sporočil, da se feldmarsal Rommel 4'sedaj nahaja nekje druge in ima drug po^el,' * ne pove pa, kje in kaj dela. Armada, ki je presekala nemško armado, je bila poteb-} no izvežbama za naglo prodira- j nje po puščavi. Obrnila se je več milj od obrežja proti ju-gu, prehodila minska polja, nate pa se je obrnilaSproti se- vert. Nemškim zadnjim četam se ni posebno * mudilo; njihova naloga je bila Angleže zdrže vati čim dalje mo&oče, da se more glavna armada v redu u-mikati. V tem pa so Angleži Nemce prehiteli in presenetili. Pa tudi zapadni del, ki beži v Tripolitanijo, inaa velike tež-koče. Vojaki, tanki, trnki in drugo orožje se gnete po cesti, ameriški bombnika pa sipljejo med množico smrt in razdejanj e. Bombniki so posebno bombardirali okoli Nofilije, okoli 90 milj od El Agheile in med Nemci je nastala velikanska zmešnjava. Tekom včeffcj&njega dne so ameriški aeroplani med drugim obiskali tudi Tamet, 3 5 milj zapidno od Sirte in Castel Benito blizu Tripolisa. . , ' ' • ' 'i. 'Iv•_:* iiL.'f Angleški vojaški krogi pravi jo, da je to največji poraz od leta 1918, kar jih je še doživela nemška armada. Kot pravijo -r;LAS NARODA" — Nm Ymk' FRIDAY, DECEMBER 18,1942 V8TAN0VLJEN L. 1893 66 GLAS NAKOPA" '»omji or tu pmipii» Owned and Publlalu-4 by Slovenle PuMlsM^ 'iiqm^ny, (A Corporation* PwwUent^ J*!« Joseph Lapuha. gee. PUee of ImihIh^s fit UH £0t}l0ntigB-SB& Jiddrewia of above officers: 21« W»ST lfth 8TRFBT, NEW YORK. N. T. £ 4&h Year "*u*d enbarrlptlop Tefrly f& every dV except Saturdays, 8pnd*yt and Holidays. Advertisement on Agreement Za c. lo Ms velJa Ust a* Aauwtfcn in Kapado JPt^-j aa pal lata sa Sew lata »14». - «a New Tork a* celo leto |7.—; ta pol leta J3.C0, Za tDoaematTO aa celo leto $7.—; aa pol leta $3.60. j " : ... ; "Olaa Naroda" Uhaja vaakl dap tzriemftl aohot , nadel) in pra*nlkor. "GLAS NARODA" M Telephone: 18th STREET. fHelgfls S—1242 M_ NEW YORK, N. I Prireditev slovenske sole Koncem meseca julija letos Biiio sklicali prvi sestanek z na-1 menam, da se organizira slo-j vensko uro za preostali ČPS eolskih počitnie. Idejo o tem je sprožil Mr. L. Zakrajšek na soji Združenih slovenskih društev v New Yorku in sicer z namenom, da v teh resnih vojnih časih, ko je stopila nenadno naSa prvotna domovina Jugoslavija, odnosno Slovenija, na svetovno poZorišče spričo groeot, s katerimi hočejo naei-fašieti uničiti naš ilarod in pa še bolj spričo odpora, ki ga naše pogumno ljudstvo vodi proti nedeljo, 20. decembre, in pa za punčke, katere bodemc enkrat po Novem letu oblekli v narodne no&iee, katere bodo po mož) nosti ukrojile naše učenke. Jugoslovanski Center, odnos no minister Snoj, je daroval soli potrebne table, in pred ne-dolgo lepo število pove izdaje slovenskih narodnih pesmi, katere je iadala Sle*. Ženska Zveza. dalje «o nam pri Centru mi-meografirali vse, kar smo sproti potrebovali za šolo, kot pesmi, vaje^m stično. - Pri tem-de-lu je posebno veliko pomagala Miss Sylvia Kraje, ki je rade- IIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHttlllllllllllllllllHIllll JKKK1 ILOPRIVŠEK in aJegM •rke«ter na plo&ah Terezlnka PgUi , ' Na piafiine»p—caižak St». M 17* In DUQUESNE UNIVERSITY TAMitURICA — tt*. M 571 Za tos. cenik ln cene ploiC ae obrnila na: JOHN MAJttlCH Inc. 4C3 Wmm 42nd Street. New York NAČRTI ZA MIE Mednarodna Skupščina, katere se udeležuje 19 narodov. "The Outpost", lL?t, ki ga izdajajo Amerikanci v Angliji^ it rnčn v svoji.,številki za november naslednji članek o na-• i lih za bodoči mir. . londonski medzavezniški abor, ki se redno sestaja »daj že \ »"• nego leto dnj, je postal zfoirali&če prvakov poglavitnih ze-iinjenifc narodov za "neovirane razgovore in pomenke'*. Tn iriv za nekakšno neuradno usta novo, ki je neovirana od vladne nadzorstva in ne zasleduje nobenih posebnih političnih ciljev. ;■ . ........... -■--... r^rT-i Sftstanki sp privatni, talko da se morejo dani raagovar-aii med seboj brez zadržkov. Begunci s kontinenia se ne boje, ln bi mogla Gestaipo zlorabljati njihove izjav© v Škodo njiho-v!'.! rodbin ali prijateljev, živečih v zasedenih ozemljih. Vsaka država ima pravico do deset članskih mest, katera -o razdeljena po možnosti med najrazličnejše sloje narodnega življenja: parlament, vojska, verske ustanove, pravo vzgoja, umetnost, znanosti, trgovina m industrija, poljedelstvo, delavske organizacije, časopisje itd. Tako se je zbrala družba mož in žen zares visokih zmožnpsti. Predsednik je Viscount Cecil, dočim £0 podpredsednik gg. Jan Masaryk (češki minister ?unanje zadeve), profesor-Sene Cassin (komisar pravoslov-ja in vzgoje borbenih Franco^o?), Avgust Zaleski (načelnik milnega urada poljske republike) in M. Simopulos (grški potil uik v Londonu). \ Komisija strokovnjakov. ■ Devetnajst »edinjenih narodov je zastopanih v tem ribo-ru, med nji«i tudi Aibesinija. . v Konstruktivno delo te skupščine izvršujejo ponajveČ komi strokovnjakov, ki se sestajajo v svrho proučevanja popolnih problemov in potem svoje zaključke objavljajo celotni bkupščini. Prva komisija ima jako širok delokrog. Proučuje sredstva in mognoit podpore ljudstev živečih v zasedenih ozemljih, ob-veSčevanje, propagande na radiu, svarila naslovljena sovražnikom itd. Že v mesecu januarju je celotna skupščina na pod-agi predloga te komisija enoglasno pooblastila Lorda Cecila, J a naslovi britanski in vsem drugim zavezniškim vladam pismo, v katerem je priporočila, da se Grčiji izjemoma dovoli rjropust dobave živil skozi blokade svojim sovražnikom, poda naši mladini nekoliko znanja o- zgodovini in jeziku paŠega slovenskega naroda, iz katerega izhajajo njihovi stariši, Neka j tednov pozneje smo se nekake organizirali v toliko, da se je res pričelo s poukom. Sama od sebe ge je priponudi-la, da nam pomaga pri stvari, ga. Ana Furlan, kateri sta ae pozneje pridružila še njen sin Aljoša in hčerka Staša. Ni bilo dolgo, ko je prišla, da pomaga s stvarjo tudi Miss Breda K:o dejala-, da je pripravljena pomagati pri krojenju narodnih nož dekletom, ki bi si hotele same iste sešiti. Na ta način smo v resnici imeli vso pomoč v po-arledu instrukcije in, menim, da gre vsem omenjenim iskrena volje natipkala stencile za raz množitev pesmi, itd. Kfnjiige smo dobili tadi od družine Kuss iz Ricfcgefield Park, N. J. in Mt. Vavp^itič anm je dal tudi nekaj knjig ter zemljevide, ki nam zelo dobro služijo.' Mr. Šeme iz Clevelan-da nam je takoj bil pri volji pomagati s tem, d^. nam je poslal število uglašenih pesmi za mladino, katerih je precej uglasbil on sam. Teh bodemo porabili več na spomlad, ko bodo nafši dolarji pirdali zares dobro prireditev ob zaključitvi šole ali prej. - • Slovenski dom v Brooklynu nam je dat na raapolago- prostor za učenje in je razumijivo, J da je v teem pogledu stvari veli-' ko pomaaral. ravnotakio. se imamo zahvaliti listu "Glas Naroda" za vsestransko kooperacijo. Posebno bodete še prijetno presenečeni, ko bodete v nedeljo na prireditvi naših mladih dobili v roke program, katere-sra nam jp prav pr- božično prikrojil Mr. J. Lupša, od "Glas Naroda." tfnednik Mr. Hude na pomaga z učencem petja tako, -da moramo reči, da nam je o«obi© pri li^tu aelo naklonjeno, kar xa šolo, ki v«»čkrat rabi pro«tor v listo, veliko pomeni. •Preden zaključim t*> obrisno poročilo o naši slovenski šoli, naj vas \*e prijatelje naSe šole v imenu natših učencev in učenk prav lepo in vljudno povabim, da pridete v nedeljo, 20. decembra ob 5. uri popoldtte v Slo venski dom v Brocklynu, da prisostvujete Btcžičniči naših mladih Šolarjev. S seboj pripeljite vsi oni, ki imate male otroke, svojo mladež, da bo deležna Miklavževih daril in da se bo v družbi naših učeno-v in učenk razveselila in zabavala. Šola bo podala leip in zanimiv program s petjem, deklamaci-jami. šaljivim prizorom, umetnim plesom, itd. Videli bodete T>ri drln spretnega risanja IVnaH Orehka, €qa še druge zanimive točke, "predvsem pa "božični večer doma,"( kaT je sestavila skupaj Miss Breda Krek, ki bo z otroci tudi sama nastopila. . Na svidenje v ned ljo! Anna P. Krasna. P. S. — Ne pozabite stariši, poslati v soboto svojcih otrok v šolo zgodaj, da bodemo. imeli IZJAVA ELMER DA VISA O JUGOSLAVIJI. (JIC.) — Ravnatelj OWI Elmer Davis, j* iagavil včeftg na časniški konferenci v odgovor na neko vprašanje glede jugoslovanskega generala Miha> lovičfi, naslednje: "Imamo dtivo^j razlogov, da zaupamo v to, da je general Mi-hajlavič na naši strani. On se nahaja v zelo težki situaciji, toda ostal bo tudi še nadalje na naši strani. " Jugoslovanska vlada, kakor tudi naša lastna vlada, imata do njega popolno zaupanje," RAZGLEDNIH Piie Asoa Krasna.. ITALIJANSKE TEŽAVI! NA BALKANU. (JIC.) — Albanski gnerilci postajajo čedalje bolj predrzni. IMavili so pet laških transport nih avtomobilov, ki so prevažali vojaštvo, ubili pet častnikov jn zaplenili nfes material. Laškim vojakom so povedali, da so storili to v znak maščevanja zaradi usmrtitve treh Albancev. Naročili eo jim, naj sporoče italijanskemu poveljniku Giacominiju, da bodo nadaljevali »voj boj, dc fder Italijani ne izpraznijo Albanijo. Včeraj sem zapisala, da hočem reči katero glede kočljive zadeve slovea&kih ali jugoslovanskih mej,; toda predvsem slovenskiht ker te se očividno zde največja nadloga vsem, ki ee 'bedo morali enkrat ie razi t i odkrito in braz zavijanj glede tega, če ima slovenski narod pravico, da živi v dbčestvu o-stalih evropskih narodov. To je raizUmljivo, a nerazumljivo se zdi marsikomu iz^ med nas, zakaj naj bi mi sami igrali vlogo potrpežljivega Janezka v zadevi pravičnih in naravnih zaJrtev našega ljudstva. Vemo, da je bilo baš te dni zagotovljeno Albaniji, da bo postala samostojna po tej vojni — mi-smo, kulturna in drugače; na precej višji stopnji od Albancev, a vzlic temo še nimamo nobenega tozadevnega zagotovila, narobe, v Clevelandu me je ta in oni vprašal, če je res, da se smatra celo v raznih vladnih in stičnih najvišjih mestih. da so zgledi za Slovenijo slabi. i Da so slabi vidimo pač lahko sami, ako imamo kaj politične pameti, recimo, ali pa, če enostavno opazujemo, kam sapa vleče. Kaj se govori v višjih vladnih kroarih je pa menda le , bolj redkim ljudem znano in so ' razne govorice bržkone vojne | sorte, to se pravi, prikrojene ugibajočim mislim ljudstva, ki jih potem med seboj motaiin : razteza na vse kraie. Nesmiccl-no je misliti, da bi bil recimo Kitajska obzirnost Washington. — Predsednik Roosevelt je poslal generaliei-mu Chiang Kaišekn rokopisno pismo, v katerem je napravil • eno napako v besedi "genera-llissimo" in sicer je napisal v • to besedo dve črki "1", namesto ene. . no delo. . Gospa Fnrlan si je st^ar še posebno vzela k srcu, ker je nčiteljiea po pcklicu in ji je mnogo na tem, da bi otroke zares kaj koristnega naučila, kajti po vojni bodemo uvideli, da bo znanje našega jezika lahko marsikate-emu našem« mlademu človeku v korist, ko bo treba sposobnih moči. «a preured-pveta, ki bo ves raztrgan od te vojne morije. Torej ^stvar, ki se je začela s skromnim namenom, ee je konč no razvila v pravo sobotno šolo v katero &o vstopali učenci in učenke z veseljem in zanimanjem in so tudi pri stvari do-zdaj prav lepo vzdržali, zakar gre priznanje njim samim in pa Narišem, ki ao jih v to vzpod btrali. • • Naši ljudje se zavedajo, da je treba za vsako stvar nekaj sredstev in tako gmo kmalu pri eeli dobivati darove za šolo. Trne^a naših darovalcev sproti priobčimo, kadar kaj pišemo o 9o|i, denaria pa doaedaj 5e nismo porabili v nobeno dru^ro svrho. kot za najpotrebnejše stvari, ki »mo jih rabili za našo ^ožičnico patera se bo vršila v rjropust dobave živil skoai blokade Druga kmisija se bavi s sodišči za vojne zlačince. Dr. de Baer, načelnik belgijskih sodišč na Angleškem, je načelnik te -otnisijg,, — Tretja in četrta komisija, katerih predmet je bila varnosl proti vojm v bodočnosti ter socialna in ekonomična rekonstrukcija sta ce zedinili v eno samo komisijo, ki pa ima različne podkomisije. Podkomisija A proučuje kolektivno varnost -—načelnik je «ir Jlalph "Wedgwood, bivši generalni ravnatelj " London and Northeastern Railway . . Podkomisija B se bavi z mednarodno organizacijo v bodočnosti. Njen načelnik je, Hen ry ftellins, bivši pravni avetfiik belgijske vlade in predsednik mednarodne federaeije zveze t-a rodov. Večina članov je juristov, bivših uradnikov Z'veae Narodov, ki izvrstno poznajo probleme mednarodnega sodelovanja. Gospodarski izvedenci in finančni strokovnjaki aetAv-Ijajo podkomisije C, katere predmet je gospodarstvo in finance v povojnem svetu. Dr. Be yen, Holandec in bivši ravnatelj banke mednarodnih /plačil, je na čelu te komisije Načelnik komisije št. 5 je dr. Gilbert M)urray, ki se bavi z važnostjo vzgoje, vere, znanosti in poduka v povojni rekonstrukciji. M Te komisije so v preteklem letu raačistile mnogo začetnih ležkoč, a celotna skupščina, ki se sestane vsak mesec enkrat, je razpravljala o splošnih vprašanjih kakor na primer: "Sedanji položaj v zasedenih ozemljih" "Tretja točka Atlantskega Carterja" "Vloga malih držav v povojnem svetn'1 (razr pravo je vodil predsednik Beneš)— "Umetnost natančnejših izjav o mirovnih ciljih zedinjenEh narodov" (razpravo je vodil P. H. Lyon) — "Sedanjost in bodočnost I. L. O."' Komisije zaono letos oddajati svoja poročila. Ako bo celotni tfbor odobril, bodo poslana vladam z e dm j enih narodov, da jih prouce. Na ta način se razvija nekaWmo jbiranje skupnih idej o najvažnejših predmetih, katere morajo že zdaj začeti proučevati glavni zavezniški narodi, da bodo čimbolj e pri-pravljeiu za delo mira, kadaj b o vojna končana- A L t VJiST« ? Ko kupujete Vojne Hranilne Bonde si prihranjate denar—ga NK darujetel V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" m vldjafeoe sledeie slovenske pesmi: l- Po4ok»ic» —r meSki zbor t b*rl- tou Bamoepevom X. Pozdrav — mofitd »bor * l*hk»--tj»C — raoijtl zbor 4. Otroki tvoo — metenl *bor C- Ponladiuka —r maftani »bor, z bariton samospevom 6. Lira 1. — za solo speve, moSki In mtlaal »bor 7. Lira II. — t« mefianl zbor 8. Altantehl odmevi — »a molki in ženski »bor, t bariton na-moepevom 5. Kan tata iz »saima lt« —noiki »bor , t 19. So€i — za samospeve, meSani »bor in spr«a»ii6vanJeDi glasovlra _ 11. FsaJrs 29 — m. samospeve, mešani »bor in spremljevanje glasovi r a ali orgel CENA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne pesni z* noske in mešane zbore, katere je oglas-bil In v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLM AR, organist In pevovodja pri »v. Vida, Cleveland. Ohio, 1923. NaroČite to zbirko pri: : ' KNJIGARNI SLOVENIC PDBL u COMPANY •If W. f^tti 8L New Tork i v»e pri rokah za končne vaje. Kot sem že omenila prej, bodo imeli "lunch" v šoli, da bodemo taiko lahko parkrat ponovili vse točkie. To je zelo važno in prosim, da upoštevate na prireditvi borno ianeli mar-sikake«sra odličnega gt»ta in potrebno je, da se dobro odreSemo T>osebno S?, ker raefleda da je na sa šola že pov«Mj«ia za na<«f<«n na neko jmroalovandčo Ureditev. o čemer bomo poročali več pozneje. PROMETNO VPRAŠANJE V ZASEDENI EVROPI. (JIC.) — Kakor znano, 50 železnice in druga prometna «red stva glarvni predmet napadov jugoslovanskih upornikov in najeešče žrtev sabotaže. V zve zi 6 tem je naslednje rasanotri-vajje londonske radio oddaje v 6: in za lom smo prišli v to deželo. Bo vseh Združenih državah imajo Šole za pouk angleščine in-tako tudi New York, ki jih ima najmanj sto. Vsa ^jasnk la glede pouka *v angleščini je mogoče dobiti pri WTPA Educational Service Center, 239 E. 11 tb Bt., New York, City ali-telefon G-Ranl=iwy 7—1966. ZA ZAMORSKE OTROKE. • Družba sv. Petra Klaverja, ki vodi mia>jone med zamorci v Afriki, se priporoča za Božič, da bi k^j daroval za afriške naasijone. " Vsak dar s hvaležnost jo sprej me: The "Sodality of Št. Peter C&aver for the African Missions 9624, W. Pine Blvd. St. Louis, Mo. f predsednik aH pa kdo drug na odgovornih mestih tako nespameten da bt blekndl v avet Stekaj o nameravani usodi vencw ali pa kakega druge#t naroda «redaj, ko je še vso skat-paj na tehtnici, ter se še ne v** kako se bodo stvari zaaukale v notranjosti raznih dežel samih. Na raene govorico se ne moremo ozirati, so pa dejstva; ki nam lahko služijo za temelj naših različnih mnenj in to podlagi izkušenj, obljub in re zultatov zadnje vojne, v kar labko vfcljučhno 14 točk, ter-saj?ko m rapalsko pogodbo in tako naprej. Vsi vemo, da Atlantska izia va, ki je bila todi priobooiia na mestu uredirtSkega članka v "special deliver^'? izdaji ©IBs Naroda, daje vsem narodom up, da bodo, če zinaga^o vex-niki, uživali demokratični enakost in pravice. Vemo tudi, da med te narode spada nft<& Dravska banovina, ampak Dravska banovin:-ni cela Slovenija, kar nam .je tudi dobro znano in znano j^ to še marsikomu druraemn. ''^.i «*e pač nismo sami prodali Lahom in avstrijskim Nemcem Paktično torej bi se v legalnem in diplomatskem jezika razumelo, da ctoljoiba, katero so dali ®ave®niki, (izvzemši Bud ijo) Jugoslaviji glede njene obnovitve, vključuje le DravK::<> banovino. Ofetala Slovenija nima nobenih garancij in ker nima nobenih zagotovil postane lahko zopet žoga s katero se more igrat-i naša kot tuja diplomacija. (Z Dravsko banovino mislim oni del Slovenije, ki ie bila pod Jiigoslavijo.) j Namwr, da ne smemo govoriti o mejah, se lahko tolmači na raizlične načine, zakaj nas zanimajo predvsem naše slovenske meje, ne one Drav^ce banovine. Naše - na Kongr*- -u sprejete resolucije ne določajo v resnici v tem pogledu ni-\ ker ne govore nič določnega s « stališča nacionalnih moj. V torn pogledu torej zadoščajo žel«, da se kongres ogne direktni izjavi glede naših mej — naravno torej, se je moralo skriti tiste meje, ki jih je prinesel Gla# Naroda na Kongres. Gole besede, ki niso podprte z za^r-tanimi dejstvi, nimajo nikV-r veljave. In v tem se docela strinjam s so-pešbomikom sa referat it. 2, Frank Zaitzom, ki je dejal, da osi v resolu?* * sploh nima nobene vere. Atlantska isjava sama nima v resnici tolike veljave, kot «ye na splošno domneva in to mnenje je bilo Se izraženo po Avtoritetah, vemo pa tudi sami, kot ameriški državljani, da vsak osnutek pogoefib ali dogovora, ki naj postane končnove-1 javen in zakonit, mora biti sprejet in odobren po senatu In kongTesn Zdr. držav. Atlantski čarter pa je samo dogovor med dvema državnikoma in bo lahko izvajan le, če bosta ta dva državnika imela -na svoji strani legislaturno večino. •Če torej vše te in slične motnosti in negotovosti dobro pregledamo in preučimo dozna-mo. da smo Primorci, Korošci in Prekmtrroi, kot bratje Hr -vatje še vedno podkapom. {Nadaljevanje prihodnjič.) SIMFONIČNI KONCERTI. Župan mesta New Yorku, La Guardia bo z WPA orkestrom priredil štiri popoldanske koncerte, čijih namen je prodajati vome bende in znamke. "« V nedeljo 20. deoemfcra bo-fta na koncertu, ki se prične ob J5.45 popoldne, izvajani skladbi Tb-ahmsoV Violin d3ofloerto in ČaTVovskijeva 6. simfonija. Vsi koncerti bodo v Carnegie Hall, 87. fdiaftin 7. Avenue. Studenec Blagoslovu! M0 SVCTIH MA4 LETNO, xa iiv« »n mrtva i'«n« Main« Zv«*e. Čt«narlna aa vHko osebo živo ali umrlo Sc. (Nikdar ni p«tr«ba o&novitl.) -Up4iite Vaje sinov« vojak«. - - - i DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA. .w n afrikanake mi»iJone Department Q 3C24 W. Pine Blvd., ~ M. t-oui«. Mc, i, F ji i »BB Kongrea je za nami. m. "GLAS NARODA" — New Y«fc FRIDAY, DECEMBER 18,1942 S. STAG1CH & SON COAL CO. OFFICE * YAftPt fl Ifcrm Ave«* LITTLE FALLS. NEW YORK Office Phone 32 — Be«. 21 F 23 ■m*ni i nui ■ i IR u u umi i UIU r NEW ANN STREET MARKET FRANK PETKOVSEK PROGRESSIVE FOpD STORE Groceries and Heats an So. Am Street LITTLE FALLS, NEW YORK Pho«*e MS MRS. JENNIE ESTENICH Restaurant in Gostilna — Dobra postrežba 409 Smith Am Street LITTLE FALLS. NSW YORK Pbooe 993 J OSREDKAR BROS. TEXACO GAS STATION South Ann Stmt * M1M Stmt LITTLE FALLS, KSW YORK -r- KEMPF'S MUSIC STORE 608 Eut Main Street LITTLE FALLS New York * Ptoaie W ' ** KEARDON'S WALL PAPER & PAINT STORE SS3 But Main Street LITTLE FALLS. NEW YOBS . Pbooe 906 M MORRIS CLAUSE FUJUUTUAS 6» R. Maia Street UTTU FAILS, MEW YORK PfeMW 355 W FRANK GREGORKA photo rmrnsBR II OaMbi Stmt LITTLE FALLS, NEW YORK ----—- —— FRANK MASLE Zastopnik "Glasa Naroda" 39 (Humb* Street LITTLE PALLS THE DRESHER FURNITURE CO. The Store Where Good Furniture Cost Less 41 W. Main Street ' i !*> ii •• ' ' LITTLE FALLS, NEW YORK o* I Pbooe 33ft . - -_____9 N AST i m fr^- : ; ~ AM; HARDWARE * SPORTING GOODS LITTLE FALLS T • » # • New York v .. .. . .J . m k » ^ i BRADLEY'S SHEET MEtAL WORKS -1 - ! . . ..A All Kinds of Sheet Metal Work 196-199 W. Maia Street - ■ ' - - r ■ ' v • LITTLE FALLS, NEW YORK PtMM 825 J STANDARD PLUMBING CO. ..i*,: j** I - - HEATING and PLUMBING | 55ft E. Mahi Street LITTLE FALLS. NEW YOBS Pbooe 479 J ■ H. J. Du BOIS JEWELER and GIFT SHOP . " v/i . ' 593 Maia Stmt LITTLE FALLS, NEW YORK , Pbooe £32 R WILLCOX WATTS & CO. INSURANCE ft REAL ESTATE . ^ 16-18 Waat Main Stmt *----- „ . LITTLE FALLS, NEW YORK Pbooe 119 J Izrezite te oglase in jih spravite, du jih boete za bodoče imeli pri rokah. t Kratka Dnevna Zgodba » « IL.fr. r A LUWtir,R t t JtVIF^ ' LITTLE FALLS LUMBER COMPANY T m * n ij Retail Lumber and Bldg, Supplies 5 J-W A.v- KV ' LITTLE FALLS, NEW YORK Phflne.769 r«' •* • " ™ '■ " SMALLEN' S 634 E. Main Street LITTLE FALLS New York v ^ v V- Pbone 528 ED. GREGORKA PHOTOGRAPHER iii'j js SC--V« 553 Maia Stmt -f.T Ai.'«. :-. V .Vi-ioa, LITTLE FALLS, NSW YORK ^ ____ Fh»a 659 > ' —t i,i ^ »ii.ii if F. BINS^IJT: , M ^ - - k«««1 Božič med topovi«««« kotu bo&fcae jaslice, a teh ni hotel vzeti iz ujih pnoetera. Samo za božično drevesce fti je vzel, -Kft stranskem -oltarju jfe ;e odprt, je itetk vedel, eaj se pokror ie zdav-| naj ni dal več zaklepati. i Simon je začel s 9W>jo najljubšo božično pesmijo. Škripajoči harmonij je le s teftavo izražal plamteči izliv napeva, ki so mu ga Simonove izurjene roke skuiale »vabiti. M6ve ta noč,'blažena noč . . V naj1 hujži e tiski je ječalo čtovefttve. Kakor že tolikokrat v zgodovini, je epet stopila tista eveta ura v ospredje in človeštvo je ležalo pred Stvarnikom v prahu ih je koprneče pričakovale dobrote Vsemogočnega. Žival je svojoltačaet* glavo dvignila kviSkn fzeaamrajenib tal. Zem Ija je letala tu vsa raagrebena in razdrta, !« njenih vriwv ljn-j bežni so grmeli topovi bratov-j eke nesloge in njih hrumenje seje razlegalo v zvoke angelske noči. . I Simon je m igral drage wane božične /pesmi in slednjič so mn izpod prstov začeli" vreti glasovi njegove duBeii Ubožni vaški harmonij se Trni je nenadoma spremenil v mogočne velemestne tomgle. V duhu je stepal s harfo pred narodi kalcer David in je razqetil žarjavieo v njih srcih za -sprejem Gospoda. . ! Pošast vojske bo x>remaganaT tpa ne z napadi .in ubijanjem, ! marveč z ognjem vero, • povzdi-: govanjem duha k Bogu." Na miRyme dtii se gnete z njim vred proti nasipom večnosti. V sijaju te biserne noči buči nad' vsem, kar je na zsteljl, j amaga Veefvečnega. Njegova ' pot je s palmovimi vejicami po tresena. On stopa nizdol v abo-Stvo ljudi, v mridote hlevov. To da svet je zavrgel Boga, a njegovo kraljestvo bo navzlic v«e-imra rastlo kakor sadno drevo in trta. ■*• .....> ; ' Simon je zaprl harmonij ha je stepal po aakih hreečečih stopnicah navzdol. Vrata eerle-vioe a o bila odprta. Ali* je veter butnil vanje t Nenadio^na v nejasni, plapolajoči svetlobi •več zagledal" franoosko puško z nasajenim bajonet«rn7 kf je slonela na klopi in ftančoska čelada je ležala poleg njegove. (Nadafljevanje na l str.). moči in vanstva. Zdaj pa že več mesecev-ni imel prilike, da bi se bil v valovanju glasov raa-ra&al in se dvigal in da bi bil1 svojo dutBo apravil v ravnotez-;. je. To mn je bilo najbolj brid-i ko pomanjkanje. . So vselej ga je bila -oenkvi-ca na njegovem pohodu kncig, straž vabila, noooj pa se ni mogel več ^aperstavljati uličnemu vabilu, ki mu je po njem telo kar drhtelo. . Simon je spet čofotal po jarkih, wdaj pa zdaj se je pogrez-nil v ilovico in njegcfvi Skor-nji so se emokaje vlekli iz nje. Tu zunaj je bilo to noč precej nevarno fn razgibano. NemSkoJ težko topništvo je brundalo iz, nove, odlično zakrite pcfefcojan-ke in bljuvalo v nasprotnikove ! vrste svoj ogenj. Francozi ie! niso bili utegnili dognati kraje; baterije in1 so tipali s svojimi lahkimi tow*xvi sa nje — zdaj tu, adaj tam po bojite«. Neki strelski jarek se je vlekel počez skozi smrekov gozdič; tik roba so ležala pravkar posekana drevesa. Simon si je iabral pripravno smrečico. Ob J strani mu je visel zarvojček sa-, rrčh okraskov za na božično, drevesce: svečke, kroglice, zlate niti. Krištof, njegov do smr ti vdani sluga, mu je bil vse to prfekrbel iz dve uri oddaljene vasi. kamor «e je bil peljal s ko-le^-mri. Tudi velik ključ — saj je bil Krištof ključavničar po poklicu — mu je bil po Simonovem opisu naredil zanj iz debe-j lega žk>Ija. . Zabodeni in brez besed so ob-' stali stražni vojaki, ko so na čarobno besedo gesla spustili svojega poročnika mimo. Ta je z dreveščkom na rami odločno korakal dajje v deželo od nikogar. \ •• Simon se je. napotil navkre-j ber na grič. Ali ni na oni stra-l ni opazil modrosive postave s' čelado na glavi? A kaj bi se zdaj menil za to! vPrevidno je vaknil vitrih v ključavnico in ee je ravnal natančno po Krištof o vi navodilih brado "fcljuča" je okrnil na^ vzgor ,por!nil je e enim palcem kljnč, kolikor je mogel kvišku in je obrnil. A brada je zdrsnila mimo zapaha. V drngo le poskusil — uspeh je bil »ti. Pri tretiem poslrwu pa je knel srečo, ključavnica je ffcrtnila. vrata so se odprla. Votlo ®o Od (mevale njegove trde stopinje ipo praznem prostoru. Snel si je čelado z glave in jo položil na klop pri vratih« Kako «e je prebudilo na tisoče spominov v njem! Tako ži-vfo, da bi ga prijel, je v duhu zaplaval minuli čas pred njim.) Spredaj, pri stranskem oltarju je zagledal božično drevesce r> lučkah, kako se je dvigalo nad: jaslicami, Plavolase glavice šolarjev so se sklanjale nad notami, vsi «o bili prešinjeni s ■veto nočjo in oferjeni e njo. Potem so val pogledi poiskali starega učitelja redkih las in s' potlačenim ščipalniksam pod vibočenim čelom, kako je dvignil roko in dal '»natnenje za petje lepih božičnih pesmi. Spredaj je v svoji klopi ha levil bedela *iatt. ki sta lo Simon in oče le več let pogrečala. " Videl je lesketanje elate obreze njenih mažnih bukvic pra^ tako kot wwih, tu moral se je tlopi, da ni omahnil sprlfio šivih vtisov i« otroSklh dni. Ves noht božiča je Spet enkrat začutil, kako so vsi predali nje-gove duie odpfti. flvmon je Vw*fl ič žepa eleirt-Hčbo svetilko in si je posvetil y Mkristijo. «» ftals * - • - ■ , . i Beseda srca je bila zmrznila epriba. Vse jasno in polno ^vezd se je dvigala s*veta noč polna »panja iznad t plučene zemlje in se je bočila kakor vleok, sinji zvon, ki bo nanj «veta polnočna ura skoraj udarila s »refbrnim t^edka-oem. . To je bilo v najbolj severnih vrstah bojišča. Poročnik Simon je imel to noč nadz« ~stvo nad jarki in je bil že obšel zn-nanje straže. Skozi spolzke jarke, mimo žična tih ovir, volč-jih jam in pasti za take, je bil ie zašel v območje sovražni-kj K'ih zadetkov. V mesečini so se po v« od blestele raztreačena in rasasekana debla in v nebo so žtvlele zlomfljene veje, ki so vi--«=ele iz kjošenj. V tleh so zijale jame in Se črno odražale od nežno blesteče se beline enega. Krko zavite, s čeladami pokrite postave so se naslanjale kakor okamenele, kakor 1» bile vdelane v jantar te noči. Nedaleč m jKwrmevali zategli. cfvojnati streli trranat, da si to grmenje občutil kar na koži. Toda, kaj bi, sčasoma se človek privadi tudi na smrtno koso. - i Krog enajstih je prispel Simon do bunkerja ki je bil varen apiioo bomb in nad čigar ] vhodom' j-e eden njegovih fantov načečkal z rdečim svinčnikom in v zdravi šegav^psti naslov "tvrdke" z besedami: — 1 "Pri plešečeih hrelni" V bunkerji* je odpravil pisane pri-potnlbe v pofko-vni dnevnik. Na to se je udobno razkoračil mtd majceno liliputansko pečico in 1 zastrlim okencem skrovjšica. Oddahnil se je, si prižgal pipo in se iznebil nasilja ovndnic. Človek v njem se je povapenjal kvišku in je za ostanek noči potlačil vojaka v ozadje. Obsežnost tega večera je nenadoma segla Simonu v dno srca. Njejgov službeni pohod ga je bil pilvedel na sto korakov razdalje mimo cerkvice, njegove cerkvice iz otroških let, ki je 'bila prišla med šo. vražniml predstražami v ''de-želb od mkogar." Njegova vasica, ki je icaela osem do deset his, je bila evakuirana. Ondi je bil oče nekoč mizar, dokler se »isd bUi ia&elUi v veliko ne* j ito. Ko je fjcdil Še na gimnazijo, je bil Simon nekoč še en* krat v tejj skromlni vasici, toda «»dtlej ga njegova življenjska pot ni nikoli več prevedla tjakaj. 'Zdaj je bil organist v velemestni cerkvi s*. Mwjing, ©veti večer mu je bila pri* , snčna kron« veah pnuiKk&v v letu. Kakor, izklesan i« «ma^ ragda in rubina se mu j^-bles-j tel v duS, Pri nobeni drugi j slovesnosti se hI n jejgotva tenko-j čutna duša tako ' radovala ih IfekHkala v njegevem orgij an ju Kakor kak fla^rnk z govorečo pozavno je v dufen stopal na če. tu sprevodov, kakor besednik 'množic je prosil Gkfcpoda po- Podjetniki in trgovci v Little Falls, N, Y„ Selijo svojim prijateljem in odjemalcem > VESEL BOŽIČ in SREČNO NOVO LETOJ VWAWWLBN L. Mj| C; -GLAS NARODA" — New M * * FETOAY, DECEMBER 18,1942 Islandski ribic ROMAN — Spisal PTEKRE LOTL 30 Kadar so mornarji kramljali, so govorili o visein tem v kratkih, gotovih besedah, kakor o dobro znani stvari. Toda vkljub tetmu got vendar čutili neho nedoločno vero v strahove, nejasen strah pred pokopališči, skrajno zaupanje do svetnikov in podob, in pned vafctm neko prirojeno spoštovanje do blagoslovljenih tal krog cerkva . Jan za svojo oatbo je bil prepričan, da ga ugrabi nekoč morje, morje, kakor bi to hitreje uničilo — in misel da je octal Silvester tam daleč v neznani zemlji, je delala njegovo žalost Be obupnejfeo, še bolj črno. Ker jie vse drugo preziral, se ni nič sramoval, temveč jokal je neprikrito, kakor bi bil earn. Zunaj se je začelo polagoma svetiti po prazninah, dam je bilo šele dKe popolnoči. V istem času tse je zazdelo, kakor da se ves ta prostor-širi, širi, da ]$dtetaja še lteiamsernejši, kakor silna, strašna votlina, Z zarjo, ki je vstajala na vizhodu, to se odpirale tudi oči, ?n duh je bolje uimel neizmernost •onih daljin. Meje vidnega prostora so bile sedaj potisnjene tja daič v ozadje, in zdelo se je, da se še vedno oddaljujejo (Svetloba je bila se zelo bleda, toda naraščala je, zdelo se je, da prihaja v majhnih koscih, v lahkih sunkih, rekel bi, da je razsvetljeno to večno morje skozi prozorno steno, kakor da se dvigajo tam izza sivih gla polčasi, svetilke z bledimi plameni, tiho, skrivnostno, da bi ne motile temnega miru neskončnega moija. . Ta velika, bleda luč pod obzorjem, to jo bilo solnoe, ki se je d vigalo leno, brez vse moči, da začAe* svojo dolgo, hladna pot nad vodami. To jutro ni bilo videti rožnate zarje, vse ;ie ostalo bledo in žalostne. In na krovu "Marije" je jokal iradž. veliki Jan. Te težke solze in ona -se tkčja melanholija, ki je ležala na morju, to so bila znamenja žalovanja za mladim, nieznanim junakom, žalovalo je za njim islandsko morje na katerem je bil preživel pod življenja. Ko sse je zdanilo, isi je Jan hitro Obrisal oči z rokavom svrjaga volnenega jopiča ter nebal jokati. Bilo je končano. Zdelo ^e je. da je zopet popolnoma vtopljen v delo in enolično okolico, ki ga je obdajala, da ne misli na nobeno stvar več. Sicer so bile pa mreže jfblne, dela je bilo preveč. Okolica je kazala sedaj čisto nofvo lice. Veličastni prizor vstajajo-otga jutra je bil koučan. in sedaj se je zdelo, da se daljave /otžtrj.jo ter strinjajo nad Jadjo.. Kako je bilo vendar mogoče. da je bilo vidjeti mor j-? še pred kratkim tako neizmerno? Obzorje je bilo sedaj čisti blizu, zdelo se je, da je skoip premalo prostora. Praznina se je napolni a z rampft tirni zastori, ki so plapolali ^laj komaj vidno, kakor slaboten dim, sedaj zopet jasno začrtani, kakor naprani. Padali so na lahky* in tihe, kakor belo platno, ki nima nikake teže;. Toda hiteli so od viseh strani ob istem času, kakor bi hoteli vse obkoliti in za-armiti. In to je tiščalo mornarje, so videli, kako se> polni zrak. ki so ga dihali. ' To je bila prva avigu^tova megla, ki je vstajaia, V nekoliko minutah je postala go«ta, neprodirna; kirog "Marije*' je bilo razločiti same še bledo vlažnost, v "kateri je izginjala solnena Svetloba ter se. se navidezno izgubljali ladjini jambori. "Glejte jo, kar naenkrat smo jo dobili, to umazano meglo, — so govorili možj?. Poznali so že dolgo to neizogibno tovarisi skd** vrnejo domov, v Bretanijo. . Drobne svetle kapljice so se aaoele nabirati po njihovih, bradah; njihova gorjavela koža se je svetila od vlažnost L Če sta se spogledala dva z enega ladjinega konca na dragem, sta se videla le nejasno, kakor prikazni. Bližnji predmeti pa so bili videti v tej dols^OSasiji bledi svetlobi nekak»> bolj posti, laskavi. Nikdo se ni uipal dihati z odprtimi usti, vlažen mraz :"im je izpreletaival! prsi. . Lov pa je šel hitreje tn hitreje od rok. Nič več niso govorili, mreže eo bile vedno polne. I Vfeak trenutek je bilo čuti kako je padla na krov debela riba, kakor t>i udaril kdo z bičam po deskah. Jezno f« bile z repovi olb trda tla ter poškropile vse okrog z morsko vodo, pomešano z drobnimi, srebrnimi luskami. Mornar, ki iim je paral trebuhe z velikim nožem, se je v naglici vrezal v prat, in njegova rdeča kri se je mešala s slano lužo. Deset dni so ostali to pot v gosti megli, skozi katero ni bilo ni&sar videti. Lov je bil vedno dober, dela vedno dovolj, da se ekoro ni bilo mogoče dolgočasiti. Od časa do časa, venakoinemih presledkih je zatrdbil eden izmed mor-n ar jet v v rog, da je bilo slišati kakor bi zatulila divja river. Včasih so odgovoril; aa njihov klic drugi rogovi izza daljnih belih megla. Tedaj so podvojili euječnot. Čfe ©e je glas bližal, so -vsi napenjali ušesa proti neznanemu sosedu, katerega ne bodo gottfvo nikdar poznali, in čegar bližina je bila vendar nevarna. Začeli so domtnevati o njem to in ono, govorili so o njem kakor o .svojem tovarišu, in želeli so ga videti. Napenjali so oči. .da bi prodrli te bele »nepremične tančice, ki so visele v zraku vse na okrog. . Potem «e je sosed zopet oddaljil, glasovi njegovega noga so zamrli v nemih daljavah in bili so zopet sami v tišini, sredi brezkončnih, nepremičnih nuegla. • Vise je bilo premočeno, vse je bilo polno slanih iuž. Mlraz je pfostajal občutnejši, -;olnce je vleklo sedaj že počasneje ob obizorju, že so se zal-••ele resnične, eno ali dve uri trajajoče noči, sive, puste ledene noči. Vsako ju tro so zmerili globino vode, ker so se bali, da bi se "Mari.'a" ne približala pretveč skalnatemu Islandu. Deda nobena vrvica, kar so jih imeli na krovu, ni mogla doseči morskega dna. Bili so torej pač na širokem morju, nad lopo, globoko vodo. V teh dneh pogosto čitamo v poncičilih o strahotah ruske zime. Vse to kar smo poslušali na radiu, čitali v časopisju ali zvedeli na kakršenkoli drug način, izgublja na svoji vrednosti pri čitanju poročil izvedencev in strokovnjakov takozvanega vremenoslovja. Hitler je že ,pned izbruhom sovražnosti na Poljskem mobiliziral vremenofc-lovce., ki so pazljivo zasledovali vremenske sfprememflbe v vseh delih sveta in na podlagi takih opazovanj veic ali manj točno napovedovali vreme za ve« mesec v naprej. Na ta način so postala vremenska poročila vojaška skrivnost in kmalu po nastopu vojne so posamezne države prepovedale Kibjavo vremenskih Hitler je mislil^ da bo z Rusi opravil, kar na hitro roko. Ta ko pač, kakor je to šlo pri o-stalih delih Evrope; Ali v Rusiji je naletel na naspogrtnika, j ki je bil ravno tako pripravljen na vojno, kakor on sam. Sili sta bili izenačeni Pnreja-jška nepremagljivost je dobila I prvo pošteno brco, J Poročila iz Nemčije pravijo, i da je . bila ruska zima v resnici i eden najsposobnejših genera-J lov v sedanji vojni, čeravno aoi Prusjaki lansko leto trdili, da] ta general ne zasluži v nemški! vojski niti naredniakega čina. Sedaj nemški listi po vrsti ob-' doKsujejo nemške vremenoslov-ce, da so oni krivi, da je nen*- (Nadaljevanje prihodnjič.) ^vuumu,, kjo. IUIKT aiuuajc imel Hitler na razpolago svojo peto kolono, ki je redno pošilja la vremenske podatke osrednjemu vremenskemu uradu v Berlin. Ves svet, zlasti pa vojaški strokovnjaki, so se začudili, da je Hitler pričel s svojim napade im na Poljsko 1. septembra. Mesec september j« na področju' Poljske države skoro najbogatejši mesoc na padavinah. Leta 1939 pa je bf-lorarvno v tem mestecu najlepše vreme, ki je v mnogem pripomoglo prusjaSkim hordam do vojaških uspehov. Tudi pri naslednjih~hacistič-nih vpadih na ostalo Evropo, je Hitler pTed vsakim novim nda-nnm povprašal vremenske pro-roke o zadržanju vremena v prvih tednih novega napada. Tako je ppstopal tudi pri napadu na Rusijo. Tu pa je prusjaSka vremenska znanost odpovedala. Nekateri vremenoslovxsi so sicer na podlagi statističnih podatkov prerokovali, da bo zima l:ta 1941-42 izredno ostra in so svoja prerokovanja utemeljevali z različnimi ugotovitvami, ki niso brez vrednosti. Deset in desetletna opazovanja in primerjanja vremenskih podatkov, so dognala, da so vremenske razmere v mnogem odvisne od sončnih peg ha stanja ozvezdij ob določenem času. Sončne pege so madeži, ki jih pokazuje solnoe ob določenih časovnih razdobjih. Te pege nastanejo zaradi strahovitih potresov v notranjosti solnca. ki trajajo včasih zelo dolgo, drugič pa je adlpet njihovo delovanje zelo kratko, Lahi imajo v Bandandi, v bližini Faence zvefzdarno, ki je že meseca oktobra leta 1938 ugotovila, da kaže solnoe na **vojem vzhodnem robu eno izmed največjih pe^. ki so jih -sploh kdaj zapazili. Vremeno^lovci so že takrat napovedali neko daljše razje deževnih poletij in zelo ostrih zim. Od tega časa da-lje, pravijo zvezd os lovci, se; solnoe 5e ni umirilo. Na~soln-cu nastajajo prirodni pojavi ogrominega obsega, ki seveda niso brez vplivov na našo drob no majhno žemljico. Vremenske razmere pa so v mnogem odvisne tudi od stanja ozvezdij ob določenem Času. To resnico so spoznali že naši prastari predniki. Mokra leta so nastopala vedno takrat, če je Jupiter pri poletu v ve&-mirje letel pred soncem, ki drvi ppc»ti HeTkulesovem ozvezdju in pri tem privlači nebesni znamenji "ribi" in "vodnjar-ja." Naši predniki so zato ti nebesni znamenji imenovali kot *'mokri". Nasprotno pa veljata nebesni znamenji "lev'* in "devica" kot "suhi" znamenji. Po nekaterih pravilih, ki so jih osvojili razni raziskovalci, je treba računati z - mokrimi poletji in ostrimi zimami, polnimi snega, če veliki planeti, zlasti Jupiter in Saturn, potegnejo Slacii 44mokra" nebesna znamenja. To se je v resnici . zgodilo lansko leto. To pravilo Išie znatno pridobi na svoji veljavi, če se obenem tudi Venera giblje v isti smeri. Tudi to Ska vojska pretrpela tako strašne izgube. Nevtralni opazovalna ruski fronti so namreč ci ugotovili, da je imela nemiaka vojska v zaledju petkrat tako velike izgube, kakor pa na fronti polnih pet mesecev ruske zime.Ta svoja |>oix>iila so šele sedaj vtihotapili v tujino. Izgube ©enijo ti poročevalci na peAdragi milijon ljudi. Neoaoi pa so izgdbili zaradi ostre aim* tudi ogromne količine vojnega materiala, zlasti motornih vozil vseh vrst, profpadle^ fca' ** fudi neizmerne "količine živij. Posevki pa so utrpeli tako škodo. da je #?tev bila zelo dalba. . < Sončne pqge so mnogokrat pet do desetkrat tako velike, kakor je naša zemlja, zato nmn bo njihov vpliv lahko razumljiv. . j. . Vse te lepe stvari so vreme* noslovci točno razložili svojemu gospodarju v mesecu juniju lanskega leta. Ali Hitlerp ne bi 'bil prvi zli duh človeštva J sedanje zgodovine, če bi posluj šal znanstvenike in učenjake.] Njjega je sama božja previdnost postavila — to go njegove trditve — na zemljo in se zato pokori samo svoji trmoglavosti in svevji mračni duši. staia 68 let in doma iz Lazine, pri Žužemberku. Njeno dekli ško ime je bilo Tekavčič. po domače Jernejeva Žefa. V Ameriki je bila 55 let in zapušča 2 sinova, tri hčere in sestro. t V Waukegan, BI. je pred dnevi naglo umrl John Prebil, star 61 let in rojen na Lesenem brdu pri Vrhniki. V Ameriki je živel 36 let in zapušča sina, dve hčeri in brata. t - V Mullan, Idaho, je v bolnišnici uanrl Frank Vidic, star 54 let in doana iz Poljan nad Škof1-jo Loko na Gorenjskem. Nje-gfcivi tukajšnji, sorodniki niso znani, v starem kraja pa.zapn-ača hčer, brata in sestro, r . - t r. ... • V Ohicagn, DL, so našli 48 letnega Avgusta Peska v spalnici njegovega stanovanja Obešenega. Njegov sin George Pesek je povedal policiji, da je bil njegov oče že dalj časa silno potrt, ker ga ni nihče hotel vzeti na delo. t V Clevelandu O., je v bolniš niči preminila Mrs. Antonija Kodrom az, roj. Botrdon, doma iz župnije Prepoto na Primorskem. Stara je bila 52 let in je zbolela za mrtvoudom. Zapušča žalujočega, soproga Andre-ja„ sina Leona, ki je pri m ari- nih in pet hčera. ~ - + V Milwaukee, Wis., je zadnje dni preminil rojak Fr. Stampfl star 72 let, doma iz Rečice v Savinjski dolini na Štajerskem. Zapušča žalujočo soprogp in 3 sinove. V Ameriki je bival kakih 40 let. — Tstotam je preminila rojakinja Frančiška Žagar stara okrog 50 let. Zapušča ža lujooega moža. sina, dva brata in sestro. — Dalje je 28. novem 'bra preminila 'Margareta StS-tar, stara 54 let m doma iz Selc nad Skofjo Loko na Gorenjskem, . postava. Zdaj je vstala, bil je1 vojak iz sovražnikovih vzet. (Poročnik je za hip osupnil. Tujec je pristopil k njemu, ponudil mu je roke in dejal: 4' Blagoslovljene praznike; tovariš.*' Simonu je tojpfo zaplalo po Žilah, brž je segel tujcu v roko in je dolgo molče stiskal. To je bila torej tista navidezna grozota, ki je ogražala njegov dom, ki je bila tako polna človeške miline in prikupljive duše. Simon je dberoČ zgrabil Francoza za pleča, prižel si ga je na prsi, da je začutil toploto tujega telesa in je krilatil: "Človek, ,brat moj, Bog na» neskončno ljubi. Gorje mu, kdor zavrže njegov mir!*' Tedaj so zaceli zunaj zamolklo grmeti topovi velikega kalibra in zračni pritisk ju je plosk-nil po idbrazu. Bdez dvoma so Francozi odkrili novo sovražnikovo postojanko, zdaj pa eo udrihali s svojimi težkimi možna rji po njej. Sim cm je napihnil svečke svojega božičnega drevesca. Francos, ei je posadil čelado na glavo in 'je vzel pu§- ko. -*•".- •: *s--0k0.. . Cerkvica Je. bila f temo zavita, bledi odmevi m4feeMn*so kar kor Mahovi prihajali okna, na TcamSriti tlak oerkve. Ko je Fra»ooZ o^ba jal, ^« kakor v navdihu zakli&aU • š ** Rfe^efetvO je prilld na zemljo. Ali vidiš te požare! Ali slišiš bobnenja taidtovf Kdor se zavrže, bo pohojen in pomandran." , J. (Simon je spet skrbno zaklenil vTata za seboj. Bri povratkn je moral zaradi hudega streljanja, ki je bala njegova pot v njem, napraviti velik,ovinek. Prišel je prav do tja, kjer so se začele angleške postojanke. Odondod so se razlegalj gla^ vi dude, ki je pigkala "Skotskrv božično pesean. Žarometi so z bledimi tipalkami tipali po obzorju. V dar Iji je regijala mrtvaška raglja. Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo UNITED STATES oziroma CANADIAJI POSTAL MONEY ORDSE, ako je vam le priročno THE LITTLE FALLS NATIONAL BANK LlttLE FALLS Nw York ' THE H3BRKIMER COUNTY ,r TRUST COMPANY 5W E. Miin Street . ' LITTLE FALLS. NEW YORK FhMM 87 . i J Member of Fed^yDepg^jt Insurance Onporation G. L EYSAMAN HARDWARE — HOUSEWARE Mala Street LITTLE FALLS, NEW l'OKS Pbeae m KONCHAR FXJNERAL SERVICE SLOVENSKI POGREBNIH LITTLE FALLS, NEW YORK ■■ U AwdM »wet , - a WILLARD LEVEE Inc. JEWELERS and OPTICIANS SM Main Street LITTLE! FALLS, NEW YORK Pheoe 31» Ruska zima—dober general GOLDSTONES " * " Off a ill b Boiei Sorter LITTLE PALLS, NEW YORK Appropriate Gifts for AHI ROGERS and ASHE, Inc. INSURANCE r Ml E. Melt* Street ~ ^ LITTLE P&L&8, M^^SŽBP* ^ * ^ ^ S ■ f Pheae Iaft .iTx^JS i *" * YOURpON'S STORE RETAIL^ OLOTklNG fr FURNI8HING / ^ SUJUaSt^ y LITTLE FALLS. NEW YORK — Phoae 425 i JOHN E. LEWIS JEWELEBS & OPTOMETRIST 554 Mala Street LITTLE FALLS. NEW YO^K _Phene 1Wt W_ Why not clip, put these business <&rd* ami file them for future ready reference? BOŽIČ MED TOPOVI (Nadaljevanje s 3. str.) Onganist, ki je bil še ves v on-stranstvu, se je ko blisk povrnil v resničnost. Brž je imel samokres v roki. Spredaj je pri nje go vem drevescu klecala teiima! ii i I "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . V Benton, Wash., je nedav-j no umrla Mrs. Jožefina Vidmar se je zgodilo pozimi leta 1941- 1942. Raziskovanja so na podlagi' statističnih podatkov nadalje n^oftovila, da se v časih povečanih sončnih peg pojavljajo na naši zemlji fizikalne gpre-» membe. Tako pravijo ta razis kovanja, da imajo ogromni! ognjeniki na solncu (eončne pe-1 ge povedo namreč, da bruhajo! v teh časih ogromni ognjeni-! ki na sončni povnsini) velik vpliv na morslvr valovanje na naši zemlji, ki neugodno vpliva na vremenske razmere. Obenem pa ti ognjeniki povzročajo velike magnetiČne motnje J na naši zemlji, ki povzročajo, potrese, delovanje ognjenikov} itd. . i V8TAXQVLJEN L MU